EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 14.1.2026

COM(2026) 20 final

2026/0008(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izvajanju okrepljenega sodelovanja pri vzpostavitvi posojila za podporo Ukrajini za leti 2026 in 2027

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM 

1.OZADJE PREDLOGA 

•Razlogi za predlog in njegovi cilji 

EU odločno podpira Ukrajino, katere prihodnost je v EU. EU podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja ter je neomajno zavezana zagotavljanju politične, finančne, gospodarske, humanitarne, vojaške in diplomatske podpore 1 . Glede na stopnjevanje ruske agresije je treba hitro ukrepati, da se Ukrajini zagotovi dostop do virov, ki jih nujno potrebuje. Namen tega predloga je zagotoviti vzpostavitev novega instrumenta za obravnavanje teh nujnih potreb z zagotavljanjem pomoči Unije Ukrajini v obliki posojila, ki se odplača z reparacijami, ki jih dolguje Rusija.

Obsežna invazija Rusije v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, je povzročila hudo škodo državi in stisko med njenimi prebivalci. Kljub diplomatskim prizadevanjem ZDA in Evrope za mirno rešitev in pripravljenosti Ukrajine, da začne dialog za končanje vojne, je Rusija okrepila napade na Ukrajino, pri čemer načrtno napada civiliste in kritično infrastrukturo. Ta eskalacija je še zaostrila humanitarno krizo, povzročila ogromno trpljenje ukrajinskega ljudstva ter povečala ogromne človeške žrtve in finančne stroške te neizzvane in neupravičene vojaške agresije. Nezakonita ruska vojna agresija je očitna kršitev ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine ter kršitev prepovedi uporabe sile iz člena 2(4) Ustanovne listine Združenih narodov (ZN), ki je brezpogojno pravilo mednarodnega prava, in drugih načel Ustanovne listine ZN. Neomajna odločenost in pogum Ukrajincev in Ukrajink pri obrambi domovine pričata o njihovi moči ter upravičujeta globoko občudovanje in spoštovanje.

Vendar so se zaradi okrepljene ruske agresije povečale potrebe Ukrajine po financiranju in postale nujne naložbe v tehnološko in industrijsko bazo ukrajinske obrambe. Postalo je jasno, da so potrebni dodatni viri financiranja EU in mednarodne skupnosti. Potrebe Ukrajine po financiranju za leti 2026 in 2027 naj bi presegle obstoječe projekcije Mednarodnega denarnega sklada (MDS) – osmi pregled programa MDS pri tem poudarja, da tveganja in negotovost ostajajo izjemno visoki, pri čemer ima obstoječi program omejen manevrski prostor za blaženje morebitnih novih pretresov, tudi zaradi daljše in intenzivnejše vojne. Ukrajina je 9. septembra 2025 vložila uradno prošnjo za nov program MDS za kritje dodatnih potreb po financiranju v obdobju 2026–2029. Sposobnost MDS, da nadaljuje ta program je odvisna od prejema zadostnih finančnih zagotovil partnerjev, vključno z Unijo.

V nedavno predstavljenem predlogu proračuna Ukrajine za leto 2026, pripravljenem v sodelovanju z MDS, so predvideni odhodki za obrambo in varnost v višini 56 milijard EUR, podprti z 51,6 milijarde EUR vojaške pomoči v naravi. Glede na negativen vpliv vojne na ukrajinsko gospodarstvo ta proračun predvideva, da bo poleg potrebne pomoči v naravi potrebnih 43 milijard EUR mednarodne pomoči. Do januarja 2026 je bilo zanesljivo dodeljenih le 25 milijard EUR. Ukrajina ima omejene možnosti za dodatne fiskalne prilagoditve, saj bi lahko nadaljnje zmanjšanje porabe ali zvišanje davkov dodatno škodovalo gospodarstvu, ki je že ranljivo zaradi škode na ključni infrastrukturi, pomanjkanja delovne sile ter nenehnega razseljevanja in mobilizacije ljudi. Hitra finančna pomoč je bistvena za pomoč Ukrajini pri ohranjanju bistvenih državnih funkcij, zagotavljanju makroekonomske stabilnosti, sanaciji kritične energetske infrastrukture ter naložbah v tehnološko in industrijsko bazo na področju obrambe. Te potrebe še povečujejo znatne potrebe za srednjeročno okrevanje in obnovo.

Finančni ministri skupine G7 so se v izjavi z vrha 8. decembra 2025 dogovorili, da bodo še naprej sodelovali pri razvoju širokega nabora možnosti financiranja za podporo Ukrajini, vključno z morebitno uporabo celotnega zneska ruskih sredstev, imobiliziranih v jurisdikcijah skupine G7, dokler Rusija ne plača reparacij, da bi končali vojno ter zagotovili pravičen in trajen mir v Ukrajini v skladu s pravnimi okviri skupine G7.

Evropski svet je v svojih sklepih z dne 27. junija 2024, 17. oktobra 2024, 19. decembra 2024 in 23. oktobra 2025 tudi izjavil, da bi morala sredstva Rusije v skladu s pravom Unije ostati imobilizirana, dokler Rusija ne konča vojne agresije proti Ukrajini in ji ne povrne škode, ki jo je povzročila ta vojna. Poleg tega je z Uredbo Sveta (EU) 2025/2600 2 začasno prepovedan prenos sredstev ali rezerv ruske centralne banke, dokler Rusija ne preneha z vojno agresijo proti Ukrajini, dokler Rusija Ukrajini ne zagotovi reparacij v obsegu, ki je potreben, da se omogoči obnova brez negativnih gospodarskih in finančnih posledic za Unijo, in dokler delovanje Rusije v okviru njene vojne agresije proti Ukrajini objektivno ne bo več predstavljalo večjega tveganja za resne težave za gospodarstvo Unije in njenih držav članic.

V zvezi s tem se je Evropski svet 18. decembra 2025 dogovoril, da bo Ukrajini zagotovil posojilo v višini 90 milijard EUR za leti 2026 in 2027 na podlagi izposojanja EU na kapitalskih trgih, podprtega z manevrskim prostorom proračuna EU. Evropski svet se je prav tako dogovoril, da mobilizacija virov proračuna Unije v okviru okrepljenega sodelovanja (člen 20 PEU) v zvezi z instrumentom na podlagi člena 212 PDEU kot jamstvo za to posojilo ne bo imela učinka na finančne obveznosti Češke republike, Madžarske in Slovaške. Istega dne se je 25 držav članic dogovorilo, da bo Ukrajina to posojilo vrnila šele, ko prejme reparacije, do takrat pa bodo sredstva ruske centralne banke ostala imobilizirana, Unija pa si pridržuje pravico, da jih uporabi za poplačilo posojila, kar je v celoti skladno s pravom EU in mednarodnim pravom. Navedene države članice so v zvezi s posojilom kot pomembne izpostavile naslednje elemente: (a) okrepitev evropske in ukrajinske obrambne industrije; (b) nadaljnje ohranjanje pravne države v Ukrajini, vključno z bojem proti korupciji, in (c) posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic ter varnostne in obrambne interese vseh držav članic.

Glede na navedeno se predlaga vzpostavitev novega instrumenta podpore za Ukrajino v višini do 90 milijard EUR, ki bi jih Ukrajina vrnila šele, ko bi od Rusije prejela reparacije (v nadaljnjem besedilu: posojilo za podporo Ukrajini). Po vložitvi zahtev Kraljevine Belgije, Republike Bolgarije, Kraljevine Danske, Zvezne republike Nemčije, Republike Estonije, Republike Hrvaške, Irske, Helenske republike, Francoske republike, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Velikega vojvodstva Luksemburg, Republike Malte, Kraljevine Nizozemske, Republike Avstrije, Republike Poljske, Portugalske republike, Romunije, Republike Slovenije, Republike Finske, Kraljevine Španije, Italijanske republike in Kraljevine Švedske je v priloženem predlogu Komisije predlagano, da se za to posojilo odobri okrepljeno sodelovanje.

Posojilo za podporo Ukrajini

Kljub ogromnim potrebam Ukrajine je zmožnost ukrajinske države, da prevzame dodatni dolg, močno omejena. Ukrajinski dolg v BDP se je od začetka vojne drastično povečal, in sicer z manj kot 50 % BDP ob koncu leta 2021 na 85 % BDP v letu 2025 (več kot 100 % BDP, vključno s posojili za pospešitev uporabe izrednih prihodkov). Glede na znatno okrnitev produktivnosti, ki jo je povzročila vojna, in stalno zaviranje dinamike rasti zaradi vojne Ukrajina ne more zadovoljiti znatnih potreb po financiranju s prevzemom dodatnega dolga.

Hkrati si finančna sredstva držav članic še niso opomogla po več zaporednih krizah v zadnjem desetletju, tudi zaradi znatnih stroškov, ki so nastali zaradi vojne Rusije proti Ukrajini in ruske hibridne kampanje proti Uniji. Mobilizacija dodatnih znatnih sredstev s strani držav članic, da bi lahko financirale Ukrajino, bi pomenila pomemben gospodarski izziv.

Glede na težavno dinamiko dolga Ukrajine zaradi sedanje ruske agresije in izzivov, povezanih s financami držav članic, tudi zaradi dejanj Rusije, je primerno razviti inovativno rešitev, za katero se ne pričakuje, da bo finančno obremenila Ukrajino ali države članice.

V skladu z osnutkom statuta o odgovornosti držav za mednarodno nedopustno ravnanje 3 , ki ga je pripravila Komisija za mednarodno pravo, in običajnim mednarodnim pravom mora Rusija kot odgovorna država v celoti povrniti škodo, ki jo je povzročila njena vojna agresija proti Ukrajini. Zlasti členi 30–32 statuta o odgovornosti držav za mednarodno nedopustno ravnanje določajo: „Država, ki je odgovorna za mednarodno nedopustno ravnanje, je dolžna: (a) prenehati s tem ravnanjem, če še poteka; [...];“ „Odgovorna država je dolžna v celoti povrniti škodo, ki jo je povzročilo mednarodno nedopustno ravnanje.“ „Škoda obsega vsakršno škodo, tako premoženjsko kot nepremoženjsko, ki jo povzroči mednarodno nedopustno ravnanje države.“

Glede na to pravno obveznost Rusije, da zagotovi reparacije za škodo, ki jo je povzročila z nezakonito vojno agresijo, je primerno, da Unija zagotovi posojilo za podporo Ukrajini v obliki posojila z omejenimi viri za polno vračilo, ki zapade v plačilo, ko Ukrajina od Rusije prejme vojne reparacije v obliki denarnih in nedenarnih sredstev, odškodnine ali kakršno koli finančno poravnavo od Rusije, razen ozemlja.

Uporaba sredstev

Glede na potrebe Ukrajine po financiranju in precejšnjo negotovost glede prihodnosti vojne je ključnega pomena, da je posojilo za podporo Ukrajini zasnovano prožno in se odziva na razmere. Prožnost bi morala omogočati uporabo denarja za najnujnejše potrebe po financiranju, bodisi zaradi trenutnih vojnih razmer bodisi tudi za podporo obnovi, če bi zavladal mir.

Ta predlog določa posojilo za podporo Ukrajini, ki bo zagotovljeno na predvidljiv, neprekinjen, urejen, prožen in pravočasen način, da bi jo podprli pri kritju njenih finančnih in obrambnih potreb v letih 2026 in 2027, zlasti tistih, ki so posledica vojne agresije Rusije. Natančneje, posojilo za podporo Ukrajini bi moralo podpirati makrofinančno stabilnost v državi in zmanjšati njene omejitve pri zunanjem financiranju, ne glede na to, ali so posledica vojne ali obnove, ter podpirati zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije z gospodarskim, finančnim in tehničnim sodelovanjem.

Da bi podprli makrofinančno stabilnost v Ukrajini in zmanjšali njene omejitve pri zunanjem financiranju, predlog uvaja več možnosti, prek katerih se lahko sredstva usmerijo v podporo Ukrajini, kjer bi bilo podporo mogoče zagotoviti z makrofinančno pomočjo in instrumentom za Ukrajino. V okviru obeh instrumentov bodo izplačila povezana s predpogoji in pogoji politike. Za makrofinančno pomoč bi bili ti pogoji določeni v memorandumu o soglasju med Komisijo in Ukrajino, vključno s pogoji za okrepitev mobilizacije prihodkov, odpravljanje temeljnih vzrokov korupcije, izboljšanje vzdržnosti in kakovosti javnofinančnih odhodkov ter povečanje učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ. Za instrument za Ukrajino bi bilo treba posodobiti načrt za Ukrajino, da bi odražal te dodatne zneske, vključno z ukrepi za krepitev pravne države in boja proti korupciji.

Za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije z gospodarskim, finančnim in tehničnim sodelovanjem predlog določa pomoč, katere cilj je Ukrajini omogočiti izvajanje nujnih in obsežnih javnih naložb za podporo njeni obrambni industriji in njenemu vključevanju v evropsko obrambno industrijo kot odgovor na trenutne krizne razmere in po njih. Da bi hitro učinkovito in avtonomno okrepili ukrajinsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo, bi morala biti ta merila za upravičenost strukturirana tako, da bi dejavnosti, odhodke in ukrepe za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije usmerili v obnovo, okrevanje in posodobitev ukrajinske obrambne tehnološko-industrijske baze ob upoštevanju njenega postopnega prihodnjega vključevanja v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo. Da bi Ukrajini omogočili uporabo finančne in gospodarske pomoči na način, ki je najbolj prilagojen okoliščinam, je primerno, da se ji dovoli uporaba sredstev za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije z različnimi metodami izvajanja, ki odražajo raznolikost potreb.

Finančna in gospodarska pomoč, ki je na voljo v okviru posojila za podporo Ukrajini, bo Ukrajini na voljo v skladu z njenimi potrebami po financiranju. V ta namen bo Ukrajina predložila svojo strategijo financiranja v zvezi s svojimi potrebami po financiranju in viri. Svet bi po oceni Komisije odobril to oceno in določil znesek pomoči, ki bo na voljo Ukrajini za pomoč pri izvajanju ukrajinske strategije financiranja.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Podpora v okviru posojila za podporo Ukrajini bo skladna s podporo, ki se zagotavlja na podlagi Uredbe (EU) 2024/792 4 , Uredbe (EU) 2021/947 5 , Uredbe (ES) št. 1257/96 6 , Uredbe (ES) 2024/2773 7 in Uredbe (EU) 2025/1106 8 , in jo bo dopolnjevala ter je v skladu z zadevnimi cilji, intervencijsko logiko in pravili teh instrumentov.

Posojilo za podporo Ukrajini zlasti dopolnjuje podporo, ki jo EU zagotavlja v okviru pobude skupine G7 za posojila za pospešitev uporabe izrednih prihodkov in v okviru instrumenta za Ukrajino. Posebna pozornost je namenjena doslednosti in vzajemni krepitvi posojila za podporo Ukrajini ter izvajanju obrambnih politik, določenih v uredbi SAFE in predlagani uredbi o programu za evropsko obrambno industrijo.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Podpora v okviru pobude za posojilo za podporo Ukrajini je skladna z uporabo omejevalnih ukrepov (sankcij) proti Rusiji in dopolnjuje evropski mirovni instrument.

