Stranke
Razlogi za odločitev
Izrek

Stranke

V zadevi C‑74/06,

zaradi tožbe zaradi neizpolnitve obveznosti na podlagi člena 226 ES, vložene dne 8. februarja 2006,

Komisija Evropskih skupnosti , ki jo zastopa D. Triantafyllou, zastopnik, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožeča stranka,

proti

Helenski republiki , ki jo zastopata P. Mylonopoulos in K. Boskovits, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,

tožena stranka,

SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi K. Lenaerts (poročevalec), predsednik senata, E. Juhász, G. Arestis, J. Malenovský in T. von Danwitz, sodniki,

generalni pravobranilec: P. Mengozzi,

sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 18. aprila 2007,

na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,

izreka naslednjo

Sodbo

Razlogi za odločitev

1. Komisija Evropskih skupnosti s tožbo Sodišču predlaga, naj ugotovi, da Helenska republika, s tem da pri določanju obdavčljive vrednosti na grško ozemlje uvoženih rabljenih vozil iz druge države članice uporablja eno samo merilo za zmanjšanje vrednosti, ki temelji na starosti vozila, in s tem da priznava zmanjšanje vrednosti v višini 7 % za vozila, stara od šest do dvanajst mesecev, ali v višini 14 % za vozila, stara eno leto, kar naj ne bi zagotavljalo, da davek v nekaterih primerih ne bi presegal zneska preostanka davka, vključenega v vrednost podobnih rabljenih vozil, že registriranih na nacionalnem ozemlju, in s tem da osnova za izračun zmanjšanja vrednosti ni sporočena javnosti in da je treba za pregled vozil s strani strokovnjakov plačati pristojbino v višini 300 eurov, ne izpolnjuje obveznosti iz člena 90 ES.

Nacionalni pravni okvir

2. Člen 126(1)(a) zakona 2960/2001 o nacionalnem carinskem zakoniku (FEK A’ 265), kot je bil spremenjen z zakonom 3156/2003 (FEK A’ 157, v nadaljevanju: zakon 2960/2001), za davek na registracijo uvoženih rabljenih vozil določa obdavčljivo vrednost na naslednji način:

„[…]

Za rabljena osebna vozila se upošteva veleprodajna cena zadevnega vozila, ki je veljala ob začetku njegove uporabe na mednarodnem trgu, znižana zaradi obrabe, povzročene z običajno rabo, ali zaradi drugih razlogov, na podlagi naslednjih odstotkov znižanja vrednosti:

Od 6 do 12 mesecev od datuma prve uporabe vozila in pod pogojem, da je bilo z njim prevoženih več kot 6000 kilometrov, zmanjšanje vrednosti v višini 7 %.

Od 1 do vključno 2 let 14 % Od 2 do vključno 3 let 21 % Od 3 do vključno 4 let 28 % Od 4 do vključno 5 let 34 % Od 5 do vključno 6 let 40 % Od 6 do vključno 7 let 46 % Od 7 do vključno 8 let 52 % Od 8 do vključno 9 let 57 % Od 9 do vključno 10 let 62 % Od 10 do vključno 11 let 67 % Od 11 do vključno 12 let 70 % Od 12 do vključno 13 let 73 % Od 13 do vključno 14 let 76 % Od 14 do vključno 15 let 79 % Od 15 do vključno 16 let 80 %.“

3. Člen 126(5) zakona 2960/2001 določa, da če lastnik rabljenega osebnega vozila izpodbija znesek davka na registracijo, izračunanega na podlagi lestvice za zmanjšanje vrednosti, določene v odstavku 1, pododstavek a), tega člena, obdavčljivo vrednost določi strokovna komisija, ki deluje kot komisija za pritožbe, tako da je davek na registracijo enak znesku tega preostanka davka, vključenega v vrednost vozila iste znamke, istega modela in istega pogonskega sistema ali, če to ni mogoče, podobnega ali enakovrednega vozila, ki se je v Grčiji začelo uporabljati istega leta kot zadevno vozilo v drugi državi članici Evropske unije. Komisije za pritožbe, ki preverjajo dejansko stanje vozil, so ustanovljene na sedežih carinskih okrožij in jih sestavljajo predstavnik carinskega okrožja, predstavnik ministrstva za transport in komunikacije ter lastnik vozila ali njegov pooblaščenec. Da bi komisija za pritožbe lahko dala strokovno mnenje o vozilu, mora njegov lastnik plačati pristojbino v znesku 300 eurov.

