Zadeva C‑347/03

Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia in Agenzia regionale per lo sviluppo rurale (ERSA)

proti

Ministero delle Politiche Agricole e Forestali

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Tribunale amministrativo regionale del Lazio)

„Zunanji odnosi – Sporazum ES-Madžarska o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin – Zaščita označbe za določena vina s poreklom iz Madžarske v Skupnosti – Geografska označba ‚Tokaj‘ – Izmenjava pisem – Možnost uporabe izraza ‚Tocai‘ v navedbi ‚Tocai friulano‘ ali ‚Tocai italico‘ za opis in predstavitev določenih italijanskih vin, zlasti kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (‚kakovostna vina pdpo‘) v prehodnem obdobju, ki se izteče 31. marca 2007 – Izključitev te možnosti po izteku prehodnega obdobja – Veljavnost – Pravna podlaga – Člen 113 ES – Načela mednarodnega pogodbenega prava – Členi od 22 do 24 Sporazuma TRIPS – Varstvo temeljnih pravic – Lastninska pravica“

Sklepni predlogi generalnega pravobranilca F. G. Jacobsa, predstavljeni 16. decembra 2004 

Sodba Sodišča (drugi senat) z dne 12. maja 2005 

Povzetek sodbe

1.     Mednarodni sporazumi – Sporazumi Skupnosti – Sklenitev – Sporazum ES-Madžarska o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin – Pravna podlaga – Člen 133 ES

(člen 133 ES; Pridružitveni sporazum ES-Madžarska; Sporazum ES-Madžarska o vinih)

2.     Mednarodni sporazumi – Sporazumi Skupnosti – Sporazum ES-Madžarska o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin – Ureditev za enakozvočne označbe – Pogoji za uporabo – Označba „Tocai“ za italijanska vina in „Tokaj“ za madžarska vina – Označba „Tocai“, ki ni zaščitena označba geografskega porekla – Izmenjava pisem, s katerimi je prepovedana uporaba te označbe – Kršitev te ureditve – Neobstoj

(Sporazum ES-Madžarska o vinih, člen 4(5))

3.     Mednarodni sporazumi – Sporazuma o trgovinskih vidikih intelektualne lastnine (TRIPS) – Enakozvočnost geografske označbe tretje države in označbe, ki vsebuje ime sorte vinske trte, ki se uporablja za opisovanje in predstavitev določenih vin Skupnosti – Pravica do nadaljnje uporabe te označbe s strani proizvajalcev, ki so jo tradicionalno uporabljali v dobri veri, ki jo priznava sporazum – Neobstoj

(Sporazum TRIPS, členi od 22 do 24)

4.     Pravo Skupnosti – Načela – Temeljne pravice – Lastninska pravica – Omejitve –Prepoved uporabe označbe „Tocai“ za italijanska vina – Neobstoj – Prepoved, ki sledi splošnemu interesu

(Dodatni protokol št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, člen 1, prvi odstavek; Sporazum ES-Madžarska o vinih)

1.     Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Madžarsko na drugi strani ni pravna podlaga za Sklep 93/724 o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin.

Ustrezna pravna podlaga za to, da Skupnost sama sklene ta sporazum, je člen 133 ES, kot je naveden v preambuli Sklepa 93/724, ki Skupnosti podeljuje izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike. Ta sporazum je namreč eden od tistih, ki so navedeni v členu 63 Uredbe št. 822/87 o skupni ureditvi trga za vino, in ima za glavni namen spodbujanje trgovine med pogodbenimi strankami, ki na podlagi vzajemnosti omogoča na eni strani trženje vin s poreklom iz Madžarske, pri čemer je tem vinom zagotovljena enaka zaščita, kot je določena za kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju, in na drugi strani trženje vin s poreklom iz Skupnosti v tej državi.

(Glej točke 70, 79, 80, 83, in točki 1 in 2 izreka.)

2.     Ureditev enakozvočnih označb iz člena 4(5) Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin (sporazum ES-Madžarska o vinih) zadeva geografske označbe, ki so zaščitene na podlagi tega sporazuma.

Ker pa za v nasprotju s poimenovanjem „Tokaj“ in „Tokaji“ za madžarska vina, poimenovanja „Tocai friulano“ in „Tocai italico“ ni v delu A priloge k Sporazumu ES-Madžarska o vinih, pri čemer predstavljata ime sorte vinske trte, ki je v Italiji priznana kot primerna za pridelavo določenih kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju, slednjih ni mogoče opredeliti za geografski označbi v smislu tega sporazuma.

Iz tega sledi, da prepoved uporabe imena „Tocai“ v Italiji po izteku prehodnega obdobja, ki je določeno v sporazumu ES-Madžarska o vinih, kot izhaja iz izmenjave pisem glede člena 4 tega sporazuma, ni v nasprotju z ureditvijo enakozvočnih označb iz člena 4(5) istega sporazuma.

Iz tega tudi sledi, da Skupna izjava o členu 4(5) Sporazuma ES-Madžarska o vinih v delu, v katerem je v prvem odstavku navedeno, da so pogodbene stranke v zvezi s členom 4(5)(a) istega sporazuma ugotovile, da med pogajanji niso bile seznanjene z nobenim posebnim primerom, glede katerega bi se zadevne določbe lahko uporabile, ne pomeni očitno zmotne predstave o resničnosti.

(Glej točke 87, 88, 90, 92, 98, 102 in točki 3 in 4 izreka.)

3.     Člene od 22 do 24 Sporazuma o trgovinskih vidikih intelektualne lastnine (TRIPS), ki je v prilogi 1 C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, je treba razlagati tako, da v primeru, ki se nanaša na enakozvočnost med geografsko označbo v tretji državi in označbo, ki vsebuje ime sorte vinske trte, ki se uporablja za opisovanje in predstavitev določenih vin Skupnosti, ki so iz nje pridelana, navedene določbe, četudi ne prepovedujejo nadaljevane in podobne uporabe, take označbe ravno tako ne zahtevajo, da se ta označba lahko uporablja tudi v prihodnosti, ne glede na dve okoliščini, in sicer da so jo zadevni pridelovalci uporabljali v preteklosti bodisi v dobri veri bodisi najmanj deset let pred 15. aprilom 1994 in da označba jasno navaja državo, regijo ali lokacijo porekla zaščitenega vina, tako da ne zavaja potrošnikov.

(Glej točki 110, 115 in točko 5 izreka.)

4.     Lastninska pravica ne nasprotuje temu, da se zadevnim gospodarskim subjektom iz avtonomne italijanske dežele za opisovanje ali predstavitev določenih italijanskih kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju po izteku prehodnega obdobja trinajstih let, kot izhaja iz izmenjave pisem glede uporabe besede „Tokai“, priloženih k sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin, prepove uporaba izraza „Tocai“ v navedbah „Tocai friulano“ ali „Tocai italico“, ki v tem sporazumu nista zajeti.

Ker navedena prepoved ne izključuje vsakega razumnega načina za trženje zadevnih italijanskih vin, namreč ne pomeni odvzema lastnine v smislu člena 1, prvi odstavek, Dodatnega protokola št. 1 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Poleg tega je mogoče tudi ob predpostavki, da ta omejitev pomeni omejitev temeljne lastninske pravice, slednjo upravičiti, saj s tem, ko prepoveduje uporabo te označbe, ki je enakozvočnica geografske označbe „Tokaj“ za madžarska vina, seldi splošnemu interesu, in sicer spodbujanju trgovinske menjave med pogodbenimi strankami na podlagi vzajemnosti in trženje vin, ki so opisana ali predstavljena z geografsko označbo.

(Glej točke 122, 127, 134 in točko 6 izreka.)

SODBA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 12. maja 2005(*)

„Zunanji odnosi – Sporazum ES-Madžarska o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin – Zaščita označbe za določena vina s poreklom iz Madžarske v Skupnosti – Geografska označba ‚Tokaj‘ – Izmenjava pisem – Možnost uporabe izraza ‚Tocai‘ v navedbi ‚Tocai friulano‘ ali ‚Tocai italico‘ za opis in predstavitev določenih italijanskih vin, zlasti kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (‚kakovostna vina pdpo‘) v prehodnem obdobju, ki se izteče 31. marca 2007 – Izključitev te možnosti po izteku prehodnega obdobja – Veljavnost – Pravna podlaga – Člen 113 ES – Načela mednarodnega pogodbenega prava – Členi od 22 do 24 Sporazuma TRIPS – Varstvo temeljnih pravic – Lastninska pravica“

V zadevi C-347/03,

katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES, ki ga je vložilo Tribunale amministrativo regionale del Lazio (Italija) z odločbo z dne 9. junija 2003, ki je prispela na Sodišče 7. avgusta 2003, v postopku

Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia in Agenzia Regionale per lo Sviluppo Rurale (ERSA)

proti

Ministero delle Politiche Agricole e Forestali,

ob udeležbi

Regione Veneto,

SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi C. W. A. Timmermans (poročevalec), predsednik senata, R. Silva de Lapuerta, sodnica, R. Schintgen, G. Arestis in J. Klučka, sodniki,

generalni pravobranilec: F. G. Jacobs,

sodna tajnica: L. Hewlett, glavna administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 14. oktobra 2004,

ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:

–       za Regione autonoma Friuli-Venezia Giulia in Agenzia regionale per lo sviluppo rurale (ERSA) E. Bevilacqua in F. Capelli, odvetnika,

–       za italijansko vlado I. M. Braguglia, zastopnik, skupaj z M. Fiorillijem, avvocato dello Stato,

–       za madžarsko vlado J. Fazekas in M. Ficsor, zastopnika,

–       za Svet Evropske unije F. Ruggeri Laderchi in F. Florindo Gijón, zastopnika,

–       za Komisijo Evropskih skupnosti E. Righini in F. Dintilhac, zastopnika,

po predstavitvi sklepnih predlogov generalnega pravobranilca na obravnavi 16. decembra 2004

izreka naslednjo

Sodbo  

1       Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na veljavnost in razlago Sklepa Sveta 93/724/CE z dne 23. novembra 1993 o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin (UL L 337, str. 93, v nadaljevanju: sporazum ES-Madžarska o vinih) in Uredbe Komisije (ES) št. 753/2002 z dne 29. aprila 2002 o določitvi nekaterih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede opisa, poimenovanja, predstavitve in zaščite nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 118, str. 1).

