This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 62008CN0526
Case C-526/08: Action brought on 2 December 2008 — Commission of the European Communities v Grand Duchy of Luxembourg
Zadeva C-526/08: Tožba, vložena 2. decembra 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg
Zadeva C-526/08: Tožba, vložena 2. decembra 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg
UL C 44, 21.2.2009, p. 31–31
(BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
21.2.2009 |
SL |
Uradni list Evropske unije |
C 44/31 |
Tožba, vložena 2. decembra 2008 – Komisija Evropskih skupnosti proti Velikemu vojvodstvu Luksemburg
(Zadeva C-526/08)
(2009/C 44/51)
Jezik postopka: francoščina
Stranki
Tožeča stranka: Komisija Evropskih skupnosti (zastopnika: S. Pardo Quintillán in N. von Lingen, zastopnika)
Tožena stranka: Veliko vojvodstvo Luksemburg
Predlogi tožeče stranke:
|
— |
ugotovi naj se, da Veliko vojvodstvo Luksemburg s tem, da ni sprejelo zakonov in drugih predpisov, potrebnih za popoln in pravilen prenos členov 4 in 5, v povezavi s prilogo II A(1) in prilogo III 1(1), prilogo II A(5) in prilogo III 1(2), prilogo II A(2) in prilogo II A(6) Direktive Sveta z dne 12. decembra 1991, o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (1), ni izpolnilo obveznosti na podlagi te direktive; |
|
— |
Velikemu vojvodstvu Luksemburg naj se naloži plačilo stroškov. |
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Komisija v podporo svoji tožbi navaja štiri očitke.
S prvim očitkom Komisija toženi stranki očita, da ni spoštovala načinov in obdobij trosenja, kot so določeni v direktivi. Medtem ko naj bi se prepoved trosenja v nekaterih obdobjih nanašala tako na organska kot mineralna gnojila, so v luksemburški ureditvi omenjena le organska gnojila. Poleg tega naj bi se prepoved trosenja gnojil v nekaterih obdobjih nanašala na vse kmetijske površine, vključno s travniki, ki so med nacionalnimi ukrepi za prenos izpuščeni. Tožeča stranka tudi trdi, da bi morala nacionalna zakonodaja zelo podrobno opredeliti tiste okoliščine, ki so lahko razlog za izjemo od prepovedi trosenja, ker tega direktiva ne predvideva.
Z drugim očitkom tožeča stranka trdi, da v nacionalni zakonodaji niso določene zahteve glede minimalne zmogljivosti skladiščenja za vse instalacije, ampak so omenjene le nove in modernizirane instalacije. Tak prenos naj ne bi bil v skladu z direktivo, ker obstoječe instalacije pomenijo tudi tveganje onesnaževanja. V nacionalni zakonodaji bi morale biti torej določene minimalne zmogljivosti skladiščenja za vse instalacije.
S tretjim očitkom Komisija trdi, da bi morala nacionalna zakonodaja vključevati vsa gnojila v okviru prepovedi vnosa gnojil v tla na strmih pobočjih in to ne le gnojil organskega izvora.
S četrtim očitkom se toženi stranki očita, da ni sprejela zadostnih ukrepov glede tehnike trosenja, predvsem kot zagotovilo enotnega in učinkovitega vnosa gnojil.
(1) UL L 375, str. 1.