4. Pravilnik F.112/50 državnega sekretarja za ekonomske zadeve in finance z dne 27. januarja 2004 (FEK B’ 207) določa elemente, ki komisijam za pritožbe, določenim v členu 126(5) zakona 2960/2001, omogočajo, da ocenijo dejansko stanje rabljenih osebnih vozil. Člen 2(b) in (c) tega pravilnika tako določa, da komisija za pritožbe:

„b) analizira tehnično stanje vozila, tako da pregleda karoserijo, motor, akumulator, električni sistem, stanje pnevmatik in oceni njihovo delovanje, medtem ko mora glede zunanjega videza vozila preveriti vrsto in stanje barve;

c) preveri splošno stanje vozila v zvezi z njegovo uporabo in vzdrževanjem, kakovost notranjih prevlek in, bolj splošno, notranjosti vozila, kilometrino, ki jo kaže števec, stanje varnostnih pasov ter kakovost dodatkov, nameščenih v vozilu, zlasti klimatizacijo, radio, računalnik, platišča iz lahke zlitine, zračne blazine, protivlomni sistem, sistem odpiranja strehe, avtomatični menjalnik, zaviralne sisteme ABS, EBV, pogonsko moč EDS, ASR, ESP in drugih dodatkov, ki so bistveni za določitev komercialne vrednosti zadevnega vozila.“

Predhodni postopek

5. Sodišče je s sodbo z dne 23. oktobra 1997 v zadevi Komisija proti Grčiji (C‑375/95, Recueil, str. I‑5981) ugotovilo, da Helenska republika, s tem da je za uporabo posebnega davka na potrošnjo in posebnega dodatnega pavšalnega davka določala obdavčljivo vrednost uvoženih rabljenih vozil z znižanjem cene novih avtomobilov v višini 5 % za vsako leto starosti zadevnih vozil, pri čemer maksimalno znižanje načeloma ni moglo preseči 20 %, ni izpolnila obveznosti iz člena 95 Pogodbe ES (po spremembi člen 90 ES).

6. Za uskladitev z navedeno sodbo je Helenska republika leta 1999, 2001 in 2003 reformirala svoj sistem obdavčitve zadevnih vozil, tako da je posebni davek na potrošnjo in posebni dodatni pavšalni davek zamenjala z davkom na registracijo in spremenila način izračuna obdavčljive vrednosti teh vozil. Leta 2003 so bile ustanovljene komisije za pritožbe za obravnavanje pritožb v okviru uporabe te zakonodaje.

7. Komisija je kljub temu menila, da spremenjena grška zakonodaja uporablja lestvico, ki temelji na enem samem merilu za zmanjšanje vrednosti vozila (čas uporabe na dan obdavčitve), ki ne odraža dejanskega zmanjšanja vrednosti z natančnostjo, potrebno, da bi se preprečila nevarnost, da bi uvožena rabljena vozila bila predmet davka, ki presega znesek preostanka davka, vključenega v vrednost podobnih rabljenih vozil, že registriranih v Grčiji. Komisija ocenjuje, da je navedena lestvica, ki v določenih primerih povzroča višjo obdavčitev uvoženih vozil, v nasprotju s členom 90 ES.

8. Komisija je 24. aprila 2004 Helenski republiki poslala pisni opomin, v katerem je kritizirala navedeno zakonodajo, in 9. julija 2004 še dodatni pisni opomin, v katerem je upoštevala ustanovitev komisij za pritožbe. Po odgovoru te države članice ji je Komisija 13. julija 2005 poslala obrazloženo mnenje. Ker je Komisija menila, da odgovor Helenske republike na to mnenje ni bil zadovoljiv, se je odločila, da vloži to tožbo.

Tožba

Trditve strank

9. Komisija meni, da Helenska republika, s tem da pri določanju obdavčljive vrednosti uvoženih rabljenih vozil uporablja eno samo merilo za zmanjšanje vrednosti, ki temelji na starosti vozila, ne izpolnjuje obveznosti iz člena 90 ES. Tak sistem naj v nekaterih primerih ne bi izključeval, da so uvoženi izdelki bolj obdavčeni kot nacionalni izdelki.

10. Čeprav se lestvica za zmanjšanje vrednosti, ki jo določa grška zakonodaja in je bila spremenjena leta 2003, bolj približuje dejanski vrednosti rabljenih vozil, naj kljub temu ne bi bila dovolj natančna. Upoštevanje zmanjšanja vrednosti v višini 7 % za vozila, stara od šest do dvanajst mesecev, ali v višini 14 % za vozila, stara eno leto, naj praktično v vseh primerih ne bi predstavljalo resničnega približka izgube dejanske vrednosti vozila. Navedena lestvica bi morala temeljiti na hitrejšem zmanjševanju vrednosti, ki bi zajemalo vsa vozila. Iz obravnavane zakonodaje pa naj ne bi izhajalo, da se poleg starosti upoštevajo tudi druga merila, ki izhajajo iz sodne prakse Sodišča.

11. Grška zakonodaja naj poleg tega ne bi bila v skladu s sodno prakso Sodišča, iz katere izhaja, da ko država članica za rabljena vozila, uvožena iz drugih držav članic, uporablja sistem obdavčitve, ki dejansko zmanjšanje vrednosti vozil opredeljuje na splošen in abstrakten način na podlagi meril, ki jih določa nacionalno pravo, člen 90, prvi odstavek, ES zahteva, da je ta sistem obdavčitve urejen tako, da upoštevajoč razumne približke, lastne takemu sistemu, izključuje vsakršne diskriminatorne učinke.