2       Ta predlog je bil vložen v okviru spora, ki poteka med Regione autonoma Friuli‑Venezia Giulia (Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina) in Agenzia regionale per lo sviluppo rurale (ERSA) (Regionalna agencija za razvoj podeželja) (v nadaljevanju skupaj: Regione in ERSA) na eni strani in Ministero delle Politiche Agricole e Forestali (italijansko ministrstvo za kmetijsko in gozdarsko politiko) na drugi strani.

3       Predmet tega spora je predlog za razveljavitev dekreta ministra z dne 26. septembra 2002 o nacionalnih pogojih za uporabo, z odstopanjem od člena 19(1)(c) Uredbe (ES) št. 753/2002, imen sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki zajemajo geografsko označbo, navedeno v prilogi II k tej uredbi, in ki so lahko navedene na nalepki za italijanska [kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju] in za italijanske [tipične geografske označbe] (GURI št. 247, z dne 21. oktobra 2002, str. 3, v nadaljevanju: dekret z dne 26. septembra 2002), kolikor izključuje uporabo izraza „Tocai“ iz navedbe „Tocai friulano“ ali njegove sopomenke „Tocai italico“ za opis in predstavitev določenih italijanskih vin, zlasti kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (v nadaljevanju: kakovostna vina pdpo), po koncu prehodnega obdobja, ki se izteče 31. marca 2007.

 Pravni okvir

 Mednarodno pravo

 Dunajska konvencija o pogodbenem pravu

4       Člen 48(1) Dunajske konvencije o pogodbenem pravu z dne 23. maja 1969 določa:

„Država se lahko sklicuje na zmoto v pogodbi, zaradi katere je nična njena privolitev, da jo veže pogodba, če se zmota nanaša na dejstvo ali situacijo, za katere je domnevala, da sta bila podana v trenutku, ko je sklepala pogodbo, in sta bila bistvena podlaga za njeno privolitev, da jo veže pogodba.“

5       Člen 59 te konvencije določa:

„1.        Šteje se, da pogodba preneha, če vse članice pogodbe sklenejo pozneje pogodbo o istem predmetu in:

a)       če izhaja iz poznejše pogodbe ali je sicer rečeno, da mora biti po nameri članic predmet urejen s to pogodbo; ali

b)       če so določbe poznejše pogodbe v tolikšnem neskladju z določbami prejšnje pogodbe, da ni mogoče uporabljati obeh pogodb hkrati.

[…]“

 Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin

6       Člen 1 Dodatnega protokola št. 1 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, podpisani v Rimu 4. novembra 1950 (v nadaljevanju: EKČP), določa:

„Vsaka fizična ali pravna oseba ima pravico do spoštovanja svojega premoženja. Nikomur ne sme biti lastnina odvzeta, razen če je to v javnem interesu v skladu s pogoji, ki jih določa zakon, in ob spoštovanju splošnih načel mednarodnega prava.

Ta določba pa nikakor ne omejuje pravice držav, da uveljavijo zakone, za katere menijo, da so potrebni za nadzor nad uporabo premoženja v skladu s splošnim interesom ali za zagotovitev plačila davkov, drugih prispevkov ali denarnih kazni.“

 Pravo na podlagi Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije

7       Sporazum o trgovinskih vidikih intelektualne lastnine (v nadaljevanju: Sporazum TRIPS), ki je v prilogi 1 C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju: sporazum o STO), je bil odobren v imenu Evropske skupnosti za področja, ki so v njeni pristojnosti, s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994 (UL L 336, str. 1).

8       Člen 1 Sporazuma TRIPS z naslovom „Splošne določbe in temeljna načela“ v odstavku 2 določa:

„V tem sporazumu se izraz ‚intelektualna lastnina‘ nanaša na vse kategorije intelektualne lastnine, ki so predmet poglavij od 1 do 7 v II. delu.“

9       Členi 22 do 24 tega sporazuma se nahajajo v njegovem II. delu, ki je posvečen „Standardom, ki se nanašajo na razpoložljivost, obseg in uporabo pravic intelektualne lastnine“, in sicer v poglavju 3 z naslovom „Geografske označbe“.

10     Člen 22 tega sporazuma z naslovom „Varstvo geografskih označb“ določa:

„ 1.   V tem sporazumu so geografske označbe oznake, ki označujejo, da blago izvira z ozemlja članice ali iz regije ali lokacije na tem ozemlju, če se dana kakovost, sloves ali kaka druga značilnost tega blaga bistveno pripisuje njegovemu geografskemu poreklu.

[…]“

11     Člen 23 Sporazuma TRIPS z naslovom „Dodatno varstvo za geografske označbe vin in žganih pijač“ določa:

„1. Vsaka članica zainteresiranim strankam zagotovi zakonita sredstva za preprečevanje uporabe geografske označbe, ki označuje vina, za vina, ki ne izvirajo iz kraja, ki ga označuje določena geografska označba, ali ki označuje žgane pijače za žgane pijače, ki ne izvirajo iz kraja, ki ga označuje določena geografska označba […].

[…]

3.        Če so geografske označbe za vina homonimne, se varstvo zagotovi vsaki označbi […]. Vsaka članica določi praktične pogoje za razlikovanje med homonimnimi označbami ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju nepristranskega obravnavanja določenih proizvajalcev in preprečevanja zavajanja potrošnikov.

[…]“

12     Člen 24 tega sporazuma, z naslovom „Mednarodna pogajanja; izjeme“, določa:

„1.        Članice se sporazumejo, da začnejo pogajanja za povečanje varstva posameznih geografskih označb po 23. členu. […]

[…]

3.        Članica pri izvajanju tega poglavja ne sme zmanjšati varstva geografskih označb, ki so obstajala v tej članici neposredno pred začetkom veljavnosti Sporazuma o STO.

4.        Nič v tem poglavju ne zavezuje članice, da prepreči nadaljnjo in podobno uporabo določene geografske označbe druge članice za označevanje vin ali žganih pijač v zvezi z blagom ali storitvami kateregakoli od njenih državljanov ali prebivalcev, ki je neprekinjeno uporabljal to geografsko označbo za isto ali sorodno blago ali storitev na ozemlju te članice ali (a) najmanj deset let pred 15. aprilom 1994 ali (b) v dobri veri pred tem datumom.

[…]

6.        […] Nič v tem poglavju ne zavezuje članice, da zahteva uporabo svojih določb v zvezi z geografsko označbo katerekoli druge članice, ki se nanaša na proizvode iz vinske trte, katerih ime je enako kot običajno ime za sorto grozdja, ki je obstajalo na ozemlju te članice na dan začetka veljavnosti Sporazuma o STO.

[…]“

 Pridružitveni sporazum ES-Madžarska

13     Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Madžarsko na drugi strani, sklenjen in odobren v imenu Skupnosti s Sklepom Sveta in Komisije 93/742/Euratom, ESPJ, ES z dne 13. decembra 1993 (UL L 347, str. 1, v nadaljevanju: pridružitveni sporazum ES-Madžarska) je bil podpisan v Bruslju, dne 16. decembra 1991 in je v skladu z drugim odstavkom njegovega člena 123 začel veljati 1. februarja 1994.

14     V pričakovanju začetka veljavnosti pridružitvenega sporazuma ES-Madžarska je bil med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Evropsko skupnostjo za premog in jeklo na eni strani in Republiko Madžarsko na drugi strani sklenjen začasni sporazum o trgovini in spremljevalnih ukrepih, ki je bil sklenjen in odobren v imenu Skupnosti s Sklepom Sveta 92/230/EGS z dne 25. februarja 1992 (UL L 116, str. 1, v nadaljevanju: začasni sporazum ES-Madžarska). Ta sporazum je bil podpisan 16. decembra 1991 v Bruslju in je začel veljati 25. februarja 1992.

 Sporazum ES-Madžarska o vinih

15     Sporazum ES-Madžarska o vinih, podpisan v Bruslju 29. novembra 1993, je bil sklenjen in odobren v imenu Skupnosti s Sklepom 93/724/ES in je začel veljati 1. aprila 1994.

16     V prvem sklicevanju v Sklepu 93/724 je navedeno:

„ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena [133]“.

17     Prva in tretja uvodna izjava tega sklepa določata:

„ker bo sporazum, sklenjen s pogajanji med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin, pripomogel k učinkovitejšemu boju proti nelojalni konkurenci pri trgovanju in zagotavljanju večjega varstva potrošnikov ter bo spodbujal trgovino z vinom med pogodbenicama; ker je torej navedeni sporazum treba odobriti;

[…]

ker so določbe sporazuma neposredno povezane z ukrepi v okviru skupne trgovinske in kmetijske politike, v tem primeru s predpisi Skupnosti za vinski sektor, je treba sporazum skleniti na ravni Skupnosti.“

18     Člen 1 navedenega sklepa določa:

„Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin ter protokol, izmenjana pisma in pripadajoče izjave so odobreni v imenu Skupnosti.

Besedila aktov iz prvega odstavka so priložena temu sklepu.“

19     V prvem sklicevanju v sporazumu ES-Madžarska o vinih je navedeno:

„ob upoštevanju evropskega sporazuma o pridružitvi med Skupnostmi in njihovimi državami članicami in Republiko Madžarsko, podpisanega v Bruslju, dne 16. decembra 1991.“

20     Člen 1 sporazuma ES-Madžarska o vinih določa:

„Pogodbenici se zavezujeta, da bosta v skladu z načelom vzajemnosti ščitili in nadzirali imena vin s poreklom v Skupnosti in na Madžarskem pod pogoji, določenimi v tem sporazumu.“

21     Člen 2(2) tega sporazuma določa:

„V tem sporazumu uporabljeni izrazi pomenijo naslednje, razen če je v njem določeno drugače:

[…]

–        ‚geografska označba‘: vsaka označba, vključno z ‚označbo porekla‘, ki jo priznavajo zakoni in predpisi pogodbenice za opis in predstavitev vina s poreklom na ozemlju te pogodbenice ali regije ali lokacije na tem ozemlju, če se lahko kakovost, sloves ali kaka druga značilnost tega vina bistveno pripisuje njegovemu geografskemu poreklu,

[…]“

22     Člen 4 navedenega sporazuma določa:

„1.        Zaščitena so naslednja imena:

a)        glede vin s poreklom iz Skupnosti:

[…]

–       geografske označbe in tradicionalni izrazi, navedeni v prilogi;

b)        glede vin s poreklom iz Madžarske:

[…]

–       geografske označbe in tradicionalni izrazi, ki se uporabljajo v madžarski zakonodaji o vinu […] in so navedeni v prilogi.