Poleg tega sta status kandidatke, ki ga je Evropski svet podelil Ukrajini 23. junija 2022, in odločitev Evropskega sveta z dne 14. oziroma 15. decembra 2023 o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino državo trdno zasidrala v njeno evropsko perspektivo. Zato bo celoten odziv EU v podporo odpornosti in okrevanju Ukrajine – tudi prek posojila za podporo Ukrajini, ki bo skladno z instrumentom za Ukrajino in podpiralo njegovo izvajanje – prispeval tudi k zgodnji fazi predpristopnega procesa Ukrajine.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 212 PDEU je ustrezna pravna podlaga za program finančne pomoči, ki ga Unija dodeli tretjim državam, ki niso države v razvoju.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Načelo subsidiarnosti je upoštevano, saj cilja skupnega odziva pri zagotavljanju zadostnega obsega podpore Ukrajini države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč ga je zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseči na ravni EU. Glavni razlogi so fiskalna zmogljivost in proračunske omejitve na nacionalni ravni ter potreba po visoki stopnji usklajenosti donatorjev, da bi bila obseg in učinkovitost podpore čim večja, breme za upravno zmogljivost ukrajinskih organov, ki je v sedanjih razmerah zelo veliko, pa omejeno. EU ima enkratno priložnost, da Ukrajini zagotovi zunanjo pomoč za predvidljivo, neprekinjeno, urejeno in pravočasno kritje nujnih proračunskih potreb, vključno s tistimi, ki so povezane s podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije.

•Sorazmernost

Ukrajini je treba zaradi nadaljevanja neizzvane in neupravičene vojaške agresije Rusije odobriti dodatno finančno pomoč v skladu s cilji in načini, opisanimi v tem predlogu.

Predlagana finančna podpora Ukrajini se šteje za ustrezno veliko za leti 2026 in 2027 glede na velike potrebe po financiranju in najboljše ocene ukrajinskih obrambnih potreb, ki so jih predložili nacionalni organi, pri čemer se upošteva velika negotovost vojnih okoliščin. Taka podpora ne presega tistega, kar je potrebno za želeni namen zagotavljanja strukturirane podpore Ukrajini in z njo povezanega financiranja.

Predlog je sorazmeren z obsegom in resnostjo ugotovljenih pomanjkljivosti, vključno s potrebo po zagotavljanju proračunske podpore Ukrajini ter potrebo po izvedbi nujnih in večjih javnih naložb v podporo tehnološki in industrijski bazi ukrajinske obrambe ter njenemu vključevanju v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo. V njem so upoštevane omejitve možnega ukrepanja Unije v okviru Pogodb.

•Izbira instrumenta

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta je ustrezen instrument, saj določa pravila za izvajanje posojila za podporo Ukrajini, ki se neposredno uporabljajo.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene / preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Predlog temelji na nizu ukrepov makrofinančne pomoči, ki se Ukrajini zagotavlja od leta 2015. Naknadne ocene prejšnjih ukrepov makrofinančne pomoči Ukrajini, opravljene v preteklosti, so pokazale, da so bili na splošno zelo pomembni z vidika ciljev, finančnih sredstev in pogojev politike. Natančneje, ukrepi makrofinančne pomoči so bili ključnega pomena pri podpori Ukrajini pri reševanju njenih plačilnobilančnih težav in izvajanju ključnih strukturnih reform za stabilizacijo gospodarstva in povečanje vzdržnosti njenega zunanjega položaja. Omogočili so fiskalne prihranke in finančne koristi ter delovali kot katalizator za dodatno finančno podporo in zaupanje vlagateljev. Ugotovljeno je bilo, da pogoji, povezani z ukrepi makrofinančne pomoči, dopolnjujejo povezane programe MDS. Imeli so tudi precejšen politični učinek, ki je prispeval k mobilizaciji ukrajinskih organov pri ključnih reformah, zlasti na področjih strukturne politike, ki so manj zajeta v drugih programih mednarodnih donatorjev.

•Posvetovanja z deležniki

Predlog temelji na sklepih Evropskega sveta z dne 18. decembra 2025, v katerih se je Evropski svet dogovoril, da bo Ukrajini zagotovil posojilo v višini 90 milijard EUR za obdobje 2026–2027 na podlagi izposojanja EU na kapitalskih trgih, podprtega z manevrskim prostorom proračuna EU. Službe Komisije so se pri pripravi tega predloga posvetovale z mednarodnimi finančnimi institucijami ter drugimi dvostranskimi (vključno z državami članicami in članicami skupine G7) in večstranskimi donatorji. Prav tako je Komisija redno v stiku z ukrajinskimi organi.

Zaradi nujnosti priprave predloga za pravočasno sprejetje s strani sozakonodajalcev in zagotovitve njegovega operativnega statusa do začetka leta 2026 uradnega posvetovanja z deležniki ni bilo mogoče izvesti. Cilj tega pristopa je obravnavati nastajajoče in naraščajoče obrambne in proračunske zahteve, ki so posledica vojne agresije Rusije. Te potrebe zajemajo prizadevanja, povezana z okrevanjem in obnovo. Evropska unija bo zagotovila ustrezno komunikacijo in prepoznavnost v zvezi s cilji in ukrepi, ki se izvajajo v okviru posojila za podporo Ukrajini, tako v Ukrajini, po vsej Uniji kot na mednarodni ravni.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Predlog temelji na desetletjih izkušenj z makrofinančno pomočjo in izkušnjah s podporo Unije pri zunanjem delovanju, vključno z instrumentom za Ukrajino od leta 2024.

Ta predlog Komisije temelji na natančni analizi obrambnih potreb in splošnega makroekonomskega položaja Ukrajine, ki se zanaša tudi na prispevke mednarodnih finančnih institucij in drugih kompetentnih mednarodnih institucij. To vključuje redne razprave o najnovejših napovedih potreb Ukrajine po financiranju v okviru mednarodnih forumov, kot sta skupina G7 in MDS, ter stalne neposredne stike z ukrajinskimi organi.

•Ocena učinka

Zaradi nujnosti predloga, ki naj bi zagotovil nujno pomoč državi v vojni, ocene učinka ni bilo mogoče izvesti. Predhodna ocena potreb, za katere se predlaga, da se pokrijejo s posojilom za podporo Ukrajini, med drugim temelji na najnovejših podatkih MDS in ukrajinskih organov. Podpora v okviru posojila za podporo Ukrajini bi morala temeljiti na pridobljenih izkušnjah in dosežkih nedavnih podpornih pobud, kot je pobuda skupine G7 za posojila za pospešitev uporabe izrednih prihodkov.

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

Predpogoj za dodelitev podpore v obliki posojila za podporo Ukrajini je, da Ukrajina še naprej uveljavlja in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme in svoje institucije, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Ohranjanje in spoštovanje pravne države bi morala vključevati boj proti korupciji.

Zavezanost reformam in politična volja ukrajinskih organov sta pozitiven znak, zlasti kot je razvidno iz dejstva, da je Evropski svet Ukrajini junija 2022 podelil status kandidatke, in sklepa Evropskega sveta iz decembra 2023 o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino ter ponovne uspešne izpolnitve pogojev strukturne politike, povezanih z nedavnimi ukrepi makrofinančne pomoči Ukrajini, in nadaljevanjem izvajanja načrta za Ukrajino. Ukrajina je 14. maja 2025 sprejela časovne načrte za (med drugim) področja pravne države, reforme javne uprave in delovanje demokratičnih institucij. Dvostranski sestanki za pregled usklajenosti zakonodaje so se zaključili septembra 2025. Ukrajinske oblasti so od začetka ruske agresije pokazale izjemno odpornost in ostajajo zavezane, da bodo te reforme izvajale pregledno in si prizadevale za doseganje standardov EU v skladu s procesom povezovanja države z EU.

Zato se šteje, da je predpogoj za posojilo za podporo Ukrajini v tem trenutku izpolnjen. Hkrati bo stalno izpolnjevanje tega predpogoja dodatno zagotovljeno s posebnimi pogoji v zvezi z oceno Komisije o prihodnjih ukrajinskih strategijah financiranja in pred izplačili. Podoben predpogoj za podporo se uporablja za izvajanje načrta za Ukrajino.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Posojilo za podporo Ukrajini bo v obliki posojila Ukrajini z omejenimi viri za polno vračilo v višini do 90 milijard EUR, ki se odplača z reparacijami, ki jih dolguje Rusija. Posojilo bo temeljilo na zadolževanju EU na kapitalskih trgih, podprtem z manevrskim prostorom proračuna EU. Iz proračuna Unije se bodo krili tudi stroški servisiranja dolga (stroški financiranja ter stroški izdaje in upravljanja likvidnosti), povezani z izposojanjem, ter s tem povezani upravni stroški. Da bi se upoštevali ti elementi, se bo revidirala uredba o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.

Stroški servisiranja dolga se bodo financirali z novim posebnim instrumentom nad zgornjimi mejami odhodkov večletnega finančnega okvira, tj. instrumentom za posojila Ukrajini, ki se lahko uporabi izključno v ta namen. Pri uporabi instrumenta za posojila Ukrajini v okviru proračunskega postopka se bodo upoštevala razpoložljiva proračunska sredstva iz drugih posebnih instrumentov, veljavna sektorska pravila, vse pravne ali druge obveznosti, tudi v okviru instrumenta za okrevanje, prednostne naloge, preudarno oblikovanje proračuna in dobro finančno poslovodenje.

To posojilo se bo financiralo v okviru okrepljenega sodelovanja, kar v skladu s členom 332 Pogodbe o delovanju Evropske unije pomeni, da nastali odhodki, razen stroškov poslovanja institucij, bremenijo sodelujoče države članice.

Oblikovana bo nova proračunska vrstica za jasno in pregledno prepoznavanje odhodkov, povezanih s stroški servisiranja dolga, ki izhajajo iz okrepljenega sodelovanja. Metodologija za izračun prispevkov sodelujočih držav članic je opredeljena v členu 11 uredbe o dajanju lastnih sredstev na razpolago (Uredba (EU, Euratom) št. 609/2014). Podobno se bodo v primeru unovčitve proračunskega jamstva EU uporabili zneski nad zgornjimi mejami odhodkov večletnega finančnega okvira, finančni prispevki, izračunani po isti metodologiji, pa bodo bremenili sodelujoče države članice.

Podrobnosti o proračunskih posledicah so navedene v oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga, priloženi temu predlogu.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Posojilo za podporo Ukrajini bo znašalo največ 90 milijard EUR, ki bodo Ukrajini na voljo glede na njene potrebe po financiranju v skladu z določbami tega predloga.

Natančneje, Ukrajina mora za namene izvajanja uredbe o posojilu za podporo Ukrajini Evropski komisiji predložiti svojo strategijo financiranja s podrobnostmi o svojih finančnih potrebah in virih financiranja načeloma za naslednjih 12 mesecev. Komisija mora oceniti ukrajinsko strategijo financiranja in v primeru pozitivne ocene Svetu predložiti predlog za odobritev njene ocene z izvedbenim sklepom. V predlogu Komisije bo opisan znesek pomoči, ki se da na voljo Ukrajini za pomoč pri izvajanju ukrajinske strategije financiranja, vključno z zneskom te pomoči, ki je dostopen za (i) pomoč prek instrumenta za Ukrajino, (ii) makrofinančno pomoč in (iii) pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije.

Ukrajina bo za prejem finančne in gospodarske pomoči v okviru posojila za podporo Ukrajini Komisiji predložila ustrezno utemeljen zahtevek za sredstva, ki ga lahko načeloma predloži šestkrat letno.

Poleg tega bo Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o izvajanju uredbe o posojilu za podporo Ukrajini v predhodnem letu, vključno z oceno tega izvajanja. Nadalje bo Komisija do 30. junija 2029 Evropskemu parlamentu in Svetu predložila poročilo o oceni, v katerem bo ovrednotila rezultate in učinkovitost posojila za podporo Ukrajini, zagotovljenega na podlagi uredbe o posojilu za podporo Ukrajini, ter navedla, v kolikšni meri je prispevalo k ciljem pomoči.

Da bi okrepili dialog med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter zagotovili večjo preglednost in odgovornost, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi Komisijo na razpravo o izvajanju te uredbe.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Poglavje I Uredbe se nanaša na splošne določbe.

V členu 1 je določen predmet urejanja Uredbe, ki je vzpostavitev posojila za podporo Ukrajini.

V členu 2 so opredeljeni splošni in specifični cilji posojila za podporo Ukrajini, katerih namen je predvidljivo in neprekinjeno zagotavljanje finančne in gospodarske pomoči Ukrajini s podpiranjem makrofinančne stabilnosti Ukrajine in zmogljivosti njene obrambne industrije.

V členu 3 so opredeljeni pojmi, ki se uporabljajo v Uredbi.

V členu 4 je določena razpoložljiva pomoč v okviru posojila za podporo Ukrajini.

V členu 5 so določeni predpogoji za pomoč v okviru posojila za podporo Ukrajini.

Poglavje II Uredbe se nanaša na izvajanje posojila za podporo Ukrajini.

V členu 6 je določeno, da Ukrajina Komisiji predloži ukrajinsko strategijo financiranja, v kateri navede podrobnosti o njeni vsebini, s posebnim poudarkom na potrebah in finančnih sredstvih Ukrajine za naslednjih 12 mesecev.

V členu 7 je določeno, da Komisija oceni ukrajinsko strategijo financiranja in opredeli potrebna merila, ki jih je treba upoštevati.

V členu 8 je določen izvedbeni sklep Sveta o dostopnosti finančne in gospodarske pomoči.

V členu 9 je določeno tesno sodelovanje med Komisijo, Ukrajino, državami članicami, ustreznimi mednarodnimi organi in donatorji Ukrajini, da se zagotovi skladen in dosleden pristop k obravnavanju potreb Ukrajine po finančni in gospodarski pomoči.

Poglavje III Uredbe se nanaša na makrofinančno pomoč.

V členu 10 je določen namen makrofinančne pomoči, zlasti, da prispeva k zapolnitvi vrzeli v financiranju, ugotovljene v pozitivno ocenjeni ukrajinski strategiji financiranja.

V členu 11 je določeno, da se Komisija z Ukrajino dogovori o pogojih politike, s katerimi bo povezana podpora, ki se opišejo v memorandumu o soglasju.

Poglavje IV Uredbe se nanaša na pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije.

V členu 12 je določen namen pomoči za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, zlasti za izvajanje nujnih in večjih javnih naložb v podporo ukrajinski obrambni industriji in njenemu vključevanju v evropsko obrambno industrijo.

V členu 13 so opredeljeni pogoji za upravičenost dejavnosti, odhodkov in ukrepov za podporo zmogljivostim obrambne industrije Ukrajine.