12. Iz te sodne prakse po eni strani izhaja, da je objava meril, na katerih temelji pavšalni način izračuna zmanjšanja vrednosti vozil, nujno potrebna za odpravo nepreglednosti obravnavanega sistema obdavčitve. Grška vlada pa naj bi Zvezi trgovcev in uvoznikov avtomobilov Helenske republike uradno zavrnila razkritje vsakršnih informacij glede veljavnih obdavčljivih vrednosti. V zvezi s tem naj zgolj objava splošnih meril, povezanih s starostjo, ne bi zadostovala, temveč naj bi bilo prav tako treba objaviti tabele pavšalnih vrednosti, ki so določene na podlagi teh meril. Neobjava tega naj bi namreč povzročila nevarnost, da bi organi lahko arbitrarno določili obdavčljivo vrednost. Komisija poleg tega meni, da bi, tako kot so objektivne vrednosti zakonsko določene za nepremičnine, bilo treba postaviti enakovreden sistem za vozila. Komisija v zvezi s tem navaja cene, objavljene v revijah avto-moto klubov, da bi dokazala, da je možno določiti referenčne tabele glede vrednosti rabljenih vozil.

13. Komisija dodaja, da ni nikoli zahtevala objave cen posameznih distributerjev in da se je torej neutemeljeno sklicevati na poklicno in poslovno skrivnost, s katero so varovane prodajne cene, ter na teoretično možnost, da bi posameznik od pristojnih organov zahteval, naj mu jih posredujejo.

14. Medtem ko Komisija izjavlja, da odobrava ustanovitev komisij za pritožbe, po drugi strani zatrjuje, prvič, da če ostane način izračuna obdavčljive vrednosti na podlagi lestvice, ki temelji na enem samem merilu, nespremenjen, postopek pred temi komisijami ne bo omogočal zapolnitve vrzeli tega načina izračuna in ne bo prispeval k izpolnitvi zahteve, da znesek davka v nekaterih primerih ne sme presegati zneska preostanka davka, vključenega v vrednost podobnih vozil, že registriranih v Grčiji. Postopek pred komisijami za pritožbe bi moral biti omejen na primere, v katerih je treba izjemoma popraviti manjše napake pri uporabi pravilno zasnovanega sistema, in ne bi smel biti nadomestilo za pomanjkljiv sistem. Drugič, dolžnost plačila pristojbine v višini 300 eurov naj bi zavezance odvračala od uporabe pritožbenega postopka. Zaradi nepreglednosti zakonskega sistema, ki določa znesek zadevnega davka, in zaradi pristojbine, ki jo je treba plačati za uvedbo navedenega postopka, ta v praksi tako ostaja neploden in nekoristen, kar naj bi dokazovalo tudi majhno število vloženih pritožb.

15. Helenska republika izpodbija, da njen sistem obdavčitve uvoženih rabljenih vozil pomeni neizpolnitev obveznosti iz člena 90 ES.

16. Prvič, ta sistem naj bi dejansko vključeval večino meril, ki jih zahteva sodna praksa. Za določitev starosti in, posledično, zmanjšanja vrednosti vozila zaradi določitve njegove obdavčljive vrednosti naj bi bilo po eni strani treba upoštevati obrabo, ki je posledica običajne rabe ali drugega razloga, ter za vozila, stara od šest do dvanajst mesecev, število prevoženih kilometrov, po drugi strani pa bi bilo treba upoštevati vrsto vozila, ker naj bi bila veleprodajna cena, ki je podlaga za izračun, določena s ceniki, ki jih carinskim organom predložijo uradni distributerji vozil in so oblikovani glede na delovno prostornino motorja in model.

17. Helenska republika meni, da stališče Komisije temelji na zahtevi po upoštevanju številnih meril, vendar brez nadaljnje opredelitve, kako naj se ta merila ustrezno medsebojno kombinirajo, in brez upoštevanja dejstva, da nobeno z zakonom določeno merilo ne bi absolutno natančno ustrezalo dejanskemu zmanjšanju vrednosti vozila. Ta zahteva bi poleg tega lahko privedla do uporabe zapletenih sistemov za izračun, ki bi lahko ovirali uvoz rabljenih vozil.

18. Helenska republika prav tako trdi, da je sedanji sistem ugoden za uvoznike rabljenih vozil, katerih število se je med letoma 2002 in 2005 potrojilo, kar naj bi dokazovalo, da se sistem objektivno in resnično približuje amortizaciji teh vozil.