[…]

3.        V Skupnosti so zaščitena madžarska imena:

–       pridržana izključno za vina s poreklom iz Madžarske, za katera se uporabljajo

         in

–       se smejo uporabljati le pod pogoji, določenimi v zakonih in predpisih Madžarske.

[…]

5.        Pri enakozvočnih ali enakih geografskih označbah:

a)        če sta označbi, zaščiteni na podlagi tega sporazuma, enakozvočni ali enaki, se zaščita odobri za vsako označbo, pod pogojem, da:

–        je raba zadevnega geografskega imena ustaljena in dosledna za označbo vina, pridelanega na geografskem območju, na katerega se ime nanaša,

–        ne zavaja potrošnikov v prepričanje, da ima vino poreklo na ozemlju druge pogodbenice

[…]

Po potrebi države pogodbenice določijo praktične pogoje uporabe, s katerimi se omogoči razlikovanje med enakozvočnimi ali enakimi označbami, ob upoštevanju, da je treba zadevne proizvajalce pošteno obravnavati in preprečiti zavajanje potrošnikov.“

23     V delu B („Vina s poreklom iz Republike Madžarske“), I („Geografske označbe“), točka 3.4 („Vinorodno območje Tokaj-Hegyalja“) priloge k sporazumu ES-Madžarska o vinih z naslovom „Seznam zaščitenih imen iz člena 4“, je med drugim ime „Tokaj“. Del A („Vina s poreklom iz Evropske skupnosti“) te priloge ne vsebuje nobene navedbe „Tocai friulano“ ali „Tocai italico“.

24     Izmenjana pisma glede člena 4 sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin (UL 1993, L 337, str. 169, v nadaljevanju: izmenjana pisma o Tokaju), ki so eden od aktov iz prvega odstavka člena 1 Sklepa 93/724, so prav tako začela veljati 1. aprila 1994.

25     Podpisnice navedenih pisem po sklicevanju, med drugim, na člen 4(3) sporazuma ES-Madžarska o vinih, potrjujejo:

„1. V prehodnem obdobju trinajstih let od začetka veljavnosti navedenega sporazuma njegova uporaba ne nasprotuje zakoniti uporabi izraza ‚Tocai‘ za opis in predstavitev določenih italijanskih kakovostnih vin pdpo pod naslednjimi pogoji.

Brez poseganja v posebne predpise Skupnosti in, glede na okoliščine primera, strožje nacionalne predpise, mora biti to vino:

–        proizvedeno iz sorte vinske trte ‚Tocai friulano‘,

–       proizvedeno iz grozdja, ki je v celoti potrgano v italijanskih deželah Veneto ali Furlanija,

–       opisano in predstavljeno izključno z imenom sorte ‚Tocai friulano‘ ali njegovo sopomenko ‚Tocai italico‘, oba izraza teh imen sta skupaj brez vmesne navedbe, z istimi črkami, ki so enako velike, v eni vrstici in ločeno od imena geografske enote, od koder vino prihaja. Poleg tega črke, uporabljene za ta izraza, ne smejo biti večje od črk v imenu navedene geografske enote,

–        trženo zunaj ozemlja Madžarske.

[…]

4)        Brez poseganja v določbe iz točke 3 možnost uporabe izraza ‚Tocai‘ v skladu s pogoji iz točke 1 preneha veljati na koncu prehodnega obdobja iz iste točke.

[…]“

26     Skupna izjava o členu 4(5) sporazuma [ES-Madžarska o vinih] (UL 1993, L 337, str. 171, v nadaljevanju: skupna izjava o enakozvočnicah), ki je eden od aktov iz prvega odstavka člena 1 Sklepa 93/724, je:

„V zvezi s členom 4(5)(a) so pogodbene stranke ugotovile, da med pogajanji niso bile seznanjene z nobenim posebnim primerom, glede katerega bi se zadevne določbe lahko uporabile.

[…]“

 Predpisi Skupnosti o skupni ureditvi trga vina (v nadaljevanju: SUT za vino)

 SUT za vino, ki je veljala med sklenitvijo sporazuma ES-Madžarska o vinih

27     Po določbah člena 63 Uredbe Sveta (EGS) št. 822/87 z dne 16. marca 1987 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 84, str. 1):

„1.       Uvožena vina, namenjena za neposredno prehrano ljudi in opisana z geografsko označbo, lahko pod pogojem vzajemnosti uživajo pri trženju v Skupnosti zaščito in nadzor iz [člena 15 Uredbe št. 823/87] za kakovostna vina pdpo.

2.        Določba odstavka 1 bo uveljavljena s pogodbami z zainteresiranimi tretjimi državami, ki so dogovorjene in sklenjene v skladu s postopkom, določenim v členu [133 CE].

3.        Pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo po postopku, določenem v členu 83.“

28     Določbe člena 1(3) Uredbe Sveta (EGS) št. 823/87 z dne 16. marca 1987 o posebnih določbah za kakovostna vina, pridelana na določenem pridelovalnem območju (UL L 84, str. 59), kot je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2043/89 (UL L 202, str. 1, v nadaljevanju: Uredba št. 823/87), so:

„Države članice pošljejo Komisiji seznam kakovostnih vin pdpo, ki so jih priznale, z navedbo nacionalnih predpisov za posamezno kakovostno vino pdpo, ki veljajo za pridelavo in proizvodnjo tega kakovostnega vina pdpo.

Komisija ta seznam objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti, v seriji C.“

29     Člen 4(1) Uredbe št. 823/87 določa:

„Vsaka država članica sestavi seznam sort vinske trte, primernih za pridelavo posameznega kakovostnega vina pdpo, pridelanega na njenem ozemlju, sorte […], ki morajo soditi med priporočene ali dovoljene sorte iz člena 13 Uredbe (EGS) št. 822/87.“

30     Člen 15(4) Uredbe št. 823/87 določa:

„[…]

Brez poseganja v posebne določbe Skupnosti glede določenih vrst kakovostnih vin pdpo države članice lahko dovolijo […], da se ime določenega območja uporablja skupaj s podrobnejšo opredelitvijo proizvodnje ali vrste proizvoda oziroma z imenom sorte vinske trte ali njegovo sopomenko.

[…]“

31     Navedba „Tocai friulano“ je v naslovu I priloge k Uredbi Komisije (EGS) št. 3800/81 z dne 16. decembra 1981 o razvrstitvi sort vinske trte (UL L 381, str. 1), zlasti v delu V njenega prvega podnaslova, kot priporočena ali dovoljena sorta vinske trte v določenih italijanskih provincah.

32     Člen 14(1) Uredbe Sveta (EGS) št. 2392/89 z dne 24. julija 1989 o določitvi splošnih pravil za opis in predstavitev vin in grozdnih moštov (UL L 232, str. 13) določa:

„Ime sorte vinske trte iz člena 11(2)(n) za opis kakovostnega vina pdpo se na nalepki lahko navede le, če:

a)        je ta sorta na seznamu, ki ga sprejmejo države članice na podlagi člena 4(1) Uredbe (EGS) št. 823/87 za opis sort vinske trte, primernih za pridelavo posameznega kakovostnega vina pdpo, pridelanega na njihovem ozemlju;

b)        je sorta, navedena pod imenom, ki je:

–        med priporočenimi ali dovoljenimi sortami vinske trte v zadevni upravni enoti,

–        glede na okoliščine primera, na seznamu sopomenk, ki se sprejme. Navedeni seznam lahko določa, da se določena sopomenka lahko uporablja le pri opisu določenega kakovostnega vina pdpo, pridelanega na pridelovalnih območjih, na katerih je njegova uporaba tradicionalna in običajna;

[…]

e)        ime te sorte ne povzroča zmede z imenom določenega območja ali geografske enote, ki se uporablja za opis drugega kakovostnega vina pdpo ali uvoženega vina.“

33     Člen 26(1) te uredbe določa:

„Za uvožena vina, namenjena za neposredno prehrano ljudi in opisana z geografsko označbo ter ki so na sprejetem seznamu, opis na nalepki obsega navedbo:

a)       imena geografske enote, ki je v zadevni tretji državi, pod pogoji, določenimi v členu 29;

[…]

Na tem seznamu so lahko le tista uvožena vina, za katera je bila priznana - za vsako od teh vin - enakovrednost pridelovalnih pogojev s pogoji za posamezno kakovostno vino pdpo ali namizno vino z geografsko označbo.“

34     Člen 11(2) Uredbe Komisije (EGS) št. 3201/90 z dne 16. oktobra 1990 o podrobnih pravilih za opis in predstavitev vin in vinskega mošta (UL L 309, str. 1) določa:

„Seznam uvoženih vin, opisanih z geografsko označbo iz člena 26(1) Uredbe (EGS) št. 2392/89, je v Prilogi II.

Imena, ki so na tem seznamu, se navedejo tako, da se jasno razlikujejo od drugih označb na nalepki zadevnega uvoženega vina, zlasti glede na geografske označbe iz člena 26(2)(b) Uredbe (EGS) št. 2392/89.“

35     Madžarska vina, imenovana „Tokaj“ ali „Tokaji“ so v naslovu 11, točka 5, priloge II k Uredbi št. 3201/90, z naslovom „Seznam […] uvoženih vin, opisanih z geografsko označbo“.

36     Določba člena 12(1) te uredbe določa:

„Seznam sopomenk imen sort vinske trte, ki se lahko uporabljajo za opis namiznih vin in kakovostnih vin pdpo na podlagi člena 5(1)(b) in člena 14(1)( b) Uredbe (EGS) št. 2392/89 je v Prilogi III.“

37     V točki 5 te priloge III, z naslovom „Seznam […] sopomenk imen vrst vinske trte, ki se lahko uporabljajo za opis namiznih vin in kakovostnih vin pdpo“, sta sorta „Tocai friulano“ in njena sopomenka „Tocai italico“.

 SUT za vino v veljavi na dan spora o glavni stvari

38     Uredba Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL L 179, str. 1) se uporablja od 1. avgusta 2000.

39     Člen 19(1) te uredbe določa:

„Države članice razvrstijo sorte vinske trte za proizvodnjo vina. […]“

40     Pravila za opisovanje, označevanje in predstavitev določenih proizvodov iz vina in grozdja ter zaščita določenih označb in navedba določenih izrazov, so v členih od 47 do 53 in v prilogah VII in VIII k navedeni uredbi.

