—

za Foselev Sud-Ouest SARL L. Menestrier, odvetnik,

—

za francosko vlado G. de Bergues in L. Butel, zastopnika,

—

za italijansko vlado R. Adam, zastopnik, skupaj s F. Areno, avvocato dello Stato,

—

za Komisijo Evropskih skupnosti D. Maidani, zastopnica,

1

Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 6(2)(b) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (UL L 187, str. 42) in Odločbe Komisije 2005/449/ES z dne 20. junija 2005 o zahtevi za oprostitev plačila davka na motorna vozila, ki jo je predložila Francija na podlagi člena 6(2)(b) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES (UL L 158, str. 23).

2

Ta predlog je bil vložen v okviru tožbe, s katero družba Foselev Sud-Ouest SARL (v nadaljevanju: Foselev) predlaga, naj se Administration des douanes et droits indirects naloži vračilo vsote 1973,74 eura, za katero meni, da jo je v obdobju med 20. junijem 2005 in 9. julijem 2006 neupravičeno plačala v obliki davka na težka tovorna vozila oziroma davka na motorna vozila, težja od 12 ton, ki praviloma niso predvidena za prevoz oseb, skupaj s pripadajočimi obrestmi in stroški postopka.

3

Člen 6(2) Direktive 1999/62 določa:

„Države članice lahko uporabljajo znižane stopnje ali oprostitve za:

[…]

4

V izreku Odločbe 2005/449 je določeno:

„Člen 1

V skladu s členom 6(2)(b) Direktive 1999/62/ES je Komisija do 31. decembra 2009 odobrila oprostitev za motorna vozila s težo, enako ali večjo od 12 ton, ki se uporabljajo izključno za prevoz opreme, ki je stalno vgrajena v vozilo, v okviru javnih in industrijskih del v Franciji:

[…]

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Francosko republiko.“

5

Francoski organi so z dekretom št. 2006-818 z dne 7. julija 2006 o spremembi dekreta št. 70-1285 z dne 23. decembra 1970 o prenosu davčne osnove in izterjave posebnega davka na določena cestna vozila na carinsko upravo (JORF z dne 9. julija 2006, str. 10311) prenesli Odločbo 2005/449.

6

Iz predložitvenega sklepa izhaja, da družba Foselev opravlja naslednje dejavnosti: dvigovanje, pretovarjanje, prevoz, industrijsko vzdrževanje, polaganje industrijskih cevovodov, industrijsko čiščenje in modularne gradnje. Družba meni, da od 20. junija 2005, datuma sprejetja Odločbe 2005/449, ni več dolžna plačevati davka na težja tovorna vozila za vozila, na katera se nanaša ta odločba.

7

Administration des douanes et droits indirects meni drugače, in sicer, da se je oprostitev, na katero se sklicuje družba Foselev, začela uporabljati šele z objavo dekreta št. 2006-818v Journal Officiel de la République Française9. julija 2006.

8

Ker je Tribunal d’instance de Bordeaux menilo, da se spor, o katerem odloča, nanaša na vprašanje, ali Odločba 2005/449, ki Francoski republiki dovoljuje, da določena vozila oprosti davka na težka tovorna vozila, to državo članico obvezuje, da izvrši odobreno oprostitev, in torej neposredno učinkuje na razmerje med francoskimi davčnimi organi in družbo Foselev, je prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:

„Člen 6(2)(b) Direktive 1999/62[…] določa, da država članica [glede davkov, ki jih ureja ta direktiva] lahko uporabi oprostitve za določene kategorije vozil. Ali je v tem okviru Odločba [2005/449], s katero je Komisija dovolila [Francoski republiki], da za določene kategorije vozil uporabi oprostitev [davka na težka tovorna vozila], neposredno uporabljiva za posameznike ali pa jo je treba prenesti v nacionalno pravo, glede na to, da gre za odločbo o dovoljenju, ki je naslovljena na [Francosko republiko]?“

9

Predložitveno sodišče s svojim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali se lahko na Odločbo 2005/449, s katero je bila na podlagi člena 6(2)(b) Direktive 1999/62 odobrena oprostitev davka na težka tovorna vozila, ki jo je nameravala uvesti Francoska republika, v postopku zoper to državo članico sklicuje posameznik, da bi se mu ta oprostitev priznala od obvestila o tej odločbi ali njene objave.