V členu 14 se od Ukrajine zahteva, da pripravi časovni razpored za vsako dejavnost, odhodek ali ukrep, povezan z obrambnim proizvodom ali drugim proizvodom za obrambne namene, za katerega namerava zaprositi za pomoč.

V členu 15 je določena ustanovitev strokovne skupine za zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije.

V členu 16 je določeno, da Ukrajina odpre poseben račun izključno za upravljanje finančne in gospodarske pomoči, prejete za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije.

V členu 17 so določene zahteve glede spremljanja pomoči, zagotovljene v podporo zmogljivostim obrambne industrije Ukrajine.

V členu 18 so opredeljeni pogoji za spremembo obstoječega okvirnega sporazuma ali pogodbe za obrambne proizvode.

S členom 19 se državam članicam izključno za namen Uredbe omogoča, da od gospodarskega subjekta na svojem ozemlju zahtevajo, naj da prednost določenemu naročilu obrambnih proizvodov.

Poglavje V Uredbe se nanaša na financiranje in izvajanje posojila za podporo Ukrajini.

V členu 20 je določeno, da se podrobni finančni pogoji posojila za podporo Ukrajini določijo v sporazumu o posojilu za podporo Ukrajini, določene pa so tudi določene obvezne zahteve.

V členu 21 je določeno, da Ukrajina Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za sredstva, da bi prejela finančno in gospodarsko pomoč.

V členu 22 je določena subvencija za stroške izposojanja za posojilo za podporo Ukrajini.

V členu 23 so določene zahteve za Komisijo, da sprejme odločitev o izplačilu obroka v okviru posojila za podporo Ukrajini.

V členu 24 se Komisija pooblašča, da si v imenu Unije izposodi potrebna sredstva za financiranje posojila za podporo Ukrajini.

V členu 25 so določena pravila v zvezi s tajnimi in občutljivimi podatki.

Poglavje VI se nanaša na končne določbe.

V členu 26 se Komisija pooblašča za sprejetje delegiranih aktov pod določenimi pogoji.

Člen 27 ureja upravljanje s postopki v odboru.

V členu 28 je opredeljen dialog o posojilu za podporo Ukrajini, ki predvideva izboljšanje komunikacije med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo.

Člen 29 določa obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta.

Člen 30 ureja začetek veljavnosti.

2026/0008 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o izvajanju okrepljenega sodelovanja pri vzpostavitvi posojila za podporo Ukrajini za leti 2026 in 2027

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 212 PDEU,

ob upoštevanju Sklepa Sveta [XX] z dne [datum] o odobritvi okrepljenega sodelovanja pri vzpostavitvi posojila za Ukrajino in zlasti člena 1 Sklepa,

ob upoštevanju predloga Komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Predsednik Ruske federacije je 24. februarja 2022 napovedal vojaško operacijo v Ukrajini, ruske oborožene sile pa so začele neizzvano in neupravičeno vojaško agresijo proti Ukrajini. Ta nezakonita vojna agresija je očitna kršitev ozemeljske nedotakljivosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine ter kršitev prepovedi uporabe sile iz člena 2(4) Ustanovne listine Združenih narodov (ZN), ki je brezpogojno pravilo mednarodnega prava, in drugih načel Ustanovne listine ZN.

(2)Od začetka neizzvane in neupravičene vojne agresije Rusije proti Ukrajini so Unija, njene države članice in evropske finančne institucije mobilizirale podporo brez primere za gospodarsko, družbeno in finančno ter obrambno odpornost Ukrajine. Ta podpora združuje podporo iz proračuna Unije, vključno z izredno makrofinančno pomočjo, podporo Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj, za katero v celoti ali delno jamči proračun Unije, ter nadaljnjo finančno podporo držav članic.

(3)S Sklepom (EU) 2022/313 Evropskega parlamenta in Sveta 9 , Sklepom (EU) 2022/1201 Evropskega parlamenta in Sveta 10 , Sklepom (EU) 2022/1628 Evropskega parlamenta in Sveta 11 ter Uredbo (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta 12 je bilo Ukrajini v letih 2022 in 2023 danih na voljo skupno 25,2 milijarde EUR makrofinančne pomoči. Ta podpora je bila glavni dejavnik, ki je prispeval k makroekonomski in finančni odpornosti Ukrajine v ključnem trenutku.

(4)29. februarja 2024 je bil z Uredbo (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta 13 vzpostavljen instrument za Ukrajino kot izreden srednjeročni instrument, ki združuje dvostransko podporo Unije Ukrajini, pri čemer zagotavlja usklajenost in učinkovitost (v nadaljnjem besedilu: instrument za Ukrajino). Instrument za Ukrajino v obdobju od leta 2024 do leta 2027 pomaga obravnavati potrebe Ukrajine po financiranju ter prispeva k njenim potrebam po okrevanju, obnovi in modernizaciji, hkrati pa podpira prizadevanja Ukrajine za reforme v okviru njene poti k pristopu k Uniji.

(5)24. oktobra 2024 je bil z Uredbo (EU) 2024/2773 Evropskega parlamenta in Sveta 14 vzpostavljen mehanizem sodelovanja pri posojilih za Ukrajino in zagotovljena izredna makrofinančna pomoč Ukrajini. Ta pomoč je bila prispevek Unije v okviru pobude skupine G7 „posojila Ukrajini za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“, ki je skupaj pomagala Ukrajini pri odpravljanju vrzeli v financiranju za leto 2025.

(6)Vojna agresije Rusije proti Ukrajini je v Ukrajini povzročila ogromno škode, stroški okrevanja in obnove pa so bili 31. decembra 2024 ocenjeni na 506 milijarde EUR. Poleg tega je Ukrajina izgubila dostop do mednarodnih finančnih trgov in doživela znaten upad javnofinančnih prihodkov, javnofinančni odhodki pa so se znatno povečali. Glede na navedeno je mogoče predvideti znatne potrebe po financiranju za prihodnja leta.

(7)Ukrajina je 9. septembra 2025 pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS) vložila uradno prošnjo za nov program za kritje dodatnih potreb po financiranju v obdobju 2026–2029. Ta program bi nasledil uspešno izvedbo obstoječega programa MDS, v okviru katerega je Ukrajina zaključila osem pregledov, vendar upošteva, da se vojna agresija Rusije nadaljuje. Sposobnost MDS, da nadaljuje ta program, je odvisna od prejema zadostnih finančnih zagotovil drugih partnerjev, vključno z Evropsko unijo.

(8)Kljub stalnim mednarodnim prizadevanjem za mirno rešitev konflikta je podaljšanje ruske vojne agresije povzročilo znatno škodo na kritični obrambni, civilni in energetski infrastrukturi Ukrajine, zaradi česar je treba mobilizirati znatna dodatna sredstva za obravnavanje takojšnjih potreb države po financiranju.

(9)Ruska vojna agresija proti Ukrajini predstavlja strateško geopolitično grožnjo za Unijo kot celoto in od držav članic zahteva, da so močne in enotne. Zato je bistveno, da se da podpora Unije hitro na razpolago in da jo bo mogoče prožno prilagajati za takojšnjo pomoč in kratkoročno sanacijo na poti k prihodnji obnovi.

(10)V skladu s statutom o odgovornosti držav za mednarodno nedopustno ravnanje in običajnim mednarodnim pravom mora Rusija kot odgovorna država v celoti povrniti škodo, ki jo je povzročila njena vojna agresija.

(11)Sklep Sveta (SZVP) 2022/335 z dne 28. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini 15 , in Uredba Sveta (EU) 2022/334 z dne 28. februarja 2022 o spremembi Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 16 prepovedujeta transakcije, povezane z upravljanjem rezerv in sredstev ruske centralne banke, vključno s transakcijami s katero koli pravno osebo, subjektom ali organom, ki deluje v imenu ali po navodilih ruske centralne banke. Evropski svet je v svojih sklepih z dni 27. junija 2024, 17. oktobra 2024 in 19. decembra 2024 izjavil, da bi morala sredstva Rusije v skladu s pravom Unije ostati imobilizirana, dokler Rusija ne konča vojne agresije proti Ukrajini in ji ne povrne škode, ki jo je povzročila ta vojna.

(12)Poleg tega Uredba Sveta (EU) 2025/2600 17 prepoveduje začasen prenos sredstev ali rezerv ruske centralne banke, dokler Rusija ne preneha vojne agresije proti Ukrajini; Rusija Ukrajini zagotovi reparacije v obsegu, ki je potreben, da se omogoči obnova brez negativnih gospodarskih ali finančnih posledic za Unijo, ter delovanje Rusije v okviru njene vojne agresije proti Ukrajini objektivno ne predstavlja več večjega tveganja za resne težave za gospodarstvo Unije in njenih držav članic.

(13)Evropski svet se je 18. decembra 2025 dogovoril, da bo Ukrajini zagotovil posojilo v višini 90 milijard EUR za leti 2026 in 2027 na podlagi izposojanja Unije na kapitalskih trgih, podprtega z manevrskim prostorom proračuna Unije. Evropski svet se je prav tako dogovoril, da mobilizacija virov proračuna Unije v okviru okrepljenega sodelovanja v skladu s členom 20 Pogodbe o Evropski uniji kot jamstvo za to posojilo ne bi smela imeti učinka na finančne obveznosti Češke republike, Madžarske in Slovaške. Istega dne se je 25 držav članic dogovorilo, da bi morala Ukrajina to posojilo vrniti šele, ko prejme reparacije. Do takrat bi morala sredstva ruske centralne banke ostati imobilizirana, Unija pa bi si morala pridržati pravico, da jih uporabi za odplačilo posojila, kar je v celoti skladno s pravom EU in mednarodnim pravom. Navedene države članice so v zvezi s posojilom kot pomembne izpostavile naslednje elemente: (a) okrepitev evropske in ukrajinske obrambne industrije; (b) nadaljnje ohranjanje pravne države v Ukrajini, vključno z bojem proti korupciji, in (c) posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic ter varnostne in obrambne interese vseh držav članic.

(14)Svet je [DATUM] sprejel Sklep [XX] o odobritvi okrepljenega sodelovanja med Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Nemčijo, Estonijo, Irsko, Grčijo, Španijo, Francijo, Italijo, Hrvaško, Ciprom, Latvijo, Litvo, Luksemburgom, Malto, Nizozemsko, Avstrijo, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovenijo, Finsko in Švedsko pri vzpostavitvi posojila za Ukrajino.

(15)Glede na finančno stanje Ukrajine in nujnost, da ima na razpolago ta sredstva za boj proti agresiji Rusije in, kjer je mogoče, za obnovo, je primerno, da Unija zagotovi dodatno podporo za obravnavanje nujnih potreb Ukrajine po financiranju in olajša izvajanje programa MDS. V ta namen je primerno vzpostaviti instrument za zagotavljanje podpore Unije Ukrajini v letih 2026 in 2027 v obliki posojila, ki se odplača z reparacijami, ki jih dolguje Rusija (v nadaljnjem besedilu: posojilo za podporo Ukrajini).

(16)Posojilo za podporo Ukrajini bi moralo Ukrajini zagotavljati finančno pomoč na predvidljiv, neprekinjen, urejen, prožen in pravočasen način, da bi jo podprli pri kritju njenih potreb po financiranju in obrambi, zlasti tistih, ki so posledica ruske vojne agresije. Natančneje, posojilo za podporo Ukrajini bi moralo podpirati makrofinančno stabilnost v Ukrajini in olajšati njeno zunanje financiranje ter podpirati zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije v obliki gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja, s čimer bi prispevalo k zagotovitvi kvalitativne vojaške prednosti Ukrajine.

(17)Posojilo za podporo Ukrajini bi moralo pod določenimi pogoji zagotavljati podporo Ukrajini v obliki posojila v višini do 90 000 000 000 EUR. V skladu z načelom dobrega finančnega poslovodenja bi morala Komisija posojilo za podporo Ukrajini dati na voljo v obrokih, ki se lahko izplačajo v eni ali več tranšah.

(18)Za dodelitev podpore Ukrajini v obliki posojila za podporo Ukrajini bi moral veljati predpogoj, da država še naprej vzdržuje in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Ohranjanje in spoštovanje pravne države bi morala vključevati boj proti korupciji.

(19)Finančna in gospodarska pomoč, ki je na voljo v okviru posojila za podporo Ukrajini, bi morala biti Ukrajini na voljo v skladu z njenimi potrebami po financiranju. V ta namen bi morala Ukrajina predložiti svojo strategijo financiranja v zvezi z njenimi potrebami po financiranju in viri. Ta ukrajinska strategija financiranja bi morala vsebovati glavne informacije o proračunu ter finančnem in gospodarskem položaju Ukrajine kot tudi o podpori, ki jo Ukrajina prejema od mednarodne skupnosti.

(20)Komisija bi morala brez nepotrebnega odlašanja oceniti ukrajinsko strategijo financiranja in pri tem tesno sodelovati z Ukrajino. Glede na znaten obseg potreb Ukrajine po proračunski pomoči in pomoči za zmogljivosti obrambne industrije ter omejitve, ki jih imajo nekateri zunanji partnerji pri zagotavljanju podpore, je primerno določiti okvirno razdelitev posojila za podporo Ukrajini med ti dve potrebi po financiranju. Ob zagotavljanju, da se v celoti izpolnijo potrebe Ukrajine po financiranju, kot jih je za leto 2026 izračunal Mednarodni denarni sklad, bi morala biti navedena razdelitev okvirna, da bi se odražale spreminjajoče se okoliščine, ki bi lahko vplivale na potrebe Ukrajine po financiranju, in bi se zagotovilo, da se te potrebe še naprej obravnavajo predvidljivo, neprekinjeno, urejeno, prožno in pravočasno. Komisija bi morala v svoji oceni ukrajinske strategije financiranja upoštevati skladnost pričakovane vrzeli v zunanjem financiranju s to okvirno porazdelitvijo.

(21)Glede na pomen finančnih učinkov uvedenih ukrepov bi bilo treba izvedbena pooblastila prenesti na Svet, ki bi moral ukrepati na podlagi predloga Komisije. Svet bi moral odobriti oceno ukrajinske strategije financiranja z izvedbenim sklepom, ki bi ga moral sprejeti brez nepotrebnega odlašanja po tem, ko je predlog sprejet. V navedenem izvedbenem sklepu bi bilo treba določiti znesek pomoči, ki bo na voljo Ukrajini za pomoč pri izvajanju ukrajinske strategije financiranja, vključno z zneskom za proračunsko pomoč in zneskom za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije.

(22)Finančno in gospodarsko pomoč v obliki proračunske pomoči bi bilo treba dati na voljo za podporo Ukrajini pri kritju njenih finančnih potreb. Finančna in gospodarska pomoč na podlagi te uredbe pomembno prispeva k povojnemu gospodarskemu okrevanju, dolgoročni rasti in blaginji Ukrajine, kar bodo pomembni elementi prihodnjega mirovnega sporazuma. Za zagotovitev prožnosti pri obravnavanju teh potreb je primerno uporabiti več načinov zagotavljanja pomoči, pri katerih je pomembno, da je podporo mogoče zagotoviti prek makrofinančne pomoči in posojila v skladu s poglavjem III instrumenta za Ukrajino.