41     Člen 50 Uredbe št. 1493/1999 določa:

„1.        Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi zainteresiranim strankam v skladu s členoma 23 in 24 Sporazuma [TRIPS] omogočile preprečitev uporabe geografskih označb za proizvode, navedene v členu 1(2)(b), za proizvode, ki nimajo izvora v kraju, označenem z zadevno geografsko označbo […].

2.        V smislu tega člena velja kot ‚geografska označba‘ označba, ki označuje izvor proizvoda na ozemlju tretje države, članice Svetovne trgovinske organizacije, ali v regiji ali na prostoru v okviru tega ozemlja takrat, ko se določena kakovost, ugled ali druga lastnost proizvoda lahko določi za ta geografski kraj izvora.

[…]“

42     Določbe člena 52(1) iste uredbe so:

„Če država članica uporablja ime določenega območja za označevanje kakovostnega vina, pridelanega na določenem pridelovalnem območju (pdpo), ali vina, namenjenega za predelavo v tako kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju (pdpo), če je to primerno, se to ime ne sme uporabljati za označevanje proizvodov vinskega sektorja, ki niso proizvedeni na tem območju, in/ali proizvodov, ki niso označeni z imenom v skladu z veljavnimi predpisi Skupnosti in nacionalnimi predpisi. […]

Brez poseganja v predpise Skupnosti v zvezi z določenimi tipi kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju (pdpo), lahko države članice pod proizvodnimi pogoji, ki jih morajo še določiti, dovolijo, da se ime določenega območja združi s podrobnostmi, ki veljajo za proizvodni postopek ali tip, ali z imenom sorte vinske trte ali sopomenko tega imena.

[…]“

43     Iz priloge VII, A, točki 1 in 2, k Uredbi št. 1493/1999 izhaja, da označevanje kakovostnih vin pdpo in vin, ki izvirajo iz tretjih držav, obsega določene obvezne navedbe, med katerim prodajno označevanje, ki ga za kakovostna vina predstavlja zlasti ime pridelovalnega območja in za uvožena vina besedo „vino“, obvezno dopolnjeno z imenom države, iz katere izvira, in pri vinih z navedeno geografsko označbo še z imenom ustreznega geografskega območja.

44     Ista priloga B v točkah 1 in 4 določa:

„1.        Označevanje proizvodov, ki so bili proizvedeni v Skupnosti, se lahko dopolni z naslednjimi podatki, pod pogoji, ki se posebej določijo:

[…]

b) za namizna vina z geografsko označbo in kakovostna vina pdpo:

[…]

– ime ene ali več sort vinske trte;

4.       Država članica proizvajalka lahko za vina, proizvedena na njenem ozemlju, nekatere podatke v odstavkih 1 in 2 predpiše, prepove ali omeji njihovo uporabo.“

45     Člen 54(4) Uredbe št. 1493/1999 določa:

„Države članice pošljejo Komisiji seznam kakovostnih vin pdpo, ki so jih priznale z navedbo nacionalnih predpisov za posamezno kakovostno vino pdpo, ki veljajo za pridelavo in proizvodnjo tega kakovostnega vina pdpo.“

46     Uredba št. 1493/1999 je bila izvedena z Uredbo št. 753/2002.

47     Člen 19 Uredbe št. 753/2002 z naslovom „Navedba sorte vinske trte“ določa:

„1.        Imena sort vinske trte, uporabljenih za proizvodnjo namiznega vina z geografsko označbo ali kakovostnega vina pdpo, ali njegove sopomenke se lahko navedejo na nalepki za vino, če:

[…]

c)        ime sorte ali katera od njegovih sopomenk ne zajema geografske označbe, uporabljene za opis kakovostnega vina pdpo, namiznega vina ali uvoženega vina, navedenega na seznamih sporazumov, sklenjenih med Skupnostjo in tretjimi državami, in kadar ga spremlja katera druga geografska navedba, je predstavljeno na nalepki brez te geografske navedbe;

[…]

2.        Z odstopanjem od odstavka 1(c):

a)        se lahko na nalepki vina z navedeno geografsko označbo navede ime ali sopomenka sorte, ki zajema geografsko označbo;

b)       se lahko uporabijo imena ali sopomenke sort iz Priloge II v skladu z nacionalnimi določbami in določbami Skupnosti, ki veljajo na dan, ko začne veljati ta uredba.

3.        Države članice sporočijo Komisiji do 1. oktobra 2002 ukrepe iz točke (b) odstavka 2. Komisija z vsemi ustreznimi sredstvi zagotovi njihovo objavo.“

48     V prilogi II k tej uredbi z naslovom „Seznam sort vinske trte in njenih sopomenk, ki vsebujejo geografsko označbo in ki se lahko uporabijo na nalepkah vin v skladu s členom 19(2)“ je za Italijo navedeno med drugim ime „Tocai Friulano, Tocai Italico“. V opombi v zvezi s to oznako je navedeno, da se „[i]me ‚Tocai friulano‘ in njegova sopomenka ‚Tocai italico‘ lahko uporabljata v prehodnem obdobju do 31. marca 2007.“

49     V tej točki priloga ni bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1429/2004 z dne 9. avgusta 2004 o spremembah Uredbe (ES) št. 753/2002 (UL L 263, str. 11).

 Italijanski predpisi

50     Člen 1(1) dekreta z dne 26. septembra 2002 določa:

„Nacionalni pogoji za uporabo, z odstopanjem od člena 19(1)(c) Uredbe (ES) št. 753/2002, imen sort vinske trte in njihovih sopomenk, navedenih v Prilogi II k tej uredbi, ki vsebujejo geografsko označbo in ki se lahko navedejo na nalepki za [kakovostna italijanska vina pdpo] in za vina s tipičnimi italijanskimi geografskimi označbami, so določeni v Prilogi I, ki je sestavni del tega dekreta, v katerem so našteta imena sort vinske trte in njegove sopomenke, ki vsebujejo geografsko označbo, navedeni v Prilogi k navedeni Uredbi (ES) št. 753/2002.“

51     V prilogi I k dekretu z dne 26. septembra 2002 je med drugim v rubriki „Imena sort vinske trte ali njihove sopomenke“ navedba „Tocai friulano ali Tocai italico“, na katero se v rubriki „Obseg odstopanja (administrativno ozemlje in/ali značilno [kakovostno vino pdpo] in/ali [vina s tipično geografsko označbo])“ nanaša naslednje besedilo:

„Za nekatera [kakovostna vina pdpo] iz dežel Furlanije - Julijske krajine in Benečije za prehodno obdobje, ki se izteče 31. marca 2007, v skladu s sporazumom med [Evropsko unijo] in Republiko Madžarsko.“

 Dejansko stanje in vprašanja za predhodno odločanje

52     Predložitveno sodišče v svoji odločbi poudarja, da Regione in ERSA opominjata, da je krivično, da je od 106 imen vin, za katere velja odstopanje od člena 19(1)( c) Uredbe št. 753/2002, časovno omejena samo uporaba imen Tocai friulano ali Tocai italico in francoskega imena Tokay Pinot gris.

53     Navedeno sodišče se nato sklicuje na utemeljevanje Regione in ERSA, ki želita dokazati pomen, ki se pripisuje zgodovinskemu izvoru imena Tocai friulano.

54     Šlo naj bi za avtohtono sorto vinske trte z območja Collio goriziano (dežela Furlanija - Julijska krajina), ki naj bi jo pridelovali že v davni preteklosti. Iz nje naj bi pridelovali belo suho vino, ki ni primerno za staranje.

55     Predložitveno sodišče poudarja, da Regione in ERSA z zgornjimi pojasnili uveljavljata naslednje tožbene razloge:

–       prekoračitev pooblastil zaradi nezadostne obrazložitve in protislovja, zaradi dejstva, da naj bi italijanski organi od Komisije najprej zahtevali odstopanje brez časovne omejitve, nato pa odobrili dekret z dne 26. septembra 2002, ki določa časovno omejitev;

–       prekoračitev pooblastil zaradi očitne krivičnosti in kršitve načela enakopravnosti državljanov Skupnosti zaradi dejstva, da naj bi bila diskriminacija do italijanskih proizvajalcev popolnoma neupravičena;

–       nezakonitost, ki posredno izhaja iz nezakonitosti sporazuma ES-Madžarska o vinih, ki je akt, ki naj bi bil prvi pogoj za nezakonito omejitev, tj. navedeni sporazum, kot je bil odobren s Sklepom 93/724, naj bi bil prav tako nezakonit, kolikor:

–       naj bi bila proizvoda z enakozvočnima imenoma popolnoma različna, saj naj bi bilo vino iz Madžarske sladko vino;

–       obe skupnosti naj bi uporabljali enako označbo že od davnih časov;

–       bi bilo legitimno, da se navedeno enakozvočnost odpravi tako, da se doda ime regije ali sorte vinske trte, prav tako na podlagi sporazuma ES-Madžarska o vinih in sporazuma iz Madrida iz leta 1891;

–       glede na to, da bo Republika Madžarska pristopila k Evropski skupnosti, bi moral biti sporazum ES-Madžarska o vinih, da bi ostal veljaven, v skladu z načeli iz sporazuma o STO, zlasti členi od 22 do 24 Sporazuma TRIPS, ki urejajo zavajajoče geografske označbe;

–       sporazum ES-Madžarska o vinih naj bi kršil načela mednarodnega prava, kolikor naj bi časovna omejitev uporabe te označbe temeljila na izmenjavi pisem (in sicer izmenjavi pisem o Tokaju) in ne na besedilu tega sporazuma, kršil načela mednarodnega običajnega prava in naj bi temeljil na zmotni predstavi resničnosti v zvezi z enkozvočnostjo;

–       kršitev člena 1 Dodatnega protokola k EKČP in člena 17 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, razglašene 7. decembra 2000 v Nici (UL C 364, str. 1; v nadaljevanju: listina o temeljnih pravicah), kolikor iz navedenih določb izhaja, da je intelektualna lastnina zaščitena, da lastnina nikomur ne sme biti odvzeta, razen če je to v javnem interesu, da je treba spoštovati načelo sorazmernosti in pravične odškodnine in da so omejitve lastninske pravice vedno določene z zakonom.

56     Predložitveno sodišče poleg tega poudarja, da so se nacionalni organi z dekretom z dne 26. septembra 2002 omejili na prenos določbe, določene z Uredbo št. 753/2002 in prilogo II k njej, ki časovno omejujejo uporabo imena „Tocai friulano“, in da so le-ti le opredelili, da navedena omejitev izhaja iz sporazuma med Skupnostjo in Republiko Madžarsko.