19. Drugič, Helenska republika glede zatrjevanj, da ni objavila meril, na podlagi katerih je določena obdavčljiva vrednost, najprej zatrjuje, da so podatki iz carinskih dokumentov zaupni in da bi posredovanje veleprodajnih cen distributerjev avtomobilov tretjim kršilo tako to zaupnost kot tudi poslovno skrivnost. Poleg tega naj bi bila tako merila za zmanjšanje vrednosti rabljenih osebnih vozil kot elementi, ki komisiji za pritožbe omogočajo, da oceni njihovo dejansko stanje, v celoti objavljeni in dostopni javnosti. Lastnik uvoženega vozila naj bi se tako pred njegovim ocarinjenjem lahko obrnil na ministrstvo za finance in se seznanil z vsemi dejstvi v zvezi z določitvijo obdavčljive vrednosti tega vozila.

20. Poleg tega naj bi bile maloprodajne cene, objavljene v revijah, zgolj napotilo in naj ne bi pomenile gotove in trdne reference. Komisija za pritožbe pa naj bi jih vendarle lahko upoštevala pod predpostavko, da bi lastnik vozila ugotovil, da med temi cenami in vrednostjo, upoštevano ob carinjenju, obstaja bistvena razlika.

21. Helenska republika izpodbija primernost predloga Komisije, naj objavi tabele referenčnih vrednosti, analogne pavšalnim vrednostim, določenimi za nepremičnine. V tem primeru te vrednosti namreč ne bi odražale povprečne cene, ki se oblikuje na trgu, temveč ceno, ki jo oblikuje zakonodaja, ki določa obdavčljive vrednosti po ocenah pristojnih davčnih organov. Komisija naj bi poleg tega tako spodbujala to državo članico, naj objavi povprečje cen na trgu, ki ga določajo trgovci na drobno, medtem ko grški sistem temelji na veleprodajni ceni.

22. Tretjič, Helenska republika glede možnosti izpodbijanja uporabe pavšalnega izračuna pred komisijo za pritožbe poudarja, da je namen obstoja komisij, v povezavi z uporabo objektivne lestvice za zmanjšanje vrednosti, v vseh primerih preprečiti, da bi obdavčitev z davkom na registracijo kršila člen 90 ES. Grška zakonodaja naj bi tako bila v skladu s sodno prakso, v skladu s katero možnost, da lastnik uvoženega vozila izpodbija uporabo fiksne lestvice glede svojega vozila, s tem da dokazuje, da ta povzroča obdavčenje, ki je višje od zneska preostanka davka, vključenega v vrednost podobnih rabljenih vozil, ki so registrirana na nacionalnem ozemlju, preprečuje morebitne diskriminatorne učinke sistema obdavčitve, ki temelji na taki lestvici. Obstoj komisij za pritožbe naj bi poleg tega bil odgovor na zahteve Komisije iz njenega Predloga direktive o obdavčitvi osebnih avtomobilov (COM(2005) 261 konč.), zlasti na pogoje, določene v členu 10(3) tega predloga direktive glede vrednostnih lestvic.

23. Končno, glede pristojbine 300 eurov, določene s strani javnih organov kot protidajatev za strokovno mnenje o vozilu, ki ga daje komisija za pritožbe, ta nobenega zavezanca ne odvrača od vložitve pritožbe pred tako komisijo z namenom braniti svoje trditve in doseči večje zmanjšanje vrednosti svojega vozila, če upravičeno meni, da so carinski organi njegovo vrednost precenili. Majhno število zadev, vloženih pri komisijah za pritožbe, naj bi dokazovalo, da grška zakonodaja omogoča doseganje ciljev, ki jih je s sodno prakso postavilo Sodišče.

Presoja Sodišča

24. Na področju obdavčitve uvoženih rabljenih vozil je Sodišče odločilo, da je namen člena 90 ES zagotoviti popolno nevtralnost notranjih davkov glede konkurence med izdelki, ki so že na nacionalnem trgu, in uvoženimi izdelki (glej zlasti sodbe z dne 29. aprila 2004 v zadevi Weigel, C‑387/01, Recueil, str. I‑4981, točka 66; z dne 5. oktobra 2006 v zadevi Nádasdi in Németh, C‑290/05 in C‑333/05, ZOdl., str. I‑10115, točka 46, ter z dne 18. januarja 2007 v zadevi Brzeziński, C‑313/05, še neobjavljena v ZOdl., točka 28).

25. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da gre za kršitev člena 90, prvi odstavek, ES, kadar se davek na uvožen izdelek in davek na podoben nacionalni izdelek izračunata na različna načina in po različnih postopkih, kar v nekaterih primerih vodi do višjega davka na uvožene izdelke (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Grčiji, točka 20, in navedena sodna praksa; sodbi z dne 22. februarja 2001 v zadevi Gomes Valente, C‑393/98, Recueil, str. I‑1327, točka 21, ter z dne 19. septembra 2002 v zadevi Tulliasiamies in Siilin, C‑101/00, Recueil, str. I‑7487, točka 53).