(23)Poglavje III instrumenta za Ukrajino določa zagotovitev financiranja Ukrajini, potem ko ta zadovoljivo izpolni pogoje, določene v načrtu za Ukrajino, v katerem je določen program reform in naložb Ukrajine. Kot srednjeročni instrument, katerega cilj je podpreti okrevanje in obnovo Ukrajine, njeno postopno vključevanje na notranji trg ter med drugim sprejetje in izvajanje političnih, institucionalnih, pravnih, upravnih, socialnih in gospodarskih reform, potrebnih za uskladitev z vrednotami Unije in postopno uskladitev s pravili, standardi, politikami in praksami Unije (v nadaljnjem besedilu: pravni red), z namenom prihodnjega članstva v Uniji, ter s tem prispevati k vzajemni stabilnosti, varnosti, miru, blaginji in trajnostnosti, je primerno določiti, da se zneski, ki izhajajo iz posojila za podporo Ukrajini, uporabijo prek instrumenta za Ukrajino. Načrt za Ukrajino bi bilo treba posodobiti, da bi odražal to dodatno proračunsko pomoč, vključno z ukrepi za krepitev pravne države in boja proti korupciji.

(24)Makrofinančna pomoč bi morala biti povezana s pogoji politike, ki se določijo v memorandumu o soglasju. Memorandum o soglasju bi moral vključevati zaveze Ukrajine za zanesljive in ambiciozne reforme, vključno s tistimi za okrepitev mobilizacije prihodkov za podporo potrebam Ukrajine po financiranju in odpravo temeljnih vzrokov korupcije v javnih financah, tudi z izboljšanjem vzdržnosti in kakovosti javnofinančnih odhodkov ter povečanjem učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ. Ukrajina lahko tako makrofinančno pomoč uporabi za pomoč pri financiranju povrnitve škode, kot oblike reparacij, tistim posameznikom, ki so utrpeli škodo zaradi nezakonitih dejanj Rusije, tudi prek komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino, ustanovljene pod okriljem Sveta Evrope. V izvedbenem sklepu Sveta o odobritvi ocene ukrajinske strategije financiranja bi bilo treba določiti največje število in okvirno vrednost posameznih obrokov makrofinančne pomoči. Ob upoštevanju načela dobrega finančnega poslovodenja ter da bi se ukrajinskim organom olajšalo upravljanje likvidnosti in zagotovila predvidljivost, bi morala biti ta makrofinančna pomoč načeloma razdeljena na največ štiri obroke.

(25)Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila za pogajanja z ukrajinskimi organi o pogojih za makrofinančno pomoč, in sicer pod nadzorom odbora predstavnikov sodelujočih držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 18 . Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči je primerno, da se uporablja postopek pregleda, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 182/2011. Ob upoštevanju zneska posojila za podporo Ukrajini bi se moral za sprejetje memoranduma o soglasju in za kakršno koli zmanjšanje ali preklic posojila za podporo Ukrajini uporabljati postopek pregleda.

(26)Posojilo za podporo Ukrajini bi moralo zagotoviti finančno in gospodarsko pomoč Ukrajini kot državi v vojni, katere finančna stabilnost je neločljivo povezana z njeno sposobnostjo obrambe pred agresijo in je od nje odvisna. To upravičuje, da se določen znesek finančne in gospodarske pomoči Ukrajini uporabi za povečanje njene zmogljivosti za izpolnjevanje proračunskih potreb v zvezi z zmogljivostjo države za krepitev njenih obrambnih in vojaških zmogljivosti, s čimer se prispeva k zagotavljanju kvalitativne vojaške prednosti Ukrajine. Cilj te finančne in gospodarske pomoči bi moral biti Ukrajini omogočiti izvajanje nujnih in obsežnih javnih naložb v podporo njeni obrambni industriji in njenemu vključevanju v evropsko obrambno industrijo kot odgovor na trenutne krizne razmere in po njih. Ta pomoč bi morala prispevati zlasti k obnovi, okrevanju in posodobitvi ukrajinske obrambne tehnološko-industrijske baze, da bi se povečala pripravljenost njene obrambne industrije, pri čemer se upošteva njeno postopno vključevanje v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo v prihodnosti, ter prek podpore za pravočasno razpoložljivost obrambnih proizvodov in drugih proizvodov za obrambne namene v okviru sodelovanja med Unijo in Ukrajino.

(27)Finančna in gospodarska pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije bi morala biti na voljo za dejavnosti, odhodke in ukrepe, povezane z obrambnimi proizvodi ali drugimi proizvodi za obrambne namene, ki izpolnjujejo določena merila za upravičenost. Da bi hitro okrepili ukrajinsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo na učinkovit in avtonomen način, bi morala biti ta merila za upravičenost strukturirana tako, da bi dejavnosti, odhodke in ukrepe za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije usmerili v obnovo, okrevanje in posodobitev ukrajinske obrambne tehnološko-industrijske baze, ob upoštevanju njenega postopnega prihodnjega vključevanja v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo. V zvezi s tem bi bilo treba pri preverjanju, ali so proizvajalci pod nadzorom subjektov iz tretjih držav ali tretjih držav, nadzor razumeti kot možnost neposrednega ali posrednega odločilnega vplivanja na pravni subjekt prek enega ali več vmesnih pravnih subjektov.

(28)Da bi Ukrajini omogočili uporabo finančne in gospodarske pomoči na način, ki je najbolj prilagojen okoliščinam, je primerno, da se ji dovoli uporaba sredstev za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije z različnimi metodami izvajanja, ki odražajo raznolikost potreb. Sredstva lahko prispevajo tudi k instrumentu za podporo Ukrajini na podlagi Uredbe (EU) [uredba o EDIP], naložbenemu okviru za Ukrajino, vzpostavljenemu z instrumentom za Ukrajino za blago z dvojno rabo, ali drugim programom Unije. Poleg tega bi morala sredstva Ukrajini omogočiti obsežno intervencijo na strani povpraševanja po obrambnih proizvodih, da bi se ustvarili ustrezni pogoji za spodbujanje obsežnih naložb v povečanje proizvodnih zmogljivosti in razvoj novih proizvodov. V ta namen bi bilo treba Ukrajini dovoliti, da sredstva uporabi za začetek obsežnih javnih naročil obrambnih proizvodov iz ukrajinske obrambne tehnološko-industrijske baze ter iz evropske obrambne tehnološko-industrijske baze, in sicer prek javnih naročil v okviru instrumenta SAFE, določenega z Uredbo Sveta (EU) 2025/1106 19 , ali na druge načine, če so potrjeni.

(29)Za določene obrambne proizvode, katerih osnovne tehnologije v Uniji niso splošno dostopne in ki jih je morda težko nadomestiti v velikem obsegu, kot so sistemi zračne in raketne obrambe ter strateški spodbujevalci, bi bilo treba zahtevati dodatne pogoje, da se ukrajinskim oboroženim silam zagotovi prosto razpolaganje s temi proizvodi brez omejitev, ki jih uvedejo tretje države. Zato bi morali imeti pri takih obrambnih proizvodih proizvajalci možnost, da se brez omejitev, ki jih uvedejo tretje države ali subjekti iz tretjih držav, odločajo o opredelitvi, prilagoditvi ali razvoju zasnove naročenih obrambnih proizvodov, vključno s pravno pristojnostjo, da nadomestijo ali odstranijo tiste komponente, za katere veljajo omejitve, ki jih uvedejo tretje države ali subjekti iz tretjih držav.

(30)Za zagotovitev nemotenega izvajanja te uredbe v povezavi z instrumentom SAFE je primerno uporabiti podobne pogoje za upravičenost. Instrument SAFE podpira javno naročanje obrambnih proizvodov, kot so opredeljeni v uredbi SAFE. Svet je sprejel seznam proizvodov iz prve in druge kategorije, ki se je izkazal za dovolj izčrpnega, da omogoča podporo pri nabavi proizvodov, ki jih potrebujejo države članice, vključno z zračnimi platformami. Glede na nenehno spreminjajoče se razmere na bojišču je bistveno preprečiti, da bi zaradi obstoja seznama proizvodov, ki se jih lahko podpre, za Ukrajino nastale omejitve pri pridobivanju pomoči, ki jo potrebuje. Ob upoštevanju dejstva, da je Ukrajina država v vojni, katere sposobnost obrambe njenega ozemlja je lahko odvisna od razpoložljivosti določenega proizvoda v zelo kratkem času, bi bilo treba Ukrajini dovoliti, da nabavi proizvode, ki ne izpolnjujejo teh pogojev za upravičenost, kadar obstaja nujna potreba po proizvodu in kadar z javnim naročilom ni mogoče dobiti nadomestnega proizvoda. V ta namen bi morala Ukrajina Komisiji predložiti informacije, ki so ji razumno na voljo in dokazujejo, da je odstopanje potrebno, da med vojno, ko so potrebe Ukrajine nujne, niso potrebne obsežne tržne raziskave. Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in zaradi učinkovitosti bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da preuči take zahteve za odstopanja pod nadzorom odbora predstavnikov sodelujočih držav članic v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011. Ob upoštevanju potencialno pomembnega učinka pomoči je primerno, da se uporablja postopek pregleda, kot je določeno v Uredbi (EU) št. 182/2011. Zaradi izjemnih razmer, ki jih je povzročila vojna agresija Rusije, in potrebe po pravočasni razpoložljivosti obrambnih proizvodov se je primerno sklicevati na ustrezno utemeljen primer iz člena 3(3) Uredbe (EU) št. 182/2011, da lahko odbor sprejme mnenje v roku, ki ga lahko predsednik odbora določi glede na nujnost zadeve. Po potrebi bi bilo treba uporabiti pisni postopek iz člena 3(5) navedene uredbe.

(31)Da bi še naprej zagotavljali nemoteno izvajanje Uredbe v povezavi z instrumentom SAFE, je primerno, da obstaja možnost razširitve pogojev za upravičenost na proizvajalce v tretjih državah, ki so z Unijo sklenili sporazum v skladu s členom 17 Uredbe Sveta 2025/1106.

(32)Ta uredba ne posega v veljavno mednarodno pravo, ki prepoveduje uporabo, razvoj ali proizvodnjo nekaterih obrambnih proizvodov in tehnologij.

(33)Pomoč v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije bi bilo treba izvajati v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja, ki zagotavljajo zaščito finančnih interesov Unije, kot je določeno v členu 223(4) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta 20 . Podrobne zahteve v zvezi s tem bi se lahko vključile v dogovor, ki ga podpišeta Komisija in Ukrajina. Poleg tega bi morala Ukrajina za upravljanje prejete finančne in gospodarske pomoči v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije odpreti enotni račun, prek katerega bi upravljala pomoč, Komisija pa bi morala imeti možnost, da ta račun spremlja.

(34)Komisija bi morala izvajanje pomoči v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije podpreti z ustanovitvijo strokovne skupine za zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije. Ta strokovna skupina bi morala Komisiji svetovati o zadevah, povezanih s pomočjo v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije.

(35)Komisija bi morala spremljati izvajanje pomoči v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, vključno z dobavo proizvodov. V ta namen bi bilo treba vzpostaviti različne ureditve spremljanja, da se odražajo različne metode izvajanja.

(36)Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta 21 med drugim zadeva vzpostavitev ustreznega zakonodajnega okvira za usklajevanje postopkov javnega naročanja za oddajo naročil, da se izpolnijo varnostne zahteve držav članic in obveznosti, ki izhajajo iz PDEU. Da bi dosegli navedeni cilj, Direktiva 2009/81/ES zlasti omogoča reševanje kriznih situacij, in sicer z določitvijo posebnih določb, ki se uporabljajo v nujnih primerih, ki so posledica krize, npr. skrajšanje rokov za sprejemanje ponudb in možnost uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave obvestila o naročilu. Vendar v nekaterih nujnih primerih ta pravila morda ne bi zadoščala, zlasti kadar je mogoče nujnost, ki jo povzroča kriza, obravnavati le s sodelovanjem Ukrajine in vsaj ene sodelujoče države članice, ki je vključena v skupno javno naročilo. V teh primerih je pogosto edina rešitev, ki ščiti varnostne interese zadevnih držav, odprtje obstoječega okvirnega sporazuma ali naročila sodelujoče države članice ukrajinskim javnim naročnikom, ki prvotno niso bili njegov del, tudi če ta možnost v prvotnem okvirnem sporazumu oziroma naročilu ni bila predvidena. Ker navedene možnosti v Direktivi 2009/81/ES niso predvidene ob začetku veljavnosti te uredbe, slednja določa možnost dopolnitve določb navedene direktive ali odstopanja od njih v trenutnih kriznih razmerah, ki so posledica vojne agresije Rusije, pod pogojem, da se pridobi soglasje podjetja, ki je sklenilo okvirni sporazum. Kar zadeva dodatne količine za Ukrajino, bi morali za javne naročnike Ukrajine veljati enaki pogoji kot za prvotnega javnega naročnika, ki je sklenil prvotni okvirni sporazum. Poleg tega bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe za preglednost, da se zagotovi, da so vse potencialno zainteresirane strani obveščene.

(37)Uredba Sveta (EU) 2025/1106 določa finančno pomoč državam članicam, s katero jim je omogočeno izvajanje nujnih in obsežnih javnih naložb v podporo evropski obrambni industriji v odziv na krizne razmere, ki so posledica močnega poslabšanja varnostnih razmer v Uniji. Unija je začela z navedenim instrumentom podpirati države članice, da bi lahko hitro oddajale naročila, s čimer je sektor obrambne industrije spodbudila k zelo kratkoročnim naložbam za krepitev proizvodnih zmogljivosti, da bi lahko do leta 2030 zadostil potrebam držav članic. Poleg tega ta uredba podpira oddajo ukrajinskih naročil evropski obrambni tehnološko-industrijski bazi, da bi se podprlo sodelovanje med evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo ter ukrajinsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo. Tako izjemno veliko povpraševanje po širokem naboru obrambnih proizvodov ustvarja neposredno tveganje resnega negativnega vpliva na pravilno delovanje notranjega trga. Za ustrezno obravnavanje tega tveganja in glede na cilje te uredbe, bi se lahko ukrepi prednostnega razvrščanja na ravni Unije, katerih cilj je zagotoviti razpoložljivost zadevnih obrambnih proizvodov, ob upoštevanju posebnega položaja Ukrajine izkazali za nujno potrebne, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga obrambnih proizvodov in njegovih dobavnih verig. Komisija bi morala imeti v zvezi s tem in za doseganje ciljev te uredbe možnost, da na zahtevo sodelujoče države članice uporabi prednostne zahteve za lažjo dobavo obrambnih proizvodov.