57     Po mnenju tega sodišča je iz navedenega jasno razvidno, da škoda, zatrjevana v postopku v glavni stvari, in sicer prepoved uporabe imena Tocai friulano ali Tocai italico po 31. marcu 2007, izhaja neposredno iz dveh skupnostnih normativnih virov, in sicer Sklepa 93/724 in Uredbe št. 753/2002.

58     V navedenih okoliščinah je Tribunale amministrativo regionale del Lazio, meneč, da je odgovor na določena vprašanja prava Skupnosti nujen za rešitev spora o glavni stvari, prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

„1.       Ali Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Madžarsko na drugi strani, sklenjen 16. decembra 1991 […], pomeni veljavno in ustrezno pravno podlago, ki daje Evropski skupnosti pooblastilo za sprejetje Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti imen vin, sklenjenega 29. novembra 1993 […]; to vprašanje se prav tako zastavlja glede na določbe člena 65(1) Skupne izjave št. 13 in priloge XIII (točke 3, 4 in 5) k Evropskemu sporazumu iz leta 1991 glede morebitnega pridržka suverenosti in pristojnosti posameznih držav na področju nacionalnih geografskih označb za njihove kmetijske živilske proizvode, vključno iz grozdja in vina, ki na tem področju izključuje kakršen koli prenos suverenosti in pristojnosti na Evropsko skupnost?

2.       Ali je treba glede na navedeno v Mnenju 1/94 Sodišča Evropskih skupnosti o izključni pristojnosti ES sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti imen vin […], ki ureja zaščito geografskih označb, ki spadajo na področje intelektualne in trgovske lastnine, razglasiti za ničnega in neveljavnega v pravnem redu Skupnosti, glede na to, da države članice Evropske skupnosti navedenega sporazuma niso posamezno ratificirale?

3.       Če je sporazum Skupnosti iz leta 1993 […] v celoti treba šteti za zakonitega in veljavnega, ali je treba šteti, da je prepoved uporabe imena ‚Tocai‘ v Italiji po letu 2007, ki izhaja iz ob sklenitvi tega sporazuma izmenjanih pisem med pogodbenicama (in priloženih le-temu), nična in neveljavna, ker nasprotuje ureditvi enakozvočnih označb, ki jo določa ta sporazum iz leta 1993 (glej člen 4(5) in protokol, priložen sporazumu)?

4.       Ali je treba na podlagi člena 48 Dunajske konvencije o pogodbenem pravu šteti, da druga skupna izjava, priložena k sporazumu iz leta 1993 […], v skladu s katero pogodbene stranke med pogajanji niso bile seznanjene z obstojem enakozvočnih označb evropskih in madžarskih vin, pomeni očitno zmotno predstavo o resničnosti (glede na to, da italijanske in madžarske označbe za vina ‚Tocai‘ obstajajo in soobstajajo že stoletja, da so bile uradno priznane leta 1948 v sporazumu, sklenjenem med Italijansko republiko in Republiko Madžarsko, in so bile nedavno povzete v predpisih Skupnosti), ki povzroči ničnost dela sporazuma iz leta 1993, iz katerega izhaja prepoved uporabe imena Tocai v Italiji?

5.       Ali je treba glede na člen 59 Dunajske konvencije o pogodbenem pravu Sporazum o trgovinskih vidikih intelektualne lastnine [Sporazum TRIPS] […], sklenjen v okviru Svetovne trgovinske organizacije (STO), ki je začel veljati 1. januarja 1996, torej po začetku veljavnosti sporazuma Skupnosti iz leta 1993 […], razlagati tako, da njegove določbe na področju predpisov o enokozvočnih označbah vin veljajo namesto tistih iz sporazuma Skupnosti iz leta 1993 v primeru nezdružljivosti navedenih določb, glede na to, da so stranke, ki so podpisnice obeh sporazumov, iste?

6.       Ali je treba v primeru dveh enakozvočnih označb za vina, pridelana v državah, ki sta pogodbenici [Sporazuma] TRIPS (bodisi da se enakozvočnost nanaša na geografski označbi, ki se uporabljata v dveh državah, strankah sporazuma, bodisi da se nanaša na geografsko označbo v eni državi pogodbenici in enakozvočno ime sorte vinske trte, ki se tradicionalno prideluje v drugi državi pogodbenici), člene od 22 do 24, ki so v [delu II, poglavje 3, priloga 1 C] Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, in sicer [Sporazum] TRIPS […], ki je začel veljati 1. januarja 1996, razlagati tako, da se ti označbi lahko uporabljata tudi v prihodnje, če so ju zadevni pridelovalci uporabljali v preteklosti bodisi v dobri veri bodisi najmanj deset let pred 15. aprilom 1994 (člen 24(4) [Sporazuma] TRIPS) in če posamezna označba jasno navaja državo ali regijo ali lokacijo porekla zaščitenega vina, tako da ne zavaja potrošnikov?

7.       Ali lastninska pravica iz člena 1 Dodatnega protokola št. 1 k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin […], povzeta v členu 17 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije, razglašene 7. [decembra] 2000 v Nici, obsega tudi pravice intelektualne lastnine v zvezi z označbami porekla vin in njihovim izvrševanjem, in torej zaščita le-teh nasprotuje veljavnosti določb, vsebovanih v izmenjanih pismih, priloženih sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin […], ki pa niso povzete v besedilo tega sporazuma, na podlagi katerih vinogradniki iz Furlanije ne bodo več smeli uporabljati imena ‚Tocai friulano‘, zlasti glede na popolno odsotnost kakršne koli odškodnine v korist razlaščenih vinogradnikov iz Furlanije, odsotnost javnega interesa, ki bi upravičeval razlastitev in nespoštovanje načela sorazmernosti?

8.       Ali je treba ob ugotovljeni nezakonitosti, v obsegu, opisanem v zgornjih vprašanjih, pravil Skupnosti, ki so v sporazumu med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin […] in/ali izmenjanih pismih, priloženih le-temu, šteti, da so določbe Uredbe […] št. 753/2002 […], ki časovno omejujejo uporabo imena ‚Tocai friulano‘ po 31. marcu 2007 (člen 19(2)), nične oziroma vsaj neveljavne?“

 Vprašanja za predhodno odločanje

 Prvo vprašanje

59     S predlogom z dne 11. marca 2005, ki je prispel na Sodišče 15. marca 2005, sta Regione in ERSA Sodišču predlagala, naj vsem zadevnim strankam v tej zadevi dovoli, da predložijo svoja stališča glede nekaterih novih dejstev, ki so bila navedena v tej vlogi, preden Sodišče izda sodbo. Ta nova dejstva naj bi se nanašala na skorajšnjo sklenitev novih sporazumov med Skupnostjo in Avstralijo in Združenimi državami, ki naj bi v skladu s členom 24(6) Sporazuma TRIPS pridelovalcem v teh državah dovoljevala, da še naprej uporabljajo na svojih nacionalnih trgih in trgih tretjih držav ime „Tokay“.

60     S tem v zvezi je treba opozoriti, da Sodišče lahko po uradni dolžnosti, na predlog generalnega pravobranilca ali na predlog strank, odredi ponovno odprtje ustnega postopka, v skladu s členom 61 Poslovnika, kadar meni, da ni dovolj poučeno ali da je o zadevi treba razsoditi na podlagi trditve, o kateri stranke niso razpravljale (glej zlasti sodbo z dne 18. julija 2002 v zadevi Philips, C-299/99, Recueil, str. I‑5475, točka 20).

61     Sodišče meni, da v predmetni zadevi ni treba odrediti ponovnega odprtja ustnega postopka, zaključenega 16. decembra 2004, ker razpolaga z vsemi potrebnimi elementi za odgovor na vprašanja, zastavljena v postopku v glavni stvari.

62     Posledično je treba predlog Regione in ERSA zavrniti.

63     S prvim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je bil pridružitveni sporazum ES-Madžarska lahko ustrezna pravna podlaga za sprejetje Sklepa 93/724, s katerim je Skupnost sklenila sporazum ES-Madžarska o vinih.

64     To vprašanje temelji na predpostavki, da je pravna podlaga, ki daje Skupnosti pooblastilo za sklenitev sporazuma ES-Madžarska o vinih, pridružitveni sporazum ES-Madžarska. Zdi se, da navedena predpostavka izvira iz sklicevanja - v prvem sklicevanju v sporazumu ES-Madžarska o vinih – na pridružitevni sporazum ES-Madžarska.

65     Vendar, kot to pravilno poudarjata Svet in Komisija, navedeni predpostavki ni mogoče slediti.

66     Sklicevanje na pridružitveni sporazum ES-Madžarska ima namreč namen umestiti sporazum ES-Madžarska o vinih v njegov politični kontekst. Tega sklicevanja ni mogoče razumeti v tem smislu, da navaja določbe prava Skupnosti, na podlagi katerih je Skupnost sklenila navedeni sporazum.

67     Pravna podlaga, ki daje Skupnosti pooblastilo za sklenitev sporazuma ES-Madžarska o vinih, je navedena v prvem sklicevanju Sklepa 93/724, s katerim je bil ta sporazum sklenjen in odobren v imenu Skupnosti.

68     Iz tega sklicevanja je dejansko jasno razvidno, da je pravna podlaga člen 133, ki Skupnosti podeljuje pristojnost na področju skupne trgovinske politike.

69     Vprašanje, ali je bila pravna podlaga, ki jo je uporabil Svet, ustrezna, je vsebina drugega vprašanja za predhodno odločanje in bo torej obravnavano v okviru tega.

70     Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da pridružitveni sporazum ES-Madžarska ni pravna podlaga za Sklep 93/724, s katerim je bil sklenjen sporazum ES-Madžarska o vinih.

 Drugo vprašanje

71     Z drugim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je člen 133 Pogodbe, ki Skupnosti podeljuje izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike, ustrezna pravna podlaga za to, da Skupnost sama sklene sporazum ES-Madžarska o vinih, upoštevajoč dejstvo, da naj bi navedeni sporazum vseboval ureditev zaščite geografskih označb, ki spadajo na področje industrijske in trgovske lastnine.

72     V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča mora izbira pravne podlage akta Skupnosti temeljiti na objektivnih elementih, ki jih je mogoče sodno preizkusiti, med katerimi sta zlasti cilj in vsebina akta (glej zlasti sodbo z dne 19. septembra 2002 v zadevi Huber, C-336/00, Recueil, str. I-7699, točka 30).

