This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62008FO0003
Order of the Civil Service Tribunal (First Chamber) of 7 October 2009. # Luigi Marcuccio v Commission of the European Communities. # Public service - Officials. # Case F-3/08.
Sklep Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 7. oktobra 2009.
Luigi Marcuccio proti Komisiji Evropskih skupnosti.
Javni uslužbenci - Uradniki.
Zadeva F-3/08.
Sklep Sodišča za uslužbence (prvi senat) z dne 7. oktobra 2009.
Luigi Marcuccio proti Komisiji Evropskih skupnosti.
Javni uslužbenci - Uradniki.
Zadeva F-3/08.
Zbirka odločb sodne prakse – Javni uslužbenci 2009 I-A-1-00389; II-A-1-02083
ECLI identifier: ECLI:EU:F:2009:135
SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(prvi senat)
z dne 7. oktobra 2009
Zadeva F-3/08
Luigi Marcuccio
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Javni uslužbenci – Uradniki – Zavrnitev institucije, da prevede odločbo – Očitno pravno povsem neutemeljena tožba – Člen 94 Poslovnika“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero L. Marcuccio predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije, s katero ni ugodila njegovi zahtevi, da mu pošlje prevod prejšnje odločbe v italijanskem jeziku, in naložitev Komisiji, naj mu povrne škodo.
Odločitev: Tožba tožeče stranke se zavrne kot očitno pravno povsem neutemeljena. Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov. Tožeči stranki se naloži, naj Sodišču za uslužbence plača 1000 EUR.
Povzetek
Uradniki – Dolžnost skrbnega ravnanja uprave – Obveznost naslovitve posamične odločbe na uradnika v jeziku, ki ga ta zelo dobro pozna
(člen 21 ES; Listina o temeljnih pravicah, člen 41(4); Poslovnik Komisije, Priloga, točka 4)
Institucije morajo v skladu z dolžnostjo skrbnega ravnanja posamično odločbo na uradnika nasloviti v jeziku, ki ga ta zelo dobro pozna.
Niti iz člena 21, tretji odstavek, ES, niti iz točke 4 kodeksa dobrega upravnega ravnanja, niti iz člena 41(4) Listine o temeljnih pravicah ni mogoče sklepati, da bi morala biti vsaka odločitev, ki jo institucija Skupnosti naslovi na svojega uradnika, napisana v jeziku prvotnega dopisovanja. Navedene določbe se namreč uporabljajo v razmerjih med institucijami in njihovimi uslužbenci le, kadar ti naslovijo besedilo na institucije samo kot državljani Unije, ne pa kot uradniki ali drugi uslužbenci Skupnosti. Če bi morale institucije vsekakor odgovoriti na zahtevo uradnika v istem jeziku, kot je bil uporabljen v navedeni zahtevi, bi to institucijam povzročilo nepremostljive težave.
(Glej točke od 29 do 33.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 23. marec 2000, Rudolph proti Komisiji, T-197/98, RecFP, str. I-A-55 in II-241, točka 46; 7. februar 2001, Bonaiti Brighina proti Komisiji, T-118/99, RecFP, str. I-A-25 in II-97, točka 13; 17. maj 2006, Lavagnoli proti Komisiji, T-95/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-121 in II-A-2-569, točka 48;
Sodišče za uslužbence: 13. december 2007, Duyster proti Komisiji, F-51/05 in F-18/06, še neobjavljena v ZOdl. JU, točki 58 in 59.