(38)Prednostne zahteve bi morale zajemati zahteve, ki jih Komisija na pobudo sodelujoče države članice naslovi na relevantne gospodarske subjekte s sedežem v Uniji, da sprejmejo ali prednostno razvrstijo naročila v krizi pomembnih proizvodov. Uporabljale bi se lahko samo, kadar je to potrebno in sorazmerno za zagotovitev normalnega delovanja obrambnih dobavnih verig, namenjene pa bi morale biti podpori Ukrajini, ki se sooča z velikimi težavami pri oddaji naročil ali izvajanju naročil za dobavo obrambnih proizvodov. Gospodarski subjekti bi morali imeti možnost, da prednostno zahtevo zavrnejo. Prednostne zahteve bi morale temeljiti na objektivnih, dejanskih, merljivih in utemeljenih podatkih. Pri tem bi bilo treba upoštevati legitimne interese podjetij ter stroške in trud, ki so potrebni za vsako spremembo proizvodnega zaporedja. Kadar se obveznost izpolnitve prednostne zahteve sprejme, bi morala imeti prednost pred obveznostmi izpolnitve na podlagi zasebnega ali javnega prava. Glede na to, kako pomembno je zagotoviti dobavo obrambnih proizvodov, ki so nujni za pravilno delovanje notranjega trga in njegovih dobavnih verig, izpolnjevanje obveznosti izpolnitve prednostne zahteve ne bi smelo pomeniti odgovornosti do tretjih oseb za škodo, ki bi lahko nastala zaradi morebitne kršitve pogodbenih obveznosti, ki jih ureja pravo države članice, v kolikor je bila kršitev pogodbenih obveznosti potrebna za skladnost z zahtevano prednostno razvrstitvijo. Kadar je gospodarski subjekt izrecno sprejel prednostno zahtevo in je Komisija po takem sprejetju sprejela izvedbeni akt, bi moral gospodarski subjekt izpolnjevati vse pogoje iz navedenega izvedbenega akta. Če gospodarski subjekt pogojev iz izvedbenega akta ne izpolnjuje, bi moral izgubiti prednosti izvzetja iz pogodbene odgovornosti. Kadar je neizpolnjevanje pogojev namerno ali posledica hude malomarnosti, bi morala imeti Komisija možnost, da ob upoštevanju načela sorazmernosti gospodarski subjekt oglobi.

(39)Glede na to, da bi bilo treba dati na voljo določene zneske za proračunsko pomoč in pomoč v podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, bi bilo treba pri njunem izvajanju zagotoviti skladnost in dopolnjevanje.

(40)Ta uredba bi se morala uporabljati brez poseganja v posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic.

(41)Ta uredba se ne uporablja za države članice, ki niso vključene v okrepljeno sodelovanje. V zvezi s tem bi bilo treba opozoriti, da države članice, ki niso vključene v okrepljeno sodelovanje, zaradi tega niso odvezane obveznosti, da zagotovijo polno izvrševanje člena 325 PDEU in pravnega reda Unije, katerega cilj je zagotoviti zaščito finančnih interesov Unije, vključno z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 22 ; Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 23 , Direktivo (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 24 , pravili Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 in po potrebi Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 25 . Te države članice in gospodarski subjekti v njihovi pristojnosti bi zato morali pri izvajanju svojih pristojnosti v celoti sodelovati z Računskim sodiščem, uradom OLAF, Komisijo in po potrebi EJT.

(42)Sporazum o posojilu za podporo Ukrajini, ki ga bodo sklenili Komisija in ukrajinski organi, bi moral vsebovati določbe, usklajene s pravicami, odgovornostmi in obveznostmi iz okvirnega sporazuma v okviru instrumenta za Ukrajino iz člena 9 Uredbe (EU) 2024/792, podpisanega med Unijo in Ukrajino, ki je začel veljati 20. junija 2024. To bo zagotovilo učinkovito zaščito finančnih interesov Unije, povezanih s posojilom za podporo Ukrajini, saj bo sporazum določal ustrezne ukrepe za preprečevanje goljufij, korupcije in drugih nepravilnosti, povezanih s pomočjo, ter boj proti njim. Prav tako bo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 Komisiji, Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), Evropskemu računskemu sodišču in, kadar je ustrezno, Evropskemu javnemu tožilstvu, vključno s tretjimi osebami, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije v obdobju razpoložljivosti posojila za podporo Ukrajini in po njem, podelil potrebne pravice in dostop. Ukrajina bi morala v skladu s postopki iz okvirnega sporazuma v okviru instrumenta za Ukrajino Komisiji poročati tudi o nepravilnostih v zvezi z uporabo sredstev.

(43)Glede na težak položaj Ukrajine, ki ga je povzročila vojna agresija Rusije, in da bi Ukrajino podprli na poti k dolgoročni stabilnosti, je primerno, da Unija zagotovi posojilo za podporo Ukrajini v obliki posojila z omejenimi viri za polno vračilo, ki zapade v plačilo, ko Ukrajina od Rusije prejme denarna ali nedenarna sredstva za vojne reparacije, odškodnine ali kakršno koli finančno poravnavo od Rusije, razen ozemlja.

(44)Sprostitev sredstev iz posojila za podporo Ukrajini bi morala biti pogojena s Komisijino pozitivno oceno zahtevka za sredstva, ki ga predloži Ukrajina. Ocena pogojev za makrofinančno pomoč ne bi smela posegati v oceno izpolnjevanja pogojev na podlagi drugih programov in instrumentov Unije. Kar zadeva pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, bi morala biti sprostitev sredstev povezana s pogodbami ali sporazumi o dejavnostih, odhodkih in ukrepih za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije v zvezi z obrambnimi proizvodi ali drugimi proizvodi za obrambne namene.

(45)S to uredbo bi morale biti določene ustrezne določbe za financiranje posojila za podporo Ukrajini.

(46)Glede na potrebe Ukrajine po financiranju je primerno vzpostaviti finančno pomoč v okviru diverzificirane strategije financiranja iz člena 224 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

(47)V skladu z odločno podporo 25 voditeljev držav in vlad ob robu zasedanja Evropskega sveta 18. decembra 2025 bi morala Ukrajina posojilo za podporo Ukrajini povrniti, ko bo prejela reparacije od Rusije, Unija pa si pridržuje pravico, da za povračilo posojila v celoti uporabi ruska sredstva, imobilizirana v Uniji, v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom.

(48)Z odstopanjem od člena 31(3) Uredbe (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta 26 finančna obveznost iz posojil na podlagi te uredbe ne bi smela biti podprta z jamstvom za zunanje delovanje, vzpostavljenim z navedeno uredbo. Podpora v obliki posojil na podlagi te uredbe bi morala predstavljati finančno pomoč v smislu člena 223(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Pri upoštevanju finančnih tveganj in prisotnosti jamstev se za podporo v obliki posojil na podlagi te uredbe, katere jamstvo je nad zgornjimi mejami, ne bi smele oblikovati rezervacije, z odstopanjem od člena 214(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 pa se ne bi smela določiti stopnja rezervacij.

(49)Glede na razmere v Ukrajini, ki jih je povzročila vojna agresija Rusije, in da bi Ukrajino podprli na poti k dolgoročni stabilnosti, je primerno odstopati od člena 223(4), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 in Uniji omogočiti, da zagotovi subvencijo za stroške izposojanja za kritje stroškov, ki bi jih sicer krila Ukrajina. Ti stroški vključujejo stroške servisiranja dolga (stroški financiranja in stroški upravljanja likvidnosti) in s tem povezane upravne stroške. Subvencija za stroške izposojanja, ki se bo odobrila, se šteje za primerno za zagotovitev učinkovitosti podpore v okviru posojila za podporo Ukrajini v smislu člena 223(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, zlasti da se prepreči dodaten pritisk na javne finance Ukrajine.

(50)V skladu s členom 332 PDEU bi morali odhodki, ki niso stroški poslovanja institucij in nastanejo pri izvajanju okrepljenega sodelovanja, bremeniti sodelujoče države članice. V ta namen bi morale biti države članice, ki niso vključene v okrepljeno sodelovanje, upravičene do popravka v skladu s členom 11 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 27 v zvezi z vsemi odhodki iz poslovanja, ki se krijejo iz proračuna Unije, zlasti stroški servisiranja dolga in stroški, ki izhajajo iz unovčitve jamstva. Upravne stroške, ki jih imajo institucije pri izvajanju okrepljenega sodelovanja, bi bilo treba kriti iz proračuna Unije brez kakršnih koli popravkov za države članice, ki niso vključene v okrepljeno sodelovanje.

(51)Podporo Unije Ukrajini na podlagi te uredbe bi morala upravljati Komisija.

(52)Pomoč Ukrajini na podlagi posojila za podporo Ukrajini bi se morala šteti kot dodatek k podpori Unije, zagotovljeni v okviru instrumenta za Ukrajino, in kot njena dopolnitev. Komisija bi si morala, kadar je mogoče, prizadevati za kar največje zmanjšanje upravnega bremena in bremena poročanja za Ukrajino.

(53)Komisija bi morala ustrezno upoštevati Sklep Sveta 2010/427/EU 28 in vlogo Evropske službe za zunanje delovanje, v skladu z njunimi pristojnostmi.

(54)Pristojni odbor Evropskega parlamenta lahko Komisijo pozove, naj v okviru dialoga o posojilu za podporo Ukrajini razpravlja o zadevah, ki se nanašajo na izvajanje Uredbe. Komisija bi morala upoštevati elemente, ki izhajajo iz stališč, izraženih v dialogu o posojilu za podporo Ukrajini, vključno z resolucijami Evropskega parlamenta, če so predložene.

(55)Da bi se Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovila možnost spremljanja izvajanja te uredbe, bi ju morala Komisija redno obveščati o razvoju dogodkov v zvezi s pomočjo Unije Ukrajini na podlagi te uredbe in jima predložiti ustrezne dokumente.

(56)Za zagotovitev stalne učinkovitosti ureditev, vzpostavljenih s to uredbo, bi morala Komisija redno pregledovati njihovo ustreznost ter poročati Evropskemu parlamentu in Svetu, s čimer bi se zajamčili preglednost in odgovornost.

(57)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Navedena pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011.

(58)Ker ciljev te uredbe, in sicer zagotavljanja finančne in gospodarske pomoči Ukrajini za leti 2026 in 2027 na predvidljiv, neprekinjen, urejen in pravočasen način, da se jo podpre pri kritju finančnih potreb, ki so nastale zaradi vojne agresije Rusije, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njihovega obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), po potrebi z okrepljenim sodelovanjem. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(59)Zaradi nujnosti, ki jo narekujejo izjemne okoliščine, ki jih je povzročila neizzvana in neupravičena vojna agresija Rusije, je primerno določiti izjemo od roka osmih tednov iz člena 4 Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.

(60)Glede na razmere v Ukrajini bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1
Predmet urejanja

1.S to uredbo se izvaja okrepljeno sodelovanje pri vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje pomoči Unije Ukrajini za leti 2026 in 2027 v obliki posojila, ki se bo odplačalo z reparacijami, ki jih dolguje Rusija (v nadaljnjem besedilu: posojilo za podporo Ukrajini).

2.V uredbi so določeni cilj posojila za podporo Ukrajini, njegovo financiranje, oblike financiranja Unije v njegovem okviru in pravila za zagotavljanje tega financiranja.

Člen 2
Cilji posojila za podporo Ukrajini

1.Splošni cilj posojila za podporo Ukrajini je zagotoviti pravočasno finančno in gospodarsko pomoč Ukrajini na predvidljiv, neprekinjen, urejen in prožen način, da bi Ukrajino podprli pri kritju njenih potreb po financiranju, ki so zlasti posledica ruske vojne agresije in neizplačila dolgovanih reparacij s strani Rusije.

2.Da bi dosegli ta splošni cilj, so specifični cilji posojila za podporo Ukrajini naslednji:

a.podpora makrofinančni stabilnosti z zmanjšanjem notranjih in zunanjih omejitev financiranja v Ukrajini;

b.podpora zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije z gospodarskim, finančnim in tehničnim sodelovanjem.

Člen 3
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„obrambni proizvod“ pomeni blago, storitve in gradnje, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/81/ES, kot je določeno v členu 2 Direktive;

(2)„država Efte v EGP“ pomeni članico Evropskega združenja za prosto trgovino, ki je članica Evropskega gospodarskega prostora;

(3)„posojila za pospešitev uporabe izrednih prihodkov“ pomenijo upravičena dvostranska posojila in posojilo Unije za makrofinančno pomoč v skladu z Uredbo (EU) 2024/2773;

(4)„nesodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki ni vključena v okrepljeno sodelovanje, vzpostavljeno s Sklepom Sveta [XX];

(5)„sodelujoča država članica“ pomeni državo članico, ki je vključena v okrepljeno sodelovanje, vzpostavljeno s Sklepom Sveta [XX];

(6)„drugi proizvodi za obrambne namene“ pomeni katero koli blago, storitve in gradnje, razen tistih, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2009/81/ES, kot je določeno v členu 2 Direktive, ki so potrebni ali namenjeni za obrambne namene.

Člen 4
Razpoložljiva pomoč v okviru posojila za podporo Ukrajini

1.Posojilo za podporo Ukrajini znaša največ 90 000 000 000 EUR. Ta znesek se da na voljo Ukrajini v skladu z njenimi potrebami po financiranju, kot je določeno v ukrajinski strategiji financiranja, odobreni v skladu s členom 8.

2.Posojilo za podporo Ukrajini je na voljo do 31. decembra 2027. Komisija ga da na voljo v obrokih, ki se lahko izplačajo v eni ali več tranšah. Vse tranše se izplačajo do 31. decembra 2028.

3.Če se potrebe Ukrajine po financiranju v obdobju razpoložljivosti posojila za podporo Ukrajini bistveno zmanjšajo, med drugim v primeru, da Rusija poravna vojno škodo Ukrajini, lahko Komisija v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3) zmanjša neizplačani znesek posojila za podporo Ukrajini ali ga ukine.

4.V skladu s členom 332 PDEU so nesodelujoče države članice upravičene do popravka v skladu s členom 11 Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 v zvezi z odhodki, ki se financirajo iz izglasovanega proračuna in nastanejo pri izvajanju okrepljenega sodelovanja, razen stroškov poslovanja institucij, ter se krijejo iz proračuna Unije. Tak popravek zajema zlasti vse stroške servisiranja dolga in stroške, ki izhajajo iz unovčitve jamstva.

Člen 5
Predpogoji za pomoč v okviru posojila za podporo Ukrajini

1.Predpogoj za odobritev pomoči v okviru posojila za podporo Ukrajini je, da Ukrajina še naprej vzdržuje in spoštuje učinkovite demokratične mehanizme, vključno z večstrankarskim parlamentarnim sistemom in pravno državo, ter zagotavlja spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Ohranjanje in spoštovanje pravne države vključujeta boj proti korupciji.

2.Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje spremljajo izpolnjevanje predpogoja iz odstavka 1, zlasti pred sprejetjem izvedbenega sklepa Sveta iz člena 8 in sprostitvijo sredstev iz člena 23. Poleg tega se pri spremljanju upoštevajo ustrezna priporočila mednarodnih organov, kot sta Svet Evrope in njegova Beneška komisija. Komisija o svojem spremljanju obvesti Evropski parlament in Svet.

