Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62011CN0416

    Zadeva C-416/11 P: Pritožba, ki jo je Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska vložilo 8. avgusta 2011 zoper sklep Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 24. maja 2011 v zadevi T-115/10, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska proti Evropski komisiji

    UL C 298, 8.10.2011, p. 17–18 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    8.10.2011   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 298/17


    Pritožba, ki jo je Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska vložilo 8. avgusta 2011 zoper sklep Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 24. maja 2011 v zadevi T-115/10, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska proti Evropski komisiji

    (Zadeva C-416/11 P)

    2011/C 298/31

    Jezik postopka: angleščina

    Stranki

    Pritožnica: Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska (zastopniki: S. Ossowski, zastopnik, D. Wyatt QC, V. Wakefield, Barrister)

    Druga stranka v postopku: Evropska komisija

    Predlogi

    Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

    sklep Splošnega sodišča razveljavi;

    ničnostno tožbo Združenega kraljestva razglasi za dopustno in zadevo vrne Splošnemu sodišču, da bo lahko preučilo utemeljenost ničnostne tožbe Združenega kraljestva;

    Komisiji naloži plačilo stroškov Združenega kraljestva v zvezi s tem postopkom in stroškov, ki so nastali v postopku na prvi stopnji v zvezi z ugovorom nedopustnosti; in

    pridrži odločitev o ostalih stroških.

    Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

    1.

    Združeno kraljestvo je vložilo pritožbo zoper sklep Splošnega sodišča Evropske unije (sedmi senat) v zadevi Združeno kraljestvo proti Komisiji (T-115/10), v katerem je Splošno sodišče sklenilo, da je tožba Združenega kraljestva za razglasitev ničnosti uvrstitve za Skupnost pomembnega španskega območja z oznako ES6120032 („Estrecho Oriental“) v Sklep Komisije 2010/45/EU (1) nedopustna.

    2.

    Splošno sodišče je ugotovilo, da je bila uvrstitev območja z oznako ES6120032 v Sklep Komisije 2010/45/EU zgolj potrditev prejšnje uvrstitve tega območja v Odločbo Komisije 2009/95/ES (2). Ta ugotovitev je napačna, ker je bilo območje z oznako ES6120032 v Sklep 2010/45/EU uvrščeno na podlagi bistvenih novih dejstev, da namreč območje z oznako ES6120032:

    (a)

    prekriva in vključuje večji del britanskih gibraltarskih teritorialnih vod (BGTV) in

    (b)

    prekriva in vključuje celotno že obstoječe za Skupnost pomembno območje Združenega kraljestva z oznako UKGIB0002, imenovano „Southern Waters of Gibraltar“.

    3.

    Ko je bilo območje z oznako ES6120032 prvič uvrščeno v Odločbo 2009/95/ES, je verjetno zgolj Španija dejansko vedela za dejstvo, da se območje z oznako ES6120032 prekriva z območji z oznakama UKGIB0002 in BGTV. Združeno kraljestvo zagotovo ni vedelo za to dejstvo, prav tako pa ni nič kazalo na to, da bi zanj vedela Komisija ali Odbor za habitate (ki sta sprejela Odločbo 2009/95/ES).

    4.

    Do takrat, ko je bilo območje z oznako ES6120032 drugič uvrščeno v Sklep 2010/45/EU, so Združeno kraljestvo, Komisija in Odbor za habitate vedeli za to nadvse pomembno dejstvo, kar dokazuje debata pred sprejetjem tega akta.

    5.

    Ker dejstvo o prekrivanju ob sprejetju Odločbe 2009/95/ES ni bilo dejansko znano, se je Splošno sodišče osredotočilo na domnevno vedenje, torej ali bi bilo dejstvo o prekrivanju takrat lahko znano. Menilo je, da sta tako Združeno kraljestvo kot Komisija takrat morala vedeti za to dejstvo, zaradi česar je bila (v skladu z njegovo obrazložitvijo) v Sklepu 2010/45/EU „zgolj potrjena“ prejšnja uvrstitev.

    6.

    Splošno sodišče je pri presoji domnevnega vedenja storilo hude napake pri uporabi prava. Zlasti je:

    (a)

    napačno določilo, domnevno vedenje katerih strank je bilo pravno upoštevno (kar je prvi razlog za to pritožbo). Splošno sodišče je zlasti napačno razumelo sodno prakso in ni upoštevalo pravnega načela pri presoji domnevnega vedenja Komisije. Združeno kraljestvo trdi, da je bilo pomembno zgolj domnevno vedenje Združenega kraljestva. Podredno, če je pomembno domnevno vedenje katerekoli stranke, ki ni Združeno kraljestvo, mora to biti vedenje nosilca odločitve (in sicer Komisije in Odbora za habitate), in ne zgolj vedenje Komisije; in

    (b)

    uporabilo napačen standard pri določitvi tega, kar „bi lahko“ bilo znano (kar je drugi razlog za to pritožbo). Splošno sodišče zlasti ni ustrezno ali sploh ni uporabilo primernega standarda, da se namreč za stranko lahko šteje, da ve le to, kar bi morala razumno vedeti preudarna oseba. Poleg tega je Splošno sodišče storilo očitno napako pri presoji dejstev, ker je odločilo, da je bil izpolnjen standard domnevnega vedenja.


    (1)  2010/45/EU: Sklep Komisije z dne 22. decembra 2009 o sprejetju tretjega posodobljenega seznama območij v sredozemski biogeografski regiji, pomembnih za Skupnost, v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 10406)

    UL L 30, str. 322.

    (2)  2009/95/ES: Odločba Komisije z dne 12. decembra 2008 o sprejetju drugega posodobljenega seznama za Skupnost pomembnih območij v sredozemski biogeografski regiji v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 8049)

    UL L 43, str. 393.


    Top