73     Iz prvega sklicevanja v Sklepu 93/724 izhaja, da je Svet uporabil točno člen 133 Pogodbe kot pravno podlago za sklenitev sporazuma ES-Madžarska o vinih.

74     Poleg tega iz tretje uvodne izjave tega sklepa izhaja, da je Svet, glede na to, da so določbe tega sporazuma neposredno povezane z ukrepi v okviru skupne trgovinske in kmetijske politike, v tem primeru predpisi Skupnosti v vinskem sektorju, presodil, da je treba ta sporazum skleniti na ravni Skupnosti.

75     V skladu s sodno prakso Sodišča spada akt Skupnosti v izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike, določeno v členu 133 Pogodbe, le če se posebej nanaša na mednarodno menjavo, tako da je v bistvenem namenjen spodbujanju, omogočanju ali urejanju mednarodne menjave in ima neposreden in takojšenj učinek na trgovino ali menjavo z zadevnimi proizvodi (glej Mnenje 1/94 z dne 15. novembra 1994, Recueil, str. I-5267, točka 57; Mnenje 2/00 z dne 6. decembra 2001, Recueil, str. I-9713, točka 40, in sodbo z dne 12. decembra 2002 v zadevi Komisija proti Svetu, C-281/01, Recueil, str. I-12049, točki 40 in 41).

76     V obravnavanem primeru se še natančneje zastavlja vprašanje, ali spada sporazum ES-Madžarska o vinih v izključno pristojnost Skupnosti na področju skupne trgovinske politike ali pa je del, kot to trdijo Regione, ERSA in italijanska vlada, varstva pravic intelektualne lastnine, področja, na katerem so pristojnosti Skupnosti in držav članic deljene.

77     S tem v zvezi je treba spomniti na upoštevni normativni okvir Skupnosti ratione temporis, tj. SUT za vino, ki je veljal med sklenitvijo sporazuma ES-Madžarska o vinih.

78     Člen 63 Uredbe št. 822/87 dejansko določa, da lahko uvožena vina, namenjena za neposredno prehrano ljudi in opisana z geografsko označbo, pod pogojem vzajemnosti uživajo pri trženju v Skupnosti zaščito in nadzor, predvidena za kakovostna vina pdpo, in da bo navedena določba uveljavljena s pogodbami z zainteresiranimi tretjimi državami, ki so dogovorjene in sklenjene v skladu s postopkom, določenim v členu 133 CE.

79     Očitno je, da je sporazum ES-Madžarska o vinih pogodba iz člena 63 Uredbe št. 822/87.

80     Glavni namen takih sporazumov je spodbujanje trgovine med pogodbenimi strankami, ki na podlagi vzajemnosti omogoča na eni strani trženje vin s poreklom iz zadevnih tretjih držav, pri čemer je tem vinom zagotovljena enaka zaščita, kot je tista, določena za kakovostna vina pdpo, in na drugi strani trženje vin s poreklom iz Skupnosti v teh tretjih državah.

81     Ti sporazumi zlasti zagotavljajo vzajemno zaščito določenih geografskih označb, navedenih pri označevanju na nalepkah, ki se uporabljajo za trženje zadevnih vin na trgu Skupnosti in trgu zadevne tretje države. Gre torej za instrument, ki neposredno vpliva na trgovino z vini (glej v tem smislu že navedeno sodbo Komisija proti Svetu, točka 40).

82     Glede na navedeno je treba skleniti, da taki sporazumi izpolnjujejo merila, ki jih mora v skladu z navedeno sodno prakso v točki 75 te sodbe izpolnjevati akt Skupnosti, da bi lahko spadal v izključno pristojnost na področju skupne trgovinske politike, določene v členu 133 Pogodbe.

83     Iz tega izhaja, da je treba na drugo vprašanje odgovoriti, da je člen 133, kot je naveden v preambuli Sklepa 93/724, ustrezna pravna podlaga za to, da je Skupnost sama sklenila sporazum ES-Madžarska o vinih.

 Tretje vprašanje

84     S tretjim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je v primeru, da je treba sporazum ES-Madžarska o vinih v celoti šteti za zakonitega in veljavnega, prepoved uporabe označbe „Tocai“ v Italiji po 31. marcu 2007, ki izhaja iz izmenjanih pisem o Tokaju, nična in neveljavna, ker nasprotuje ureditvi enakozvočnih označb, določeni v členu 4(5) navedenega sporazuma.

85     To vprašanje je treba razumeti ob upoštevanju trditev Regione in ERSA, po katerih naj bi obstajalo neskladje med ureditvijo enakozvočnih označb, določeno v členu 4(5) sporazuma ES-Madžarska o vinih, in prepovedjo uporabe izraza „Tocai“ v navedbi „Tocai friulano“ ali „Tocai italico“ za opisovanje in predstavitev določenih italijanskih kakovostnih vin pdpo, po izteku prehodnega obdobja 31. marca 2007.

86     Do navedenega nasprotja naj bi prišlo zaradi dejstva, da naj bi bila pri izmenjavi pisem o Tokaju prednost dana madžarski označbi „Tokaj“ v škodo enakozvočne italijanske označbe „Tocai“, čeprav ureditev enakozvočnih označb, določena v členu 4(5) sporazuma ES-Madžarska, ki je temeljni sporazum, od katerega akt, ki mu je priložen, kot na primer izmenjava pisem o Tokaju, ne more odstopiti, temelji na pravilu, ki zagotavlja soobstoj za vsako posamezno označbo, kolikor ni zavajajoča.

87     V tem pogledu je treba poudariti, da bi tak konflikt obstajal le, če bi bila vsaka od označb, ki štejejo za enakozvočne v smislu člena 4(5) sporazuma ES-Madžarska, sama po sebi geografska označba, zaščitena na podlagi tega sporazuma.

88     Iz člena 4(1)(a) tega sporazuma izhaja, da so glede vin s poreklom iz Skupnosti zaščitene geografske označbe na podlagi tega sporazuma naštete v prilogi k njem, v delu A, z naslovom „Vina s poreklom iz Evropske skupnosti“.

89     Vendar v nasprotju z madžarskim imenom „Tokaj“, ki je v delu B navedene priloge, v kateri so navedene geografske označbe za vina s poreklom iz Republike Madžarske, zaščitena na podlagi člena 4(1)(b) sporazuma ES-Madžarska o vinih, navedbi „Tocai friulano“ in „Tocai italico“ nista v delu A te priloge, ki je posvečena vinom s poreklom iz Skupnosti.

90     Poleg tega teh dveh zadnjih imen v nobenem primeru ni mogoče opredeliti za geografski označbi v smislu sporazuma ES-Madžarska o vinih.

91     Dejansko je po določbah člena 2(2) tega sporazuma geografska označba „vsaka označba, vključno z ‚označbo porekla‘, ki jo priznavajo zakoni in predpisi pogodbenice za opis in predstavitev vina s poreklom na ozemlju te pogodbenice ali regije ali lokacije na tem ozemlju, če se lahko kakovost, sloves ali kaka druga značilnost tega vina bistveno pripisuje njegovemu geografskemu poreklu.“

92     Vendar v upoštevnih predpisih, ki so veljali v Skupnosti na dan sklenitve sporazuma ES-Madžarska o vinih, imeni „Tocai friulano“ in „Tocai italico“ nista pomenili navedbe geografske označbe, temveč ime sorte vinske trte, ki je v Italiji priznana kot primerna za pridelavo določenih kakovostnih vin pdpo, pridelanih na ozemlju te države članice.

93     Dejansko ni sporno, da je bila navedba „Tocai friulano“ v naslovu I priloge k Uredbi št. 3800/81 kot priporočena oziroma dovoljena sorta vinske trte v določenih italijanskih provincah in v točki 5 priloge III k Uredbi št. 3201/90 kot sopomenka za sorto vinske trte „Tocai italico“, ki se lahko uporablja za opisovanje določenih italijanskih kakovostnih vin pdpo.

94     Nasprotno pa so bila madžarska vina, imenovana „Tokaj“ ali „Tokaji“, navedena v prilogi II, naslov 11, točka 5, k Uredbi št. 3201/90 pod naslovom „Seznam […] uvoženih vin, opisanih z geografsko označbo“.

95     Regione in ERSA kot tudi italijanska vlada zagovarjajo stališče, da je v skladu s predpisi Skupnosti vedno bilo in je še predvideno, da se v Italiji za opisovanje in predstavitev določenih italijanskih kakovostnih vin pdpo zadevne geografske označbe, kot na primer „Collio goriziano“, „Collio“, „Isonzo del Friuli“ in „Isonzo“, če so spoštovane zahteve, opredeljene v pridelovalnih specifikacijah, kombinirajo z navedbo sorte vinske trte „Tocai friulano“ ali njegovo sopomenko „Tocai italico“, iz katere so vina pridelana.

96     Vendar iz nobenega podatka, predloženega Sodišču, ne izhaja, da bi odločitev navedene države članice, da dovoli tako kombinacijo, imela za posledico, da bi bila navedba, ki s to kombinacijo nastane, geografska označba, in tako „Tocai friulano“ in „Tocai italico“, ki spadata mednje, ne bi več opisovala sorte vinske trte, temveč bi bila geografski označbi.

97     Nasprotno pa iz citiranih navedb „Tocai friulano“ in „Tocai italico“ v prilogi II k Uredbi št. 753/2002 izhaja, da so tudi v predpisih Skupnosti, ki so veljali na dan spora o glavni stvari, te navedbe še vedno veljale za sorto vinske trte, ki se lahko na podlagi člena 19(2)(b) in člena 3 te uredbe uporablja za označevanje zadevnih italijanskih kakovostnih vin pdpo. Torej ne gre za ime sorte vinske trte ali njeno sopomenko, ki vsebuje geografsko označbo v smislu člena 19(2)(a) te uredbe.

98     Glede na zgoraj navedeno je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da prepoved uporabe imena „Tocai“ v Italiji po 31. marcu 2007, kot izhaja iz izmenjave pisem o Tokaju, ne nasprotuje ureditvi enakozvočnih označb, določeni v členu 4(5) sporazuma ES-Madžarska o vinih.