POGLAVJE II
IZVAJANJE POSOJILA ZA PODPORO UKRAJINI

Člen 6
Ukrajinska strategija financiranja

1.Da bi Ukrajina lahko prejela finančno in gospodarsko pomoč v okviru posojila za podporo Ukrajini, Komisiji načeloma vsako leto predloži svojo strategijo financiranja, v kateri so navedene podrobnosti o njenih potrebah po financiranju in virih financiranja, načeloma za naslednjih 12 mesecev.

2.Ukrajinska strategija financiranja vsebuje:

a.glavne makroekonomske predpostavke, na katerih temelji ukrajinska strategija financiranja;

b.informacije o proračunu Ukrajine po četrtletjih in letih, med drugim:

I.ciljni proračunski saldo za sektor država, razčlenjen po podsektorjih sektorja država;

II.projekcije odhodkov in prihodkov za sektor država in njegove glavne podsektorje ter njihove glavne sestavne dele v skladu z ekonomsko klasifikacijo;

III.ustrezne informacije o odhodkih sektorja država po funkcijah, zlasti za obrambo;

IV.opis in številčno opredelitev ukrepov na strani odhodkov in prihodkov, ki se vključijo v proračun;

V.prilogo z metodologijo in predpostavkami ter vsemi drugimi ustreznimi parametri, na katerih temeljijo proračunske napovedi;

c.informacije o preteklih in predvidenih finančnih dogodkih v sektorju država v Ukrajini, in sicer po četrtletjih in letih, med drugim:

I.informacije o likvidnostnem stanju (stanju denarnih sredstev) sektorja država in njegovih glavnih podsektorjev;

II.amortizacijo dolga;

III.strategijo izdajanja dolžniških instrumentov;

IV.druge tokove, ki ustvarjajo in zmanjšujejo dolg;

V.stanje zaostalih plačil in napovedana gibanja;

d.informacije o izvajanju predhodno odobrene pomoči v okviru posojila za podporo Ukrajini, vključno z morebitnimi finančnimi izterjavami tega posojila;

e.informacije o projekcijah potreb glede vojaške pomoči v naravi;

f.na podlagi proračuna Ukrajine in projekcij glede potreb vojaške pomoči v naravi: pričakovane potrebe po zunanjem financiranju za obdobje, ki ga zajema ukrajinska strategija financiranja, vključno z razčlenitvijo zneskov v zadevnem proračunu, ki so potrebni za namene člena 2(2)(a) in (b) te uredbe. Ta razčlenitev vsebuje vrednost obrambnih proizvodov, ki bodo nabavljeni zunaj Unije in Ukrajine;

g.odobreno in pričakovano zunanje financiranje in vojaška pomoč v naravi ob predložitvi ukrajinske strategije financiranja za obdobje, ki ga zajema ukrajinska strategija financiranja, vključno z razčlenitvijo zneskov zunanjega financiranja, ki bodo uporabljeni v skladu z nameni iz člena 2(2)(a) in (b) te uredbe;

h.na podlagi informacij iz točk (f) in (g) tega odstavka: pričakovano vrzel v zunanjem financiranju, za katero želi Ukrajina dobiti pomoč v okviru posojila za podporo Ukrajini in v okviru navedene ukrajinske strategije financiranja, vključno z razčlenitvijo zneskov te pričakovane vrzeli v zunanjem financiranju za namene člena 2(2)(a) in (b) te uredbe;

i.za podporo večletnim odhodkom iz poglavja IV te uredbe: informacije o morebitnih večletnih potrebah in ustrezen proračun.

3.Ukrajina lahko predloži posodobljene strategije financiranja, dokler ni dostopen najvišji znesek posojila za podporo Ukrajini iz člena 4(1) v okviru posojila za podporo Ukrajini v skladu s členom 8.

Člen 7
Ocena ukrajinske strategije financiranja, ki jo opravi Komisija

1.Komisija brez nepotrebnega odlašanja oceni ukrajinsko strategijo financiranja, predloženo v skladu s členom 6.

2.Komisija pri opravljanju ocene iz odstavka 1 tesno sodeluje z Ukrajino. Komisija lahko poda pripombe ali zahteva dodatne informacije, vključno s preverjanjem informacij pri državah članicah, tretjih državah in mednarodnih organizacijah. Ukrajina predloži vse zahtevane dodatne informacije in lahko ukrajinsko strategijo financiranja po potrebi spremeni, tudi po njeni predložitvi.

3.Komisija oceni ukrajinsko strategijo financiranja, zlasti:

a.popolnost, izvedljivost in skladnost ukrajinske strategije financiranja s temeljnimi predpostavkami;

b.skladnost informacij v ukrajinski strategiji financiranja z zunanjimi viri, vključno z morebitnimi nedavnimi pregledi Mednarodnega denarnega sklada (MDS) ter informacijami donatorske platforme za Ukrajino in kontaktne skupine za obrambo Ukrajine;

c.skladnost pričakovane vrzeli v zunanjem financiranju z naslednjo okvirno porazdelitvijo posojila za podporo Ukrajini:

I.30 000 000 000 EUR za makrofinančno pomoč v skladu s poglavjem III ali za proračunsko pomoč v obliki posojila, ki se izvede v okviru instrumenta za Ukrajino na podlagi poglavja III Uredbe (EU) 2024/792;

II.60 000 000 000 EUR za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije v skladu s poglavjem IV;

d.spoštovanje predpogoja iz člena 5(1).

4.Če Komisija ukrajinsko strategijo financiranja oceni pozitivno, nemudoma poda predlog izvedbenega sklepa Sveta v skladu s členom 8.

5.Če Komisija ukrajinsko strategijo financiranja oceni negativno, o tem nemudoma obvesti Ukrajino in svojo oceno utemelji. Negativna ocena Ukrajini ne preprečuje, da bi predložila revidirano ukrajinsko strategijo financiranja.

6.Kadar Komisija ocenjuje posodobitev ukrajinske strategije financiranja, se uporabljajo določbe tega člena.

Člen 8
Izvedbeni sklep Sveta

1.Če Komisija pozitivno oceni ukrajinsko strategijo financiranja ali njeno posodobitev, Svetu predloži predlog izvedbenega sklepa, s katerim se omogoči dostop do finančne in gospodarske pomoči.

2.V izvedbenem sklepu Sveta iz odstavka 1:

a.se določi znesek pomoči, do katerega se Ukrajini omogoči dostop za pomoč pri izvajanju ukrajinske strategije financiranja, vključno z zneskom te pomoči, ki bo na razpolago:

I.za proračunsko pomoč v obliki posojila, ki se izvede na podlagi poglavja III Uredbe (EU) 2024/792;

II.za makrofinančno pomoč v skladu s poglavjem III;

III.za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije v skladu s poglavjem IV;

b.se določita največje število in okvirna vrednost obrokov za pomoč, ki bo na voljo za makrofinančno pomoč v skladu s poglavjem III.

3.Pri določitvi zneskov posojila za podporo Ukrajini, ki se dajo na voljo:

a.se spoštuje najvišji znesek, ki je na voljo za posojilo za podporo Ukrajini iz člena 4(1);

b.bo pri kritju potreb Ukrajine po financiranju upoštevana potreba po zagotavljanju pravične porazdelitve bremena z drugimi donatorji;

c.se za proračunsko pomoč določi, v kolikšni meri se lahko redna proračunska pomoč zagotovi v obliki posojila, ki se izvede na podlagi poglavja III Uredbe (EU) 2024/792, ali v obliki makrofinančne pomoči, kot je ustrezno.

4.Svet brez nepotrebnega odlašanja sprejme izvedbeni sklep iz odstavka 1.

Člen 9
Dopolnjevanje in usklajevanje

1.Komisija pri izvajanju posojila za podporo Ukrajini tesno sodeluje z Ukrajino, državami članicami, ustreznimi mednarodnimi organi in donatorji za Ukrajino, zlasti prek donatorske platforme za Ukrajino in kontaktne skupine za obrambo Ukrajine, da bi tistim, ki podpirajo Ukrajino, zagotovila usklajen in dosleden pristop k reševanju potreb Ukrajine po finančni in gospodarski pomoči. Pri tem se opira na strokovno znanje Evropske službe za zunanje delovanje.

2.Členi 5, 7, 13, 14 in 15 ter člen 23(1)(b) se uporabljajo v skladu s Sklepom 2010/427/EU.

POGLAVJE III
PRORAČUNSKA POMOČ V OBLIKI MAKROFINANČNE POMOČI

Člen 10
Namen

1.Makrofinančna pomoč prispeva k zapolnitvi vrzeli v financiranju Ukrajine, ugotovljene v pozitivno ocenjeni ukrajinski strategiji financiranja.

2.Sprostitev makrofinančne pomoči upravlja Komisija na podlagi lastne ocene predpogoja iz člena 5 in zadovoljivega izpolnjevanja pogojev politike, vključenih v memorandum o soglasju iz člena 11.

Člen 11
Memorandum o soglasju

1.V zvezi z odobrenimi zneski makrofinančne pomoči iz člena 8(2)(a)(ii) se Komisija z Ukrajino dogovori o pogojih politike, na katere bo vezana makrofinančna pomoč. Ti pogoji politike se določijo v memorandumu o soglasju.

2.Pogoji politike vključujejo zaveze za zanesljive in ambiciozne reforme, vključno s tistimi, katerih cilj je zlasti okrepiti mobilizacijo prihodkov v podporo potrebam Ukrajine po financiranju in odpraviti temeljne vzroke korupcije v javnih financah, tudi z izboljšanjem vzdržnosti in kakovosti javnofinančnih odhodkov ter povečanjem učinkovitosti, preglednosti in odgovornosti sistemov za upravljanje javnih financ. Kadar je to ustrezno, so te zaveze skladne s programi, ki jih ima Ukrajina z MDS, in jih po potrebi presegajo. Komisija redno spremlja napredek pri izpolnjevanju zavez.

3.Komisija odobri podpis memoranduma o soglasju in njegovih sprememb z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

POGLAVJE IV 
POMOČ ZA PODPORO ZMOGLJIVOSTIM UKRAJINSKE OBRAMBNE INDUSTRIJE

Člen 12
Namen

1.Cilj pomoči za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije je Ukrajini omogočiti izvajanje nujnih in obsežnih javnih naložb za podporo njeni obrambni industriji in njenemu vključevanju v evropsko obrambno industrijo kot odgovor na trenutne krizne razmere in po njih. Ta pomoč prispeva zlasti k obnovi, okrevanju in posodobitvi tehnološke in industrijske baze na področju ukrajinske obrambe, da bi se povečala pripravljenost njene obrambne industrije, ob upoštevanju njenega postopnega prihodnjega vključevanja v tehnološko in industrijsko bazo na področju evropske obrambe ter s podporo za pravočasno razpoložljivost obrambnih proizvodov in drugih proizvodov za obrambne namene na podlagi sodelovanja med Unijo in Ukrajino.

2.Dejavnosti, odhodki in ukrepi za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije so povezani z obrambnimi proizvodi ali drugimi proizvodi za obrambne namene in so namenjeni:

a.pospešitvi prilagajanja ukrajinske obrambne industrije strukturnim spremembam, tudi z vzpostavitvijo in povečanjem njenih proizvodnih zmogljivosti ter s tem povezanih podpornih dejavnosti;

b.izboljšanju pravočasne razpoložljivosti obrambnih proizvodov ali drugih proizvodov za obrambne namene za Ukrajino, tudi s skrajšanjem roka njihove dobave, rezervacijo proizvodnih mest ali ustvarjanjem zalog obrambnih proizvodov ali drugih proizvodov za obrambne namene, vmesnih proizvodov ali surovin, ali

c.okrepitvi čezmejnega sodelovanja med tehnološko in industrijsko bazo na področju evropske obrambe ter tehnološko in industrijsko bazo na področju ukrajinske obrambe ob upoštevanju potreb Ukrajine po krepitvi obrambne industrije in javnih naročilih na obrambnem področju, da bi omogočili zamenljivost obrambnih proizvodov ali drugih proizvodov za obrambne namene, ki jih proizvajata ukrajinska in evropska obrambna industrija.

Člen 13
Upravičenost

1.Dejavnosti, odhodki in ukrepi za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, ki so povezani z obrambnimi proizvodi ali drugimi proizvodi za obrambne namene, so upravičeni do pomoči, če izpolnjujejo pogoje za upravičenost iz tega člena.

2.Obrambni proizvodi spadajo v eno od naslednjih kategorij:

a.prva kategorija: strelivo in izstrelki; artilerijski sistemi, vključno z zmogljivostmi za natančne globoke napade; zmogljivosti za kopensko bojevanje in njihovi podporni sistemi, vključno z opremo za vojake in pehotnim orožjem; majhni brezpilotni zrakoplovi (NATO razred 1) in z njimi povezani sistemi za obrambo pred brezpilotnimi zrakoplovi; zaščita kritične infrastrukture; kibernetska obramba ter vojaška mobilnost, vključno z njenim oviranjem;

b.druga kategorija: zračni in raketni obrambni sistemi; pomorske površinske in podvodne zmogljivosti; brezpilotni zrakoplovi, razen majhnih brezpilotnih zrakoplovov (NATO razreda 2 in 3), in z njimi povezani sistemi za obrambo pred brezpilotnimi zrakoplovi; strateški spodbujevalci, kot so med drugim strateški zračni transport, oskrba z gorivom v zraku, sistemi C4ISTAR ter vesoljska sredstva in storitve; zaščita vesoljskih sredstev; umetna inteligenca in elektronsko bojevanje.

3.Dejavnosti, odhodki in ukrepi za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, ki so povezani z obrambnimi proizvodi ali drugimi proizvodi za obrambne namene, niso v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, določenimi v okviru skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji, vključno s spoštovanjem načela dobrih sosedskih odnosov, ali cilji iz člena 2 te uredbe.