10

V zvezi s tem člen 249, četrti odstavek, ES določa, da je odločba v celoti zavezujoča za vse, na katere je naslovljena. V tem primeru je treba ugotoviti, da je naslovnik Odločbe 2005/449 Francoska republika.

11

Poleg tega je treba opozoriti, da je Sodišče že odločilo, da načelna izključitev možnosti, da se osebe, na katere se nanaša neka odločba, sklicujejo na obveznosti, ki so v njej določene, ne bi bila združljiva z zavezujočim učinkom, ki se odločbam priznava na podlagi člena 189 Pogodbe EGS (postal člen 189 Pogodbe ES, ki je postal člen 249 ES), in da se je mogoče na določbo odločbe, naslovljene na državo članico, sklicevati zoper to državo članico, če zadevna določba naslovnikom nalaga nepogojno in dovolj jasno ter natančno obveznost (sodba z dne 10. novembra 1992 v zadevi Hansa Fleisch Ernst Mundt, C-156/91, Recueil, str. I-5567, točki 12 in 13, ter navedena sodna praksa).

12

Zato je treba preučiti, ali Odločba 2005/449 nalaga Francoski republiki nepogojno in dovolj jasno ter natančno obveznost.

13

V zvezi s tem je treba poudariti, da je pravni temelj te odločbe člen 6(2)(b) Direktive 1999/62, ki določa, da lahko država članica določena vozila oprosti davka na motorna vozila ali da jih obdavči po znižani davčni stopnji.

14

Poleg tega lahko država članica v skladu s to določbo to možnost uporabi le, če Komisija soglaša z osnutkom izvedbenega ukrepa.

15

Posledično lahko ugotovimo, da imajo države članice kljub posredovanju Komisije široko diskrecijsko pravico glede odločitve, ali bodo uporabile to možnost, in vsebine predvidenega ukrepa, pri čemer iz soglasja Komisije k temu ukrepu ne izhaja nikakršna obveznost uporabe te možnosti.

16

Zato namen in učinek Odločbe 2005/449 ni v tem, da se Francosko republiko prisili v sprejetje oprostitve, predložene v okviru predloga za soglasje, ampak da se ji v skladu z njeno voljo uporabo te oprostitve dovoli.

17

Poleg tega dejstvi, da v Odločbi 2005/449 ni določeno, kdaj se začne uporabljati, in da je čas njene veljavnosti omejen na 31. december 2009, ne moreta vplivati na njen obseg in učinek.

18

Tako je Odločba 2005/449 v skladu s členom 254(3) ES začela učinkovati, ko je bil naslovnik, v tem primeru Francoska republika, o njej obveščen. Ne glede na to je njen namen, da omogoči oprostitev, ki v konkretnem primeru še ne velja in za uveljavitev katere je treba sprejeti nacionalni akt, ne pa, da tako oprostitev predpisuje.

19

Glede na navedeno je na zastavljeno vprašanje treba odgovoriti, da se na Odločbo 2005/449 ne more sklicevati posameznik v postopku zoper Francosko republiko, ki je naslovnica te odločbe, da bi se mu ta oprostitev priznala od obvestila o tej odločbi ali njene objave.

20

Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

Na Odločbo Komisije 2005/449//ES z dne 20. junija 2005 o zahtevi za oprostitev plačila davka na motorna vozila, ki jo je Francija predložila na podlagi člena 6(2)(b) Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila, se ne more sklicevati posameznik v postopku zoper Francosko republiko, ki je naslovnica te odločbe, da bi se mu ta oprostitev priznala od obvestila o tej odločbi ali njene objave.