 Četrto vprašanje

99     S četrtim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali skupna izjava o enakozvočnicah, s tem, da je v njenem prvem odstavku navedeno, da so pogodbene stranke v zvezi s členom 4(5)(a) sporazuma ES-Madžarska o vinih ugotovile, da med pogajanji niso bile seznanjene z nobenim posebnim primerom, glede katerega bi se zadevne določbe lahko uporabile, pomeni očitno zmotno predstavo o resničnosti, ki na podlagi člena 48 Dunajske konvencije o pogodbenem pravu povzroči ničnost tega sporazuma, če vsebuje prepoved uporabe imena „Tocai“ v Italiji po 31. marcu 2007.

100   To vprašanje je treba razumeti ob upoštevanju trditev Regione in ERSA, po katerih naj glede na celoto vseh elementov ne bi bilo dvoma o zmotni naravi skupne izjave o enakozvočnicah, saj ni mogoče, da Skupnost in Republika Madžarska ne bi bili seznanjeni z obstojem enakozvočnosti pri označbi „Tocai“ za suho italijansko vino in označbi „Tokaj“ za madžarsko desertno vino.

101   Vendar, kot to izhaja iz točk od 88 do 97 te sodbe, italijanska označba „Tocai friulano“ in njena sopomenka „Tocai italico“ nista zaščitena geografska označba v smislu sporazuma ES-Madžarska o vinih, tako da določbe člena 4(5)(a) tega sporazuma glede enakozvočnosti ne veljajo za reševanje morebitnega primera enakozvočnosti ali enakosti med to označbo in madžarsko označbo „Tokaj“, ki je - kot je to bilo ugotovljeno v točki 89 te sodbe – zaščitena geografska označba na podlagi istega sporazuma.

102   Torej je treba na četrto vprašanje odgovoriti, da skupna izjava o enakozvočnicah, s tem da v prvem odstavku v zvezi s členom 4(5)(a) sporazuma ES-Madžarska o vinih razglaša, da so pogodbene stranke ugotovile, da med pogajanji niso bile seznanjene z nobenim posebnim primerom, glede katerega bi se zadevne določbe lahko uporabile, ne pomeni očitno zmotne predstave o resničnosti.

 Šesto vprašanje

103   S šestim vprašanjem, ki ga je treba obravnavati pred petim, predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali je treba člene od 22 do 24 Sporazuma TRIPS razlagati tako, da se lahko v primeru enakozvočnosti med geografskimi označbami ali geografsko označbo in označbo, ki povzema ime sorte vinske trte, vsaka posamezna označba uporablja tudi v prihodnje, če so ga zadevni pridelovalci uporabljali v preteklosti bodisi v dobri veri bodisi najmanj deset let pred 15. aprilom 1994 in če jasno navaja državo, regijo ali območje porekla zaščitenega vina, tako da ne zavaja potrošnikov.

104   Regione in ERSA ter italijanska vlada zagovarjajo stališče, da členi od 22 do 24 Sporazuma TRIPS Skupnosti nalagajo, da kot članica STO ščiti enakozvočne geografske označbe, vključno v primerih enakozvočnosti med geografsko označbo in imenom sorte vinske trte, in da so ti členi posledično ovira za ukinitev zaščite imena „Tocai friulano“.

105   Ob upoštevanju samih zadevnih določb navedenih členov Sporazuma TRIPS temu sklepanju ni mogoče slediti.

106   Prvič, člen 23(3) Sporazuma TRIPS določa, da se v primeru enakozvočnih geografskih označb za vina varstvo zagotovi vsaki označbi in da vsaka članica STO določi praktične pogoje za razlikovanje med enakozvočnimi označbami ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju nepristranskega obravnavanja zadevnih proizvajalcev in preprečevanja zavajanja potrošnikov.

107   Na podlagi člena 22(1) Sporazuma TRIPS so „geografske označbe“ oznake, ki označujejo, da blago izvira z ozemlja članice ali iz regije ali lokacije na tem ozemlju, če se dana kakovost, sloves ali kaka druga značilnost tega blaga bistveno pripisuje njegovemu geografskemu poreklu.

108   Vendar, kot je bilo ugotovljeno v točkah od 88 do 97 te sodbe, v nasprotju z madžarsko označbo „Tokaj“, italijanski imeni „Tocai friulano“ in „Tocai italico“ označujeta sorto vinske trte in nista geografski označbi v smislu sporazuma ES‑Madžarska o vinih. Glede na dejstvo, da je pojem geografske označbe, tako kot je opredeljen v tem sporazumu, v bistvu enak kot v členu 22(1) Sporazuma TRIPS, je treba v okviru Sporazuma TRIPS sprejeti enak sklep.

109   Posledično se člen 23(3) Sporazuma TRIPS v postopku v glavni stvari ne uporablja, ker se ta ne nanaša na enakozvočnost med dvema geografskima označbama.

110   Drugič, člen 24(4) Sporazuma TRIPS določa, da nič v poglavju 3 ne zavezuje članice STO, da prepreči nadaljnjo in podobno uporabo določene geografske označbe druge članice za označevanje vin ali žganih pijač v zvezi z blagom ali storitvami katerega koli od njenih državljanov ali prebivalcev, ki je neprekinjeno uporabljal to geografsko označbo za isto ali sorodno blago ali storitev na ozemlju te članice ali (a) najmanj deset let pred 15. aprilom 1994 ali (b) v dobri veri pred tem datumom.

111   Iz navedene določbe jasno izhaja, da kolikor Skupnost ni dolžna prepovedati nadaljnje in podobne uporabe določene geografske označbe druge članice STO za označevanje vin ali žganih pijač s strani državljana države članice ali prebivalca na ozemlju te države članice v smislu člena 24(4) Sporazuma TRIPS, navedena določba taki prepovedi ne nasprotuje.

112   Drugače povedano, člen 24(4) je treba razlagati tako, da ustvarja, pod pogoji, ki jih določa, možnost in ne obveznosti zaščite posamezne enkozvočne označbe.

113   Tretjič, glede člena 24(6) Sporazuma TRIPS navedena določba med drugim omogoča Skupnosti, da kot članica STO uporabi določbe tega sporazuma v zvezi z geografsko označbo katere koli druge članice STO, ki se nanaša na proizvode iz vinske trte, katerih ime je enako kot običajno ime za sorto grozdja, ki je obstajalo na ozemlju te članice na dan začetka veljavnosti Sporazuma o STO.

114   Ta določba torej prav tako Skupnosti daje možnost in ne določa obveznosti zaščite sorte grozdja ali sorte vinske trte Skupnosti, zlasti če je njeno ime enakozvočnica geografske označbe za vino s poreklom iz tretje države.

115   V navedenih pogojih je treba na šesto vprašanje odgovoriti, da je treba člene od 22 do 24 Sporazuma TRIPS razlagati tako, da v primeru, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki se nanaša na enakozvočnost med geografsko označbo v tretji državi in označbo, ki vsebuje ime sorte vinske trte, ki se uporablja za opisovanje in predstavitev določenih vin Skupnosti, ki so iz nje pridelana, navedene določbe ne zahtevajo, da se ta označba lahko uporablja tudi v prihodnosti, ne glede na dve okoliščini, in sicer da so jo zadevni pridelovalci uporabljali v preteklosti bodisi v dobri veri bodisi najmanj deset let pred 15. aprilom 1994 in da označba jasno navaja državo, regijo ali lokacijo porekla zaščitenega vina, tako da ne zavaja potrošnikov.

116   Upoštevajoč navedeni odgovor, na peto vprašanje ni treba odgovoriti, saj je bilo to postavljeno za primer, če bi bil sporazum ES-Madžarska o vinih, ki ima za posledico izključitev uporabe izraza „Tocai“ za opis in predstavitev določenih italijanskih kakovostni vin pdpo po izteku prehodnega obdobja 31. marca 2007, nezdružljiv z določbami členov od 22 do 24 Sporazuma TRIPS, če bi torej te zahtevale, da se v primeru enakozvočnosti posamezna označba lahko uporablja tudi v prihodnosti.

117   Iz odgovora na šesto vprašanje namreč izhaja, da v postopku v glavni stvari, ki se nanaša na enakozvočnost med geografsko označbo v tretji državi in označbo, ki vsebuje ime sorte vinske trte, ki se uporablja za opisovanje in predstavitev določenih vin v Skupnosti, ne gre za tak primer.

 Sedmo vprašanje

118   V sedmem vprašanju predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali lastninska pravica iz člena 17 Listine o temeljnih pravicah obsega tudi pravice intelektualne lastnine za označbe porekla vin in njihovo izvrševanje, in če gre za tak primer, ali varsto slednje nasprotuje temu, da se zadevnim subjektom v avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini odvzame možnost uporabe izraza „Tocai“ v navedbi „Tocai friulano“ ali „Tocai italico“ za opisovanje ali predstavitev določenih italijanskih kakovostnih vin pdpo po izteku prehodnega obdobja 31. marca 2007, kot to izhaja iz izmenjave pisem o Tokaju, priloženih sporazumu ES-Madžarska o vinih, ki pa ga ni v tem sporazumu, zlasti glede na popolno odsotnost kakršne koli odškodnine v korist vinogradnikov iz Furlanije, odsotnost javnega interesa, ki bi upravičeval to razlastitev, in nespoštovanje načela sorazmernosti.

119   V skladu z ustaljeno sodno prakso se lastninska pravica uvršča med splošna načela prava Skupnosti. Vendar to načelo ni absolutno in ga je treba obravnavati glede na vlogo, ki jo ima v družbi. Posledično je mogoče izvrševanje lastninske pravice omejiti, pod pogojem, da te omejitve dejansko ustrezajo ciljem v splošnem interesu, ki jih Skupnost zasleduje, in ne pomeni glede na zasledovane cilje nesorazmeren in nedopusten ukrep, ki bi ogrožal samo bistvo tako zagotovljene pravice (glej v tem smislu zlasti sodbe z dne 13. decembra 1994 v zadevi SMW Winzersekt, C-306/93, Recueil, str. I-5555, točka 22, in z dne 15. julija 2004 v zadevi Di Lenardo in Dilexport, C-37/02 in C-38/02, ZOdl., str. I-6911, točka 82, in navedena sodna praksa).

120   Da bi ugotovili obseg temeljne lastninske pravice, splošnega načela prava Skupnosti, je treba upoštevati zlasti člen 1 Dodatnega protokola št. 1 k EKČP, ki je posvečen tej pravici.

121   Preučiti je torej treba, ali prepoved uporabe izraza „Tocai“ za opisovanje in predstavitev določenih italijanskih kakovostnih vin pdpo od 1. aprila 2007, kot to izhaja iz izmenjave pisem o Tokaju, pomeni nesorazmeren in nedopusten poseg, ki ogroža samo bistvo temeljne lastninske pravice zadevnih gospodarskih subjektov.