4.Obrambni proizvodi se proizvajajo v skladu z naslednjimi pogoji:

a.proizvajalci in podizvajalci, vključeni v proizvodnjo, imajo sedež in svoje izvršne upravne strukture v Uniji, državi Efte v EGP ali Ukrajini. Niso pod nadzorom tretje države, ki ni država Efte v EGP ali Ukrajina, ali subjekta iz druge tretje države, ki nima sedeža v Uniji, državi Efte v EGP ali Ukrajini;

b.da bi se upoštevalo industrijsko sodelovanje s partnerji zunaj EU, je z odstopanjem od točke (a) upravičen obrambni proizvod, pri katerem je v proizvodnjo vključen podizvajalec, ki mu je dodeljeno med 15 % in 35 % vrednosti pogodbe ter nima sedeža ali izvršnih upravnih struktur v Uniji, državi Efte v EGP ali Ukrajini, če je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

I.med proizvajalcem in tem podizvajalcem je bilo vzpostavljeno neposredno pogodbeno razmerje v zvezi z obrambnim proizvodom pred 28. majem 2025;

II.proizvajalec se zaveže, da bo v dveh letih preučil izvedljivost zamenjave vhodnega materiala, ki ga zagotavlja ta podizvajalec, z nadomestnim materialom, za katerega ne veljajo omejitve, ima poreklo v Uniji, državah Efte v EGP ali Ukrajini ter izpolnjuje tehnične in časovne zahteve;

c.z odstopanjem od točke (a) so obrambni proizvodi, ki vključujejo proizvajalce ali podizvajalce s sedežem v Uniji, ki so pod nadzorom druge tretje države ali subjekta iz druge tretje države, ki ni država Efte v EGP ali Ukrajina, upravičeni, če je bil za tega proizvajalca ali podizvajalca izveden pregled v smislu Uredbe (EU) 2019/452 in po potrebi ustrezni blažilni ukrepi ali če ta proizvajalec zagotovi jamstva v skladu s točko (d), ki jih je preverila država članica, v kateri ima sedež;

d.jamstva iz točke (c) tega odstavka dajejo zagotovila, da vključitev proizvajalca ali podizvajalca v proizvodnjo obrambnega proizvoda ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, določenimi v okviru skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji. Ta jamstva zlasti utemeljujejo, da so za namene dejavnosti, odhodkov in ukrepov vzpostavljeni ukrepi, s katerimi se zagotavlja, da:

I.se nadzor nad proizvajalcem ali podizvajalcem ne izvaja tako, da bi omejeval njegovo zmožnost izvajanja podprtih dejavnosti, odhodkov in ukrepov, ter

II.je nepridruženi tretji državi ali subjektu iz nepridružene tretje države onemogočen dostop do tajnih ali občutljivih podatkov v zvezi z obrambnim proizvodom, ki se proizvaja, in da imajo zaposleni ali druge osebe, ki so vključeni v proizvodnjo obrambnega proizvoda, nacionalno dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki ga v skladu z nacionalnimi zakoni in predpisi, če je ustrezno izda država članica;

e.infrastruktura, objekti, sredstva in viri proizvajalcev in podizvajalcev, vključenih v proizvodnjo, se nahajajo na ozemlju države članice, države Efte v EGP ali Ukrajine. Kadar proizvajalci ali podizvajalci, vključeni v proizvodnjo, nimajo takoj na voljo nadomestnih možnosti ali ustrezne infrastrukture, objektov, sredstev in virov na ozemlju države članice, države Efte v EGP ali Ukrajine, lahko uporabljajo svojo infrastrukturo, objekte, sredstva in vire, ki so zunaj navedenih ozemelj, pod pogojem, da takšna uporaba ni v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic;

f.za proizvajalce in podizvajalce, vključene v proizvodnjo, se lahko šteje, da izpolnjujejo pogoje za upravičenost iz tega odstavka, če izpolnjujejo enakovredne pogoje iz Uredb (EU) 2018/1092 29 , (EU) 2021/697 30 , (EU) 2023/1525 31 ali (EU) 2023/2418 32 Evropskega parlamenta in Sveta ali Uredbe (EU) 2025/1106 in če nobena naknadna sprememba ne postavlja pod vprašaj izpolnjevanja navedenih pogojev;

g.stroški komponent s poreklom zunaj Unije, držav Efte v EGP ali Ukrajine ne smejo biti višji od 35 % predvidenih stroškov komponent obrambnega proizvoda. Nobena komponenta ne sme izvirati iz tretje države, ki je v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic;

h.za obrambne proizvode, povezane z drugo kategorijo iz odstavka 2 tega člena, imajo proizvajalci možnost, da se brez omejitev, ki jih uvedejo tretje države ali subjekti iz tretjih držav, odločijo o opredelitvi, prilagoditvi in razvoju zasnove naročenega obrambnega proizvoda, vključno s pravno pristojnostjo, da nadomestijo ali odstranijo komponente, za katere veljajo omejitve, ki jih uvedejo tretje države ali subjekti iz tretjih držav;

i.v tem odstavku „podizvajalci, vključeni v proizvodnjo“ pomenijo vsak pravni subjekt, ki zagotavlja kritične vhodne materiale z edinstvenimi lastnostmi, bistvenimi za delovanje proizvoda, ter ki se mu dodeli vsaj 15 % vrednosti naročila in potrebuje dostop do tajnih podatkov za izvajanje naročila.

5.Z odstopanjem od odstavkov 2 in 4 ter ob polnem spoštovanju odstavka 3 je v primeru nujne potrebe po danem obrambnem proizvodu, ki izhaja iz vojne agresije Rusije proti Ukrajini, javno naročilo obrambnega proizvoda, ki ne izpolnjuje enega ali več pogojev iz odstavkov 2 in 4, upravičeno do finančne pomoči na podlagi tega poglavja, če:

a.ni enakovrednega proizvoda, ki bi ustrezal tej nujni potrebi in izpolnjeval pogoje iz odstavkov 2 in 4 oziroma ni na voljo v zahtevanem obsegu, ali

b.je rok dobave za tak proizvod bistveno krajši kot za proizvod, ki bi izpolnjeval pogoje iz odstavkov 2 in 4, tudi če bi za ta proizvod veljala prednostna zahteva iz člena 19.

V takem primeru Ukrajina predloži informacije, ki so ji razumno na voljo in dokazujejo, da so pogoji za uporabo tega odstopanja izpolnjeni, da jih Komisija preveri brez nepotrebnega odlašanja. V okviru točke (b) te informacije vključujejo uradno zavezo, da bo izpolnjen dobavni rok.

Javno naročilo obrambnih proizvodov pri proizvajalcih s sedežem v tretjih državah se izvede le, kadar v Uniji niso na voljo druge alternative v okoliščinah, opisanih v točkah (a) in (b).

Komisija odobri taka odstopanja z izvedbenimi akti, sprejetimi po postopku pregleda iz člena 27(3).

6.Kadar je ustrezno, sodelujoče države članice zagotovijo, da postopki za oddajo javnega naročila in pogodbe za druge proizvode za obrambne namene, ki izhajajo iz javnih naročil, ki prejemajo podporo v okviru posojila za podporo Ukrajini, vključujejo ustrezne pogoje za upravičenost za zaščito varnostnih in obrambnih interesov Unije in držav članic.

7.Z odstopanjem od odstavka 4 se prispevki v skladu z odstavkom 8, točka (e), tega člena uporabijo v skladu s pogoji za upravičenost zadevnega programa Unije.

8.Dejavnosti, odhodki in ukrepi, povezani z obrambnimi proizvodi ali drugimi proizvodi za obrambne namene, se izvajajo na enega od naslednjih načinov:

a.javna naročila Ukrajine, pod pogojem, da javna naročila in dobavo potrdi Komisija ali sodelujoče države članice. Za taka javna naročila je odgovorna Ukrajina v skladu z ukrajinskim pravom, pri čemer potrjevanje s strani Komisije ali sodelujočih držav članic vključuje vzorčne preglede pogodbene dokumentacije, računov in potrdil o dobavi, fizične inšpekcijske preglede dobaviteljev in fizično preverjanje dobav;

b.javna naročila Ukrajine, ki se štejejo za skupna javna naročila v skladu z Uredbo (EU) 2025/1106;

c.sporazumi med Ukrajino in državami članicami ali Evropsko obrambno agencijo;

d.sporazumi o javnih naročilih med Ukrajino in mednarodnimi ali medvladnimi organizacijami;

e.prispevki Ukrajine k instrumentu za podporo Ukrajini, vzpostavljenemu z Uredbo [uredba o programu za evropsko obrambno industrijo], naložbenemu okviru za Ukrajino, vzpostavljenemu z Uredbo (EU) 2024/792 za blago z dvojno rabo, ali drugim programom Unije.

Tudi dejavnosti, odhodki in ukrepi, povezani z drugimi proizvodi za obrambne namene, se lahko izvajajo z javnimi naročili Ukrajine, če gre za javna naročila v vrednosti pod 7 000 000 EUR ter če sta zagotovljena dobro finančno poslovodenje in zaščita finančnih interesov Unije.

9.Pogodbe, ki jih sklene Ukrajina v zvezi z javnimi naročili, sporazumi ali prispevki iz odstavka 8, so upravičene, če so podpisane po 14. januarju 2025, pod pogojem, da izpolnjujejo zahteve iz tega člena.

10.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 26 za dopolnitev te uredbe z razširitvijo meril za upravičenost na tretje države, ki niso države Efte v EGP in Ukrajina ter niso v nasprotju z varnostnimi in obrambnimi interesi Unije in njenih držav članic, pod pogojem, da so te države sklenile sporazum z Unijo v skladu s členom 17 Uredbe Sveta 2025/1106.

Člen 14
Časovni razporedi proizvodov

1.Ukrajina v zvezi z odobrenimi zneski pomoči za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije iz člena 8(2)(a)(iii) pripravi časovni razpored za vsako dejavnost, odhodek ali ukrep, povezan z obrambnim proizvodom ali drugim proizvodom za obrambne namene, za katerega namerava zaprositi za pomoč. Ta časovni razpored določa:

a.opis obrambnega proizvoda ali drugega proizvoda za obrambne namene;

b.informacije o skladnosti s členom 13.

2.Ukrajina se o časovnem razporedu posvetuje s Komisijo, da bi zagotovila skladnost s členom 13. Komisija pri ugotavljanju, ali je alternativna metoda izvajanja gospodarnejša, ali pri upoštevanju razpoložljivih cen upošteva vsako sofinanciranje, ki ga zagotovijo države članice. Ko Komisija Ukrajini predlaga najustreznejši način izvajanja, upošteva pravočasnost dobave zadevnega proizvoda, dejavnosti, odhodka ali ukrepa, razpoložljive cene, pretekle izkušnje s tem načinom izvajanja in, kadar je to upravičeno, pretekle izkušnje s proizvajalci pri tem načinu izvajanja. Če Ukrajina ne navede načina izvajanja v skladu s členom 13(8) ali če Komisija meni, da bi bil alternativni način izvajanja gospodarnejši, učinkovitejši ali uspešnejši, lahko Komisija Ukrajini predlaga način izvajanja.

3.Ukrajini z odstopanjem od odstavka 1 ni treba pripraviti časovnega razporeda za izvajanje v skladu s členom 13(8), točka (e).

Člen 15
Strokovna skupina za zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije

1.Komisija izvajanje pomoči za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije podpre z ustanovitvijo strokovne skupine za zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije.

2.Poleg predstavnikov služb Komisije in Evropske službe za zunanje delovanje strokovna skupina za zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije vključuje predstavnike sodelujočih držav članic in držav Efte v EGP. Ukrajina je na sestanke strokovne skupine za zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije vabljena po potrebi.

3.Strokovna skupina za zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije zagotavlja svetovanje, strokovno znanje in podporo v zvezi z obrambnimi proizvodi in drugimi proizvodi za obrambne namene ter v zvezi z načinom izvajanja.

Člen 16
Upravljanje pomoči za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije

Ukrajina odpre poseben račun izključno za upravljanje finančne in gospodarske pomoči, prejete za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije. V zvezi s tem računom velja naslednje:

a.vsa plačila v okviru pogodb ali sporazumov, ki se zahtevajo za pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, so izvršena s tega računa;

b.Komisiji se dodelijo pravice za spremljanje tega računa;

c.Ukrajina za Komisijo pripravi mesečno poročilo, ki ga predloži v 10 delovnih dneh po koncu vsakega meseca in vsebuje naslednje informacije:

I.datum in znesek vsakega plačila z računa v predhodnem mesecu;

II.ime prejemnika vsakega plačila;

III.opis namena vsakega plačila in navedbo, kako je plačilo povezano s pogodbami ali sporazumi, predloženimi v zahtevkih za sredstva;

IV.vse druge informacije, ki jih lahko upravičeno zahteva Komisija.

Člen 17
Spremljanje izvajanja

1.Komisija spremlja izvajanje pomoči za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije, vključno z dobavo proizvodov, v skladu s tem členom.

2.Pri javnih naročilih Ukrajine v skladu s členom 13(8), točka (a), ki jih potrdi Komisija, Komisija uporabi postopek potrjevanja iz navedenega člena.

3.Pri javnih naročilih Ukrajine v skladu s členom 13(8), točka (a), ki jih potrdijo sodelujoče države članice, spremlja izvajanje javnega naročila in dobavo v skladu z navedeno določbo ter poroča Komisiji sodelujoča država članica.

4.Pri javnih naročilih Ukrajine v skladu s členom 13(8), točka (b), spremljajo izvajanje javnega naročila in dobavo ter poročajo Komisiji sodelujoče države članice, ki sodelujejo pri takem skupnem javnem naročilu. Kadar se nesodelujoča država članica v okviru skupnega javnega naročila na podlagi Uredbe (EU) 2025/1106 strinja, da jo pravila o upravičenosti iz te uredbe zavezujejo in da jih uporablja, zagotavlja zaščito finančnih interesov Unije in je javni naročnik, ki deluje v imenu drugih držav, Ukrajina kot pogoj za njeno sodelovanje zahteva, da nesodelujoča država članica spremlja izvajanje javnega naročila in dobavo ter poroča Komisiji.

5.Pri sporazumih med Ukrajino in sodelujočimi državami članicami v skladu s členom 13(8), točka (c), spremlja izvajanje sporazuma in dobavo ter poroča Komisiji sodelujoča država članica. Pri sporazumih med Ukrajino in nesodelujočimi državami članicami v skladu s členom 13(8), točka (c), Ukrajina v take sporazume vključi obveznosti za zadevno nesodelujočo državo članico, da jo zavezujejo pravila o upravičenosti iz te uredbe in da jih uporablja, da zagotavlja zaščito finančnih interesov Unije in da spremlja izvajanje sporazuma in dobavo ter poroča Komisiji.

6.Pri sporazumih med Ukrajino in Evropsko obrambno agencijo v skladu s členom 13(8), točka (c), spremlja izvajanje sporazuma in dobavo ter poroča Komisiji Evropska obrambna agencija.

7.Pri sporazumih o javnih naročilih med Ukrajino in mednarodnimi ali medvladnimi organizacijami v skladu s členom 13(8), točka (d), Ukrajina v take sporazume o javnih naročilih vključi obveznosti zadevnih mednarodnih ali medvladnih organizacij, da spremljajo izvajanje javnega naročila in dobavo ter poročajo Komisiji.

8.Odstavki 1 do 7 se ne uporabljajo za javna naročila Ukrajine v skladu s členom 13(8) v zvezi z dejavnostmi, odhodki in ukrepi, povezanimi z drugimi proizvodi za obrambne namene, v vrednosti pod 7 000 000 EUR. Vendar Ukrajina Komisiji redno poroča o tem, kako spremlja izvajanje teh javnih naročil in dobavo. Komisija izvaja kontrole na podlagi tveganja.