26. Sodišče je tako razsodilo, da je v nasprotju s členom 90 ES, da država članica pobira davek na rabljena vozila iz druge države članice, če znesek tega davka, izračunan z neupoštevanjem zmanjšanja dejanske vrednosti vozila, presega znesek preostanka davka, ki je vključen v vrednost podobnih rabljenih vozil, že registriranih na nacionalnem ozemlju (sodba z dne 9. marca 1995 v zadevi Nunes Tadeu, C‑345/93, Recueil, str. I‑479, točka 20, in zgoraj navedena sodba Gomes Valente, točka 23).

27. Za uporabo člena 90 ES in zlasti za potrebe primerjave med sistemoma obdavčitve uvoženih rabljenih vozil in na mestu kupljenih rabljenih vozil, ki so podobni ali konkurenčni izdelki, je treba upoštevati ne zgolj notranjo neposredno ali posredno obdavčitev nacionalnih in uvoženih izdelkov, temveč tudi osnovo in načine pobiranja zadevnega davka (glej sodbi z dne 22. marca 1977 v zadevi Iannelli & Volpi, 74/76, Recueil, str. 557, točka 21; z dne 11. decembra 1990 v zadevi Komisija proti Danski, C‑47/88, Recueil, str. I‑4509, točka 18, ter zgoraj navedeno sodbo Nunes Tadeu, točka 12).

28. Natančneje, država članica uvoženih rabljenih vozil ne more obdavčiti na podlagi vrednosti, ki je večja od dejanske vrednosti vozila, saj to povzroči, da so ta bolj obdavčena kot podobna rabljena vozila na nacionalnem trgu (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Danski, točka 22). Vrednost uvoženega rabljenega vozila, ki jo uprava upošteva kot osnovo za obdavčitev, mora povsem odražati vrednost podobnega vozila, ki je že registrirano na nacionalnem ozemlju (glej zlasti zgoraj navedeno sodbo Weigel, točka 71).

29. Sodišče je v zvezi s tem menilo, da ni nujno, da upoštevanje dejanskega zmanjšanja vrednosti vozil vključuje oceno ali strokovno mnenje o vsakem izmed njih. Da bi preprečila obremenjenost takega sistema, lahko država članica s fiksnimi lestvicami, ki jih določajo zakoni ali drugi predpisi in so izračunane na podlagi meril kot so starost, kilometrina, splošno stanje, način pogona, znamka ali model vozila, določi vrednost rabljenih vozil, ki naj bi bila po splošnem pravilu zelo blizu njihovi dejanski vrednosti (zgoraj navedeni sodbi Gomes Valente, točka 24, in Weigel, točka 73).

30. V takih lestvicah mora biti v vsakem primeru upoštevano, da je letno zmanjšanje vrednosti avtomobilov običajno občutno višje od 5 % in da to zmanjšanje vrednosti ni premočrtno, zlasti ne v prvih letih, ko je veliko večje kot pozneje. Poleg tega se vrednost vozila začne zmanjševati od njegovega nakupa ali začetka uporabe naprej (v tem smislu glej zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Grčiji, točka 22, ter Tulliasiamies in Siilin, točka 78).

31. Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da zato, da bi bil sistem obdavčitve uvoženih rabljenih vozil, ki upošteva dejansko zmanjšanje vrednosti vozil na podlagi splošnih meril, združljiv s členom 90 ES, mora biti urejen tako, da upoštevajoč razumne približke, značilne za vsak tak sistem, izključuje vsakršne diskriminatorne učinke (zgoraj navedena sodba Gomes Valente, točka 26; v tem smislu glej tudi zgoraj navedeni sodbi Komisija proti Grčiji, točka 29, in Brzeziński, točka 40).

32. V obravnavanem primeru je treba najprej poudariti, da se grški sistem obdavčitve registracije uvoženih vozil opira na veleprodajno ceno vozila, ki ustreza zadevnemu vozilu in ki velja ob začetku njegove uporabe na mednarodnem trgu. Ta cena se zniža zaradi upoštevanja obrabe zaradi normalne rabe ali zaradi drugega razloga z uporabo odstotka zmanjšanja vrednosti, ki se razlikuje glede na starost vozila. Kilometrina se upošteva samo pri vozilih, ki so stara od šest do dvanajst mesecev, pri tem pa se zmanjšanje vrednosti v višini 7 % uporablja samo za tista vozila, ki imajo prevoženih več kot 6000 kilometrov.

33. Prvič, glede podlage za izračun obdavčljive vrednosti je treba ugotoviti, da čeprav se organi države članice lahko, kot predlaga Komisija, sklicujejo na publikacije, v katerih so navedene povprečne cene rabljenih vozil na nacionalnem trgu ali ceniki tekočih povprečnih cen, ki se uporabljajo kot referenca v sektorju (zgoraj navedeni sodbi Gomes Valente, točka 25, in Weigel, točka 74), Helenski republiki ni mogoče očitati tega, da se opira na ustrezno veleprodajno ceno vozila, ki velja ob začetku uporabe uvoženega vozila na mednarodnem trgu.