122   Navedena prepoved, kolikor ne izključuje vsakega razumnega načina za trženje zadevnih italijanskih vin, ne pomeni odvzema lastnine v smislu prvega odstavka člena 1 Dodatnega protokola št. 1 k EKČP.

123   Posledično neobstoj odškodnine v korist vinogradnikov iz Furlanije, ki ga je izpostavilo predložitveno sodišče, ni sam po sebi okoliščina, ki bi izkazovala nezdružljivost med obravnavano prepovedjo v postopku v glavni stvari in lastninsko pravico.

124   Poleg tega je treba ugotoviti, ne da bi razsojali o tem, ali ta ukrep kot ukrep urejanja uporabe premoženja pomeni poseg v pravico do spoštovanja premoženja, za katerega bi lahko veljal drugi odstavek člena 1 Dodatnega protokola št. 1 k EKČP, in bi posledično lahko pomenil omejitev temeljne lastninske pravice, da je lahko omejitev te pravice, če bi bila izkazana, upravičena.

125   Iz sodne prakse Sodišča za človekove pravice izhaja, da mora ukrep urejanja uporabe premoženja za to, da bi bil upravičen, spoštovati načelo zakonitosti in zasledovati legitimen cilj s sredstvi, ki so razumno sorazmerna s ciljem (glej zlasti ESČP, sodba Jokela proti Finski z dne 21. maja 2002, Recueil des arrêts et décisions, 2002-IV, točka 48).

126   Prvič, v zvezi z zakonitostjo prepovedi, obravnavane v postopku v glavni stvari, ni sporno, da izmenjava pisem o Tokaju, ki je priloga k sporazumu ES-Madžarska o vinih, to prepoved izrecno določa in da je bil s Sklepom 93/724 ta akt odobren v imenu Skupnosti. Torej gre za ukrep, ki ga določa zakonita določba, sprejeta kot je to poudarjeno v točkah od 77 do 81 te sodbe v okviru SUT za vino, ki je veljala med sklenitvijo navedenega sporazuma.

127   V zvezi s splošnim interesom, ki ga zasleduje ukrep, obravnavan v postopku v glavni stvari, je bilo v točkah 80 in 81 te sodbe že poudarjeno, da je namen sporazuma ES-Madžarska o vinih, katerega del je ta ukrep, izvajanje politike v okviru SUT za vino, katere glavni cilj je spodbujanje trgovinske menjave med pogodbenimi strankami na podlagi vzajemnosti, trženje vin s poreklom iz tretjih držav, ki so opisana ali predstavljena s pomočjo geografske označbe, pri čemer je tem vinom zagotovljena enaka zaščita kot za kakovostna vina pdpo s poreklom iz Skupnosti, in na drugi strani, trženje vin s poreklom iz Skupnosti v teh tretjih državah.

128   Med drugim iz tretje in pete uvodne izjave Uredbe št. 2392/89 izhaja, da je namen predpisov Skupnosti na področju opisovanja in predstavitve vin zadostiti tako potrebi, da se da končnemu potrošniku pravilen in natančen podatek o zadevnih proizvodih, in potrebi po zaščiti pridelovalcev na njihovem ozemlju pred izkrivljanjem konkurence.

129   Cilj, ki ga zasleduje zadevni ukrep v postopku v glavni stvari, pomeni legitimen cilj v splošnem interesu (glej že navedeno sodbo SMW Winzersekt, točka 25).

130   Na koncu je treba še preučiti, ali je navedeni ukrep sorazmeren s ciljem v splošnem interesu, ki ga zasleduje.

131   V zadevi, ki se je nanašala na ukrep Skupnosti v okviru SUT za vino, ki je po izteku prehodnega obdobja petih let prepovedoval uporabo navedbe „méthode champenoise“ za vina, ki niso upravičena do zaščitene označbe porekla „champagne“, je Sodišče spomnilo, da ima zakonodajalec Skupnosti v skladu z ustaljeno sodno prakso na področju skupne kmetijske politike široka poblastila za prosto presojo, kar ustreza politični odgovornosti, ki mu jo nalagata člena 34 ES in 37 ES, in da lahko na zakonitost takega ukrepa vpliva le očitna neprimernost ukrepa, sprejetega na tem področju, v primerjavi s cilji, ki jih pristojna institucija zasleduje (glej zgoraj navedeno sodbo SMW Winzersekt, točka 21).

132   S tem v zvezi je pomembno poudariti, da se bodo po izteku zadevnega prehodnega obdobja zadevna italijanska kakovostna vina pdpo še naprej lahko pridelovala iz sorte vinske trte „Tocai friulano“ in bila tržena pod njihovimi geografskimi označbami, čeprav brez navedbe imena sorte vinske trte, iz katere so pridelana.

133   V obravnavani zadevi sorazmernosti ukrepa, obravnavanega v postopku v glavni stvari, ni mogoče oporekati, saj je bilo po eni strani v izmenjavi pisem o Tokaju predvideno trinajstletno prehodno obdobje in so po drugi strani, kot je to poudarila Komisija na obravnavi, na voljo alternativne označbe, ki nadomeščajo ime „Tocai friulano“ in njegovo sopomenko „Tocai italico“, in sicer „Trebbianello“ in „Sauvignonasse“.

134   V teh okoliščinah je treba na sedmo vprašanje odgovoriti, da lastninska pravica ne nasprotuje temu, da se zadevnim gospodarskim subjektom v Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini prepove uporaba izraza „Tocai“ v navedbi „Tocai friulano“ ali „Tocai italico“ za opisovanje ali predstavitev določenih italijanskih kakovostnih vin pdpo po izteku prehodnega obdobja 31. marca 2007, kot to izhaja iz izmenjave pisem o Tokaju, priloženih k sporazumu ES-Madžarska o vinih, ki pa jih v njem ni.

 Osmo vprašanje

135   Z osmim vprašanjem predložitveno sodišče v bistvu sprašuje, ali so v primeru ugotovitve nezakonitosti v obsegu, navedenem v prej navedenih vprašanjih, sporazuma ES-Madžarska o vinih in/ali izmenjave pisem o Tokaju, določbe člena 19(2) Uredbe št. 753/2002, ki določajo, da se ime „Tocai friulano“ po 31. marcu 2007 ne sme več uporabljati, nične ali vsaj brez učinka.

136   Ker je to vprašanje postavljeno samo za primer, če bi se po preučitvi prvih sedmih vprašanj za predhodno odločanje izkazalo, da sta v obsegu, navedenem v teh vprašanjih, sporazum ES-Madžarska o vinih in/ali izmenjava pisem o Tokaju nezakonita, in ker iz odgovorov na zastavljena vprašanja v tej sodbi izhaja, da se ta teza ni potrdila, nanj ni treba odgovoriti.

137   Poleg tega je treba spomniti, da je le predložitveno sodišče pristojno za določitev obsega vprašanj za predhodno odločanje, za katera meni, da jih mora zastaviti Sodišču.

138   Iz navedenega izhaja, kot je Komisija to pravilno poudarila na obravnavi, da nekaterih vprašanj, ki so jih zastavili med drugim na obravnavi Regione in ERSA ter italijanska vlada glede osmega vprašanja za predhodno odločanje, in sicer, ali na veljavnost sporazuma ES-Madžarska o vinih vpliva domnevna kršitev dolžnosti obrazložitve oziroma načela sorazmernosti in načela enakega obravnavanja, kot je posvečen v členu 34(2) ES, Sodišče ne more obravnavati, ker jasno presegajo okvire tega osmega vprašanja, kot ga je opredelilo predložitveno sodišče.

 Stroški

139   Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški, priglašeni za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:

1)      Evropski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Republiko Madžarsko na drugi strani ni pravna podlaga za Sklep Sveta 93/724/ES z dne 23. novembra 1993 o sklenitvi sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin.

2)      Člen 113 ES, kot je naveden v preambuli Sklepa 93/724, je ustrezna pravna podlaga za to, da je Skupnost sama sklenila sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin.

3)      Prepoved uporabe imena „Tocai“ v Italiji po 31. marcu 2007, kot izhaja iz izmenjave pisem glede člena 4 sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin, ne nasprotuje ureditvi enakozvočnih označb, določeni v členu 4(5) tega sporazuma.

4)      Skupna izjava glede člena 4(5) sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin, s tem da razglaša v prvem odstavku v zvezi s členom 4(5)(a) tega sporazuma, da so pogodbene stranke ugotovile, da med pogajanji niso bile seznanjene z nobenim posebnim primerom, glede katerega bi se zadevne določbe lahko uporabile, ne pomeni očitno zmotne predstave o resničnosti.

5)      Člene od 22 do 24 Sporazuma o trgovinskih vidikih intelektualne lastnine, ki je v prilogi 1 C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, odobren v imenu Evropske skupnosti za področja, ki so v njeni pristojnosti, s Sklepom Sveta 94/800/ES z dne 22. decembra 1994, je treba razlagati tako, da v primeru, kot je ta v postopku v glavni stvari, ki se nanaša na enakozvočnost med geografsko označbo v tretji državi in označbo, ki vsebuje ime sorte vinske trte, ki se uporablja za opisovanje in predstavitev določenih vin Skupnosti, ki so iz nje pridelana, navedene določbe ne zahtevajo, da se ta označba lahko uporablja tudi v prihodnosti, ne glede na dve okoliščini, in sicer, da so jo zadevni pridelovalci uporabljali v preteklosti bodisi v dobri veri bodisi najmanj deset let pred 15. aprilom 1994 in da označba jasno navaja državo, regijo ali lokacijo porekla zaščitenega vina, tako da ne zavaja potrošnikov.

6)      Lastninska pravica ne nasprotuje temu, da se zadevnim gospodarskim subjektom v Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini (Italija) prepove uporaba izraza „Tocai“ v navedbi „Tocai friulano“ ali „Tocai italico“ za opisovanje ali predstavitev določenih italijanskih kakovostnih vin, pridelanih na določenem pridelovalnem območju, po izteku prehodnega obdobja 31. marca 2007, kot to izhaja iz izmenjave pisem glede člena 4 sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Madžarsko o vzajemni zaščiti in nadzoru imen vin, priloženih temu sporazumu, ki pa jih v njem ni.

Podpisi

---

* Jezik postopka: italijanščina.