Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 62007CN0478

    Zadeva C-478/07: Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 25. oktobra 2007 vložilo Handelsgericht Wien (Avstrija) – Budejovicky Budvar narodni podnik proti Rudolf Ammersin GmbH

    UL C 22, 26.1.2008, p. 24–24 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    26.1.2008   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 22/24


    Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je 25. oktobra 2007 vložilo Handelsgericht Wien (Avstrija) – Budejovicky Budvar narodni podnik proti Rudolf Ammersin GmbH

    (Zadeva C-478/07)

    (2008/C 22/45)

    Jezik postopka: nemščina

    Predložitveno sodišče

    Handelsgericht Wien

    Stranki v postopku v glavni stvari

    Tožeča stranka: Budejovicky Budvar narodni podnik

    Tožena stranka: Rudolf Ammersin GmbH

    Vprašanja za predhodno odločanje

    1.

    Sodišče Evropskih skupnosti je v sodbi z dne 18. novembra 2003 v zadevi C-216/01 za združljivost zaščite imena kot geografske označbe, ki v državi izvora ni niti ime kraja niti področja, s členom 28 ES določilo zahteve, v skladu s katerimi mora tako ime

    glede na dejanske danosti

    označevati področje ali kraj v tej državi glede na pojmovno razumevanje, ki obstaja v državi izvora,

    in mora upravičiti zaščito na podlagi meril iz člena 30 ES.

    Ali te zahteve pomenijo,

    1.1

    da oznaka kot taka izpolnjuje konkretno geografsko funkcijo napotovanja na določen kraj ali določeno področje ali pa zadostuje, da je oznaka v povezavi z izdelkom, ki ga označuje, primerna, da potrošniku pokaže, da z njo označen izdelek izvira iz določenega kraja ali določenega področja v državi izvora;

    1.2

    da gre pri teh treh predpostavkah za predpostavke, ki jih je treba presoditi ločeno in ki morajo biti izpolnjene kumulativno;

    1.3

    da je za ugotovitev pojmovnega razumevanja v državi izvora treba izpeljati anketo med potrošniki in – če je odgovor pritrdilen – da je za varstvo potrebna nizka, srednja ali visoka stopnja poznavanja in pripisljivosti;

    1.4

    da je oznako v državi izvora kot geografsko označbo dejansko uporabljalo več podjetij, ne le eno, in da uporaba kot znamke s strani samo enega podjetja ne upravičuje do zaščite?

    2.

    Ali okoliščina, da oznaka ni bila sporočena oziroma prijavljena niti v šestmesečnem roku, predvidenem v Uredbi Komisije (ES) št. 918/2004 z dne 29. aprila 2004 o uvedbi prehodnih ukrepov o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske pridelke in živila zaradi pristopa Češke, Estonije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Poljske, Slovenije in Slovaške (1), niti sicer v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila (2), vodi do tega, da nacionalna zaščita oziroma v vsakem primeru v drugi državi članici zaščita, razširjena na podlagi dvostranskega sporazuma, ni učinkovita, če gre pri oznaki na podlagi nacionalnega prava države izvora za kvalificirano geografsko označbo?

    3.

    Ali je posledica okoliščine, da v okviru pogodbe o pristopu med državami članicami Evropske unije in novo državo članico slednja uveljavlja več kvalificiranih geografskih označb za živilo na podlagi Uredbe (ES) št. 510/2006, ta, da se ne sme več ohraniti nacionalne oziroma v vsakem primeru v drugi državi članici zaščite nadaljnje oznake za isti proizvod, razširjene na podlagi dvostranskega sporazuma, in da ima Uredba (ES) št. 510/2006 v tem oziru dokončni učinek?


    (1)  UL L 163, str. 88.

    (2)  UL L 93, str. 12.


    Top