34. Sodišče je v okviru presoje združljivosti nacionalne ureditve s členom 90 ES namreč razsodilo, da ta za namene določitve obdavčljive vrednosti uvoženega rabljenega vozila lahko temelji na vrednosti novega vozila, če je referenčno vozilo za izračun davka podobno vozilo, kar pomeni, da je treba upoštevati model, vrsto in druge značilnosti, kot so način pogona ali oprema (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo Tulliasiamies in Siilin, točke od 73 do 76).

35. Ugotovljeno je, da veleprodajne cene avtomobilov določajo avtomobilski konstruktorji in da se nahajajo v uradnih katalogih, ki jih ti distribuirajo. Helenska republika je na obravnavi pojasnila, ne da bi ji Komisija ugovarjala, da se pri teh cenah upoštevajo delovna prostornina motorja ter model zadevnega vozila in da vključujejo določene tehnične značilnosti, kot so način pogona, moč motorja, število valjev in število vrat vozila.

36. Drugič, glede lestvice za zmanjšanje vrednosti se, tako kot je izpostavljeno v točki 30 te sodbe, zmanjšanje vrednosti vozila začne z njegovim nakupom ali z začetkom uporabe. Sodišče je poleg tega razsodilo, da davek na registracijo uvoženega rabljenega vozila, katerega osnova je vsaj 90 % vrednosti novega avtomobila, splošno gledano predstavlja očitno višjo obdavčitev za ta vozila v primerjavi s preostankom vrednosti davka na registracijo za predhodno registrirana rabljena vozila, kupljena na nacionalnem trgu, ne glede na njihovo starost ali stanje (v tem smislu glej zgoraj navedeno sodbo Komisija proti Danski, točka 20).

37. Kot je bilo opozorjeno v točki 29 te sodbe, je Sodišče kot podlago za fiksno lestvico navedlo objektivna merila, ne da bi jih navajalo taksativno ali obvezujoče. Sodišče se je tako sklicevalo na starost vozila, toda tudi na njegovo kilometrino, splošno stanje, način pogona, znamko in model.

38. V obravnavanem primeru je nesporno, da grška zakonodaja določa zmanjšanje vrednosti samo od šest mesecev starosti naprej in samo, če ima vozilo več kot 6000 prevoženih kilometrov. Iz tega po eni strani izhaja, da Helenska republika za rabljene avtomobile, uvožene iz druge države članice, uporablja sistem obdavčitve, v katerem je dolgovani davek za prvih šest mesecev, šteto od začetka uporabe teh avtomobilov, enak davku za podobno novo vozilo, ne glede na število prevoženih kilometrov. Isto velja za uvožene rabljene avtomobile, stare od šest do dvanajst mesecev, ki imajo prevoženih manj kot 6000 kilometrov.

39. Čeprav so po drugi strani v veleprodajni ceni, ki je osnova za oceno uvoženih rabljenih avtomobilov, upoštevani vrsta vozila, to je delovna prostornina motorja, model in druge tehnične značilnosti, kot je način pogona, je treba ugotoviti, da lestvica za zmanjšanje vrednosti, ki se nato uporablja za določitev obdavčljive vrednosti, temelji na enem samem merilu, in sicer na starosti vozila. Zgolj na podlagi pogoja, da je vozilo prevozilo več kot 6000 kilometrov, če je staro od šest do dvanajst mesecev, ni mogoče ugotoviti, da ta lestvica upošteva kilometrino vozila, predvsem ker gre za začetek uporabe, pred katero se ne upošteva nobeno zmanjšanje vrednosti, če vozilo ni staro eno leto.

40. Torej, zlasti v primeru intenzivne uporabe vozila v prvih letih uporabe, bosta obraba in z njo zmanjšanje vrednosti veliko večji, kot če bi bilo vozilo predmet „običajne“ uporabe. Obravnavani zakon pa pri izračunu zmanjšanja vrednosti tega vozila kilometrine ne upošteva, temveč se vozilu vrednost zmanjša glede na njegovo starost. V tem primeru bo vrednost zadevnega vozila, ki predstavlja osnovo davka na registracijo, očitno določena previsoko, kar bo povzročilo, da bo davek, katerega znesek je bil izračunan brez upoštevanja dejanskega zmanjšanja vrednosti vozila, presegel preostanek davka, vključenega v vrednost podobnih rabljenih vozil, že registriranih na nacionalnem ozemlju.

41. V nasprotju s tem, kar trdi Helenska republika, za preprečitev, da bi sistem obdavčitve bil v nasprotju s členom 90 ES, ne zadostuje, da ima v takih primerih intenzivne uporabe vozila njegov lastnik možnost, da izpodbija uporabo fiksne lestvice.

42. Kot namreč izhaja iz točke 29 te sodbe, če država članica lahko prepreči obremenitev sistema ocenjevanja, ki temelji na strokovnem mnenju o vsakem vozilu, s tem da določi fiksno lestvico, potem mora taka lestvica omogočati, da se določi vrednost rabljenih vozil, ki je praviloma zelo blizu njihovi dejanski vrednosti.

43. Iz zgoraj navedenega pa izhaja, da z obravnavano zakonodajo določena lestvica, s tem da ne upošteva kilometrine, praviloma ne vodi do razumnega približka dejanske vrednosti uvoženih rabljenih vozil.

44. V teh okoliščinah ni mogoče sprejeti utemeljitve Helenske republike, v skladu s katero povečanje števila uvoženih rabljenih osebnih vozil dokazuje, da obravnavana zakonodaja ne odvrača od uvozov. Ta utemeljitev namreč ne dokazuje, da obravnavani sistem obdavčitve v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 29 te sodbe, omogoča določitev vrednosti rabljenih vozil, ki bi bila praviloma zelo blizu njihovi dejanski vrednosti.

45. Poleg tega Komisija ne glede na primer vozil, ki so bila v prvih letih predmet intenzivne uporabe, izpostavlja, da način ureditve določenih vidikov grškega sistema obdavčitve ne zagotavlja, da ne bi prišlo do nobenih diskriminatornih učinkov.

46. V zvezi s tem združljivost takega sistema s členom 90 ES po eni strani predpostavlja, da so merila, na katerih temelji pavšalni način izračuna zmanjšanja vrednosti vozil, javnosti znana (zgoraj navedena sodba Tulliasiamies in Siilin, točka 87).

47. V obravnavanem primeru je treba poudariti, da so merila za zmanjšanje vrednosti rabljenih osebnih vozil navedena v členu 126(1) zakona 2960/2001 in da so elementi, ki komisijam za pritožbe omogočajo oceno dejanskega stanja vozil, določeni v členu 2 Pravilnika F.112/50 državnega sekretarja za ekonomske zadeve in finance z dne 27. januarja 2004.

48. Poleg tega, tudi če bi, kot zatrjuje Helenska republika, posredovanje veleprodajnih cen, ki jih distributerji avtomobilov predložijo carinskim organom, tretjim kršilo zaupnost in poslovno skrivnost, iz odgovorov na vprašanja, ki jih je postavilo Sodišče na obravnavi, izhaja, da se v skladu s členom 5(2) zakona 2960/1999 o zakoniku o upravnem postopku lahko vsakdo, ki izkaže pravni interes in to zahteva, seznani s posameznimi dokumenti, ki jih hranijo upravni organi in ki se nanašajo na zadevo, ki ga zadeva, in ki je v postopku pri tem organu ali ki jo ta organ obravnava. Posameznik se tako lahko obrne na pristojne organe, da se seznani z veleprodajno ceno, ki bo osnova za ugotovitev vrednosti zadevnega vozila.

49. Ker je treba šteti, da je bila javnost tako seznanjena z veleprodajno ceno, Komisija s trditvijo, da bi to ceno morale zamenjati cene, objavljene v revijah avto-moto klubov, ne more uspeti. Kot je v zvezi s tem navedla Helenska republika, ne da bi ji Komisija ugovarjala, ko zavezanec, ki ugotovi bistveno razliko med maloprodajnimi cenami, ki se pojavljajo v časopisju, in vrednostjo ob ocarinjenju njegovega vozila, pri komisiji za pritožbe vloži pritožbo, bodo upoštevane cene, objavljene v časopisju, tako da v skladu z določbami grške zakonodaje davek na registracijo ne bo višji od zneska preostanka davka, vključenega v vrednost podobnih vozil, že registriranih na grškem ozemlju.

50. Združljivost sistema obdavčitve uvoženih rabljenih vozil s členom 90 ES po drugi strani, upoštevajoč dejansko zmanjšanje vrednosti vozil na podlagi splošnih meril, predpostavlja, da ima lastnik takega vozila možnost izpodbijati uporabo takega pavšalnega načina izračuna za tako vozilo, da bi dokazal, da bi to pripeljalo do obdavčitve, višje od zneska preostanka davka, vključenega v vrednost podobnih rabljenih vozil, že registriranih na nacionalnem ozemlju (zgoraj navedena sodba Tulliasiamies in Siilin, točka 88).

51. Treba je poudariti, da se je grški zakonodajalec z ustanovitvijo komisij za pritožbe nameraval prilagoditi sodni praksi Sodišča.

52. Komisija vendarle meni, da postopek pritožbe ne omogoča dejanske možnosti izpodbijanja uporabe pavšalnega načina izračuna, saj mora zavezanec plačati pristojbino v višini 300 eurov, to je znesek, ki naj bi glede na dolgovani davek predstavljal oviro za vložitev pritožbe pri komisiji za pritožbe.

53. Treba je poudariti, da taka pristojbina lastnika vozila ne odvrača od tega, da pri komisiji za pritožbe vloži pritožbo, čeprav predstavlja bistveni del zneska izpodbijanega davka na registracijo.

54. Helenska republika je v zvezi s tem na obravnavi navedla, da je višina davka na registracijo odvisna od delovne prostornine motorja zadevnega vozila. Davek na registracijo je tako enak 20 % obdavčljive osnove za vozilo z delovno prostornino motorja od 1000 do 1600 cm 3 , 30 % za vozilo z delovno prostornino motorja od 1601 do 1800 cm 3 , 40 % za vozilo z delovno prostornino motorja od 1801 do 2000 cm 3 in 50 % za vozilo z delovno prostornino motorja, ki je večja od 2000 cm 3 .

55. Helenska republika je poleg tega navedla, ne da bi ji Komisija ugovarjala, da gre pri večini uvozov rabljenih vozil za avtomobile z veliko delovno prostornino motorja (2000 cm 3 in več), katerih vrednost je precej visoka in za katere je zato znesek davka na registracijo relativno visok.

56. V teh okoliščinah naj bi obravnavana pristojbina načeloma predstavljala zgolj manj pomemben znesek v primerjavi z zneskom ugovarjanega davka na registracijo.

57. Poleg tega, kot je na obravnavi navedla Helenska republika, ne da bi ji Komisija ugovarjala, je znesek obravnavane pristojbine načeloma enak, pogosto pa tudi nižji, od cene zasebnega strokovnega tehničnega mnenja.

58. Zato je treba ugotoviti, da Komisija ni dokazala, da navedena pristojbina lastnika odvrača od vložitve pritožbe pri komisiji za pritožbe, da bi si zagotovil, da davek, uporabljen za njegovo vozilo, ni višji od preostanka davka, vključenega v vrednost podobnega rabljenega vozila, že registriranega v Grčiji.

59. V teh okoliščinah je očitek glede obveznosti Helenske republike iz člena 90 ES utemeljen, ker sistem izračuna davka na registracijo uvoženih rabljenih vozil v to državo članico temelji na enem samem merilu za zmanjšanje vrednosti, in sicer na starosti teh vozil, kar ne zagotavlja, da bi bila vrednost navedenih vozil določena v znesku, ki je praviloma zelo blizu njihovi dejanski vrednosti. Zato ta način obdavčitve v določenih primerih ne izključuje, da so uvožena rabljena vozila obdavčena z zneskom, ki je višji od zneska preostanka davka, vključenega v vrednost podobnih rabljenih vozil, že registriranih na grškem ozemlju.

60. V nasprotju s tem pa neizpolnitev obveznosti ni ugotovljena glede ureditve sistema obdavčitve, ki se zahteva, ko ta sistem določa pavšalen način določitve zneska davka, to je glede objavljanja meril za izračun davka in možnosti izpodbijanja uporabe pavšalnega načina izračuna zaradi izključitve vseh diskriminatornih učinkov.

61. Ob upoštevanju vseh zgornjih ugotovitev je treba ugotoviti, da Helenska republika, s tem da pri določanju obdavčljive vrednosti na grško ozemlje uvoženih rabljenih vozil iz druge države članice zaradi ugotavljanja davka na registracijo uporablja eno samo merilo za zmanjšanje vrednosti, ki temelji na starosti teh vozil, in s tem da priznava zmanjšanje vrednosti v višini 7 % za vozila, stara od šest do dvanajst mesecev, ali v višini 14 % za vozila, stara eno leto, kar ne zagotavlja, da davek v nekaterih primerih ne bi presegal zneska preostanka davka, vključenega v vrednost podobnih rabljenih vozil, že registriranih na nacionalnem ozemlju, ne izpolnjuje obveznosti iz člena 90 ES.

62. Tožbo je treba v preostalem zavrniti.

Stroški

63. V skladu s členom 69(2), prvi pododstavek, Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. V skladu z odstavkom 3, prvi pododstavek, tega člena lahko Sodišče odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje stroške, kadar vsaka stranka uspe samo deloma.

64. Ker sta Komisija in Helenska republika v obravnavanem primeru s svojimi predlogi deloma uspeli, je treba vsaki naložiti, naj nosi svoje stroške.

Izrek

Iz teh razlogov je Sodišče (četrti senat) razsodilo:

1) Helenska republika, s tem da pri določanju obdavčljive vrednosti na grško ozemlje uvoženih rabljenih vozil iz druge države članice zaradi ugotavljanja davka na registracijo uporablja eno samo merilo za zmanjšanje vrednosti, ki temelji na starosti teh vozil, in s tem da priznava zmanjšanje vrednosti v višini 7 % za vozila, stara od šest do dvanajst mesecev, ali v višini 14 % za vozila, stara eno leto, kar ne zagotavlja, da davek v nekaterih primerih ne bi presegal zneska preostanka davka, vključenega v vrednost podobnih rabljenih vozil, že registriranih na nacionalnem ozemlju, ne izpolnjuje obveznosti iz člena 90 ES.

2) V preostalem delu se tožba zavrne.

3) Helenska republika in Komisija Evropskih skupnosti nosita vsaka svoje stroške.