9.Če Ukrajina uradno obvesti Komisijo o neizvajanju pogodbe v skladu s členom 20(2), točka (g), ali če Komisija ugotovi, da proizvodi na podlagi tega člena niso bili dobavljeni ali da niso bila uporabljena sredstva na računu iz člena 16, Komisija z Ukrajino začne postopek za spremembo namembnosti teh sredstev v skladu z določbami te uredbe.

Člen 18
Sprememba okvirnih sporazumov ali pogodb

1.Kadar se dejavnosti, odhodki in ukrepi, povezani z obrambnimi proizvodi, izvajajo na načine iz člena 13(8), točka (b) ali (c), znotraj Unije, se pravila iz odstavkov 2 do 4 uporabljajo za obstoječi okvirni sporazum ali pogodbo o nakupu obrambnih proizvodov, ki se uporablja pri navedenem načinu izvajanja in ne omogoča njene bistvene spremembe. Pri uporabi odstavkov 2 in 3 javni naročnik, ki je sklenil okvirni sporazum ali pogodbo, pridobi predhodno soglasje podjetja, s katerim je sklenil ta okvirni sporazum ali pogodbo.

2.Javni naročnik sodelujoče države članice lahko spremeni obstoječi okvirni sporazum ali pogodbo za obrambne proizvode, če je bil ta okvirni sporazum ali pogodba sklenjen oziroma sklenjena s podjetjem, ki izpolnjuje merila, enakovredna tistim iz člena 13(4) in (5) te uredbe, da se Ukrajina doda kot podpisnica zadevnega okvirnega sporazuma ali pogodbe.

3.Z odstopanjem od člena 29(2), tretji pododstavek, Direktive 2009/81/ES lahko javni naročnik sodelujoče države članice bistveno spremeni količine, določene v okvirnem sporazumu ali pogodbi, katerih ocenjena vrednost presega vrednostne prage iz člena 8 Direktive 2009/81/ES, kadar je bil okvirni sporazum ali pogodba sklenjen oziroma sklenjena s podjetjem, ki izpolnjuje merila, enakovredna tistim iz člena 13(4) in (5) te uredbe, in če je sprememba nujno potrebna za uporabo odstavka 2 tega člena.

4.Za namene izračuna vrednosti iz odstavka 3 je referenčna točka posodobljena vrednost, če pogodba vključuje določbo o indeksaciji.

5.Javni naročnik, ki je spremenil okvirni sporazum ali pogodbo v primerih iz odstavka 2 ali 3 tega člena, o tem objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 32 Direktive 2009/81/ES.

6.V primerih iz odstavkov 2 in 3 se med javnimi naročniki, ki so podpisniki okvirnega sporazuma ali pogodbe, uporablja načelo enakih pravic in obveznosti, zlasti glede stroškov dodatnih naročenih količin.

Člen 19
Prostovoljna prednostna obravnava obrambnih proizvodov

1.Izključno za namen te uredbe in kadar ima Ukrajina resne težave pri oddaji ali izvajanju pogodbe za dobavo obrambnih proizvodov, ki so nujno potrebni in izpolnjujejo zahteve za upravičenost iz člena 13(4) ali (5), lahko gospodarski subjekt skupaj s sodelujočo državo članico, na ozemlju katere je njegov proizvodni obrat, Komisiji predloži skupno zahtevo za izdajo ukrepa prednostne obravnave, da se da prednost določenemu naročilu takih proizvodov, ki jih proizvaja navedeni gospodarski subjekt.

2.Skupna zahteva iz odstavka 1 vsebuje naslednje elemente:

a.prvotno zahtevo Ukrajine;

b.seznam proizvodov, za katere velja ukrep prednostne obravnave, njihove specifikacije in količine, v katerih jih je treba dobaviti;

c.rok, do katerega je treba izpolniti dobavo teh proizvodov;

d.dokaze, da gospodarski subjekt brez ukrepa prednostne obravnave ne more izpolniti zahteve Ukrajine iz točke (a);

e.navedbo poštene in razumne cene, po kateri bi se lahko izvedel ukrep prednostne obravnave, ter elemente, ki utemeljujejo to ceno.

3.Komisija po prejemu zahteve iz odstavka 1 brez nepotrebnega odlašanja oceni to zahtevo.

4.Komisija svojo oceno iz odstavka 3 utemelji na objektivnih, dejanskih, merljivih in utemeljenih podatkih, da bi ugotovila, ali je taka prednostna obravnava nujna za odpravo resnih težav iz odstavka 1.

5.Kadar se z oceno iz odstavka 3 ugotovi, da je prednostna obravnava nujna, Komisija z izvedbenim aktom sprejme ukrep prednostne obravnave, v katerem določi:

a.pravno podlago prednostne zahteve, v skladu s katero mora gospodarski subjekt ravnati;

b.seznam proizvodov, ki so predmet prednostne zahteve, njihove specifikacije in količine, v katerih jih je treba dobaviti;

c.rok, do katerega je treba izpolniti prednostno zahtevo;

d.upravičence prednostne zahteve;

e.obseg pogodbenih obveznosti, pred katerimi ima prednostna zahteva prednost;

f.odpoved pogodbene odgovornosti pod pogoji iz odstavka 7 tega člena in

g.globe iz odstavkov 12 do 18 tega člena za neizpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz navedenega izvedbenega akta.

Izvedbeni akt iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

6.Ukrep prednostne obravnave iz odstavka 5:

a.se izvede po pošteni in razumni ceni, pri čemer se ustrezno upoštevajo oportunitetni stroški gospodarskega subjekta pri izpolnjevanju ukrepa prednostne obravnave glede na obstoječe pogodbene obveznosti, in

b.ima prednost pred vsemi pogodbenimi obveznostmi na podlagi zasebnega ali javnega prava v zvezi z obrambnimi proizvodi, za katere velja ukrep prednostne obravnave pod pogoji, določenimi v izvedbenem aktu iz odstavka 5.

7.Gospodarski subjekt, za katerega velja ukrep prednostne obravnave na podlagi odstavka 5, ni odgovoren za kršitev pogodbene obveznosti, ki jo ureja pravo sodelujoče države članice, kadar:

a.je kršitev pogodbenih obveznosti nujno potrebna za zahtevano prednostno obravnavo;

b.se spoštuje izvedbeni akt iz odstavka 5 in

c.edini namen zahteve iz odstavka 1 ni bil neupravičeno izogniti se predhodni izpolnitveni obveznosti na podlagi zasebnega ali javnega prava.

8.Gospodarski subjekt, za katerega velja ukrep prednostne obravnave, lahko od Komisije zahteva, da spremeni izvedbeni akt iz odstavka 5, kadar meni, da je to ustrezno utemeljeno na podlagi enega od naslednjih razlogov:

a.gospodarski subjekt ne more izvesti ukrepa prednostne obravnave zaradi nezadostne zmožnosti proizvodnje ali proizvodne zmogljivosti, niti s prednostno obravnavo naročila;

b.dokončanje ukrepa prednostne obravnave bi gospodarskemu subjektu naložilo nerazumno gospodarsko breme in mu povzročilo posebne težave.

9.Gospodarski subjekt zagotovi vse ustrezne in utemeljene informacije, na podlagi katerih lahko Komisija oceni utemeljenost zahteve za spremembo iz odstavka 8.

10.Komisija lahko na podlagi preučitve razlogov in dokazov, ki jih predloži gospodarski subjekt, po posvetovanju s sodelujočo državo članico, na ozemlju katere je ustrezni proizvodni obrat zadevnega gospodarskega subjekta, in po predhodnem soglasju te države članice spremeni svoj izvedbeni akt, da zadevni gospodarski subjekt delno ali v celoti oprosti obveznosti iz tega člena.

11.Kadar gospodarski subjekt, potem ko se je izrecno strinjal s prednostno obravnavo naročil, ki jih je zahtevala Komisija, namerno ali iz hude malomarnosti ne izpolni obveznosti prednostne obravnave teh naročil, se mu naložijo globe iz odstavkov 12 do 18 tega člena, razen kadar:

a.gospodarski subjekt ne more izvršiti prednostne zahteve zaradi nezadostne zmožnosti proizvodnje ali proizvodne zmogljivosti ali iz tehničnih razlogov ali

b.bi izvedba ali dopolnitev zahteve za gospodarski subjekt pomenila nerazumno gospodarsko breme in bi mu povzročila posebne težave, vključno z znatnimi tveganji, povezanimi z neprekinjenim poslovanjem.

Prihodki od glob so zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 za program zunanje pomoči, v okviru katerega je upravičena Ukrajina.

12.Kadar Komisija meni, da je to potrebno in sorazmerno, lahko z izvedbenimi akti gospodarskim subjektom naloži globe, ki ne presegajo 300 000 EUR, kadar gospodarski subjekt namerno ali iz hude malomarnosti ne izpolni obveznosti izpolnitve prednostne zahteve na podlagi tega člena.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 27(3).

13.Komisija pred sprejetjem sklepa v skladu z odstavkom 12 zadevnemu gospodarskemu subjektu omogoči, da poda izjavo v skladu z odstavkom 15. Komisija pri ugotavljanju, ali se globe štejejo za potrebne in sorazmerne, upošteva vse ustrezne utemeljitve, ki jih predloži gospodarski subjekt.

14.Komisija pri določanju zneska globe upošteva naravo, težo in trajanje kršitve, vključno s tem, ali je gospodarski subjekt delno izpolnil prednostno naročilo ali prednostno zahtevo.

15.Komisija pred sprejetjem sklepa v skladu z odstavkom 12 zagotovi, da imajo zadevni gospodarski subjekti možnost predložiti pripombe o:

a.predhodnih ugotovitvah Komisije, vključno z vsemi zadevami, v zvezi s katerimi je Komisija podala ugovore;

b.ukrepih, ki bi jih Komisija morda nameravala sprejeti zaradi predhodnih ugotovitev na podlagi točke (a) tega odstavka.

16.Zadevni gospodarski subjekti lahko Komisiji predložijo svoje pripombe k njenim predhodnim ugotovitvam v roku, ki ga določi Komisija v svojih predhodnih ugotovitvah in ne sme biti krajši od 14 delovnih dni.

17.Komisija lahko globe naloži le na podlagi ugovorov, h katerim so zadevni gospodarski subjekti imeli možnost podati pripombe.

18.Kadar Komisija zadevne gospodarske subjekte obvesti o svojih predhodnih ugotovitvah iz odstavka 15, pod pogoji dogovora o razkritju omogoči vpogled v spis Komisije, če se ta zahteva, pri čemer upošteva pravni interes gospodarskih subjektov glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti ali varovanja poslovnih skrivnosti ali drugih zaupnih podatkov katere koli osebe. Pravica do vpogleda v spis ne velja za zaupne podatke in notranje dokumente Komisije ali organov sodelujočih držav članic, zlasti ne za korespondenco med Komisijo in organi sodelujočih držav članic. Nič v tem odstavku ne preprečuje Komisiji, da razkrije in uporabi informacije, ki so potrebne za dokazovanje kršitve.

19.Ta člen ne posega v pravice sodelujočih držav članic, da zaščitijo svoje bistvene varnostne interese v skladu s členom 346(1), točka (b), PDEU.

POGLAVJE V
FINANCIRANJE IN IZVAJANJE

Člen 20
Sporazum o posojilu za podporo Ukrajini

1.Podrobni finančni pogoji posojila za podporo Ukrajini se določijo v sporazumu o posojilu za podporo Ukrajini.

2.Poleg elementov iz člena 223(4) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 se v sporazumu o posojilu za podporo Ukrajini zahteva, da:

(a)je posojilo za podporo Ukrajini posojilo z brezpogojnim omejenim povračilom, ki zapade in je plačljivo ob nastopu sprožilca odplačila, kot je opredeljen v pododstavku (j);

(b)Ukrajina Uniji zagotovi pravico do zavarovanja terjatev v zvezi s svojo terjatvijo do Rusije za reparacije kot jamstvo za posojilo za podporo Ukrajini. Vrednost te pravice do zavarovanja terjatev je v vsakem trenutku enaka vrednosti izplačanih sredstev v okviru posojila za podporo Ukrajini;

(c)se pravice, odgovornosti in obveznosti iz okvirnega sporazuma v okviru instrumenta za Ukrajino iz člena 9 Uredbe (EU) 2024/792 uporabljajo za sporazum o posojilu za podporo Ukrajini in njegova sredstva;

(d)se znesek pomoči iz člena 8(2)(a)(i) izvaja v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) 2024/792, razen pravil o trajanju in odplačilu posojila, vključno s subvencijo za stroške izposojanja, ki jo urejajo pravila te uredbe;

(e)Ukrajina uporablja enake upravljavske in kontrolne sisteme, kot so predlagani v načrtu za Ukrajino, vzpostavljenem na podlagi Uredbe (EU) 2024/792, tudi po izteku obdobja razpoložljivosti iz člena 6(2) navedene uredbe;

(f)ima Komisija pravico spremljati dejavnosti, odhodke in ukrepe na podlagi poglavja IV te uredbe, ki jih izvajajo ukrajinski organi, v celotnem ciklu projekta;

(g)Ukrajina nemudoma uradno obvesti Komisijo, če se osnutek pogodbe ali sporazuma, ki se financira s posojilom za podporo Ukrajini, ne izvede;

(h)Ukrajina še naprej spoštuje predpogoj iz člena 5(1);

(i)Ukrajina ne razveljavi nobenega ukrepa, sprejetega v okviru katerega koli drugega sedanjega ali prejšnjega instrumenta podpore, ki ga Unija ali MDS zagotavlja v zvezi z bojem proti korupciji;

(j)je Ukrajina odgovorna za odplačilo glavnice posojila za podporo Ukrajini v 30 dneh, če je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev, od katerih vsak pomeni sprožilec odplačila za namene te uredbe:

i.    Ukrajina od Rusije prejme gotovino za vojne reparacije, odškodnine ali kakršno koli finančno poravnavo, in sicer do zneska take poravnave ali

ii.    v 90 dneh od datuma, ko Ukrajina prejme od Rusije nedenarna sredstva za vojne reparacije, odškodnine ali kakršno koli finančno poravnavo, razen ozemlja, do zneska take poravnave, ki se določi z neodvisno oceno. Komisija lahko na zahtevo Ukrajine odobri podaljšanje tega časovnega okvira, le če je upravičeno, ali

iii.    Ukrajina krši pododstavek (h) ali

iv.    ugotovljeno je bilo, da je Ukrajina v zvezi z upravljanjem posojila za podporo Ukrajini vpletena v goljufijo, korupcijo ali kakršno koli drugo nezakonito dejavnost, ki škodi finančnim interesom Unije;

(k)je Ukrajina dolžna odplačati posojilo za podporo Ukrajini:

i.    v primeru pododstavka (j), točki (i) in (ii), v višini zneska denarne vrednosti vojnih reparacij, odškodnin ali kakršne koli finančne poravnave od Rusije, ki je enak deležu neporavnanega posojila za podporo Ukrajini glede na vsoto neporavnanega posojila za podporo Ukrajini, vseh neporavnanih posojil za reparacije, ki so jih zagotovile članice skupine G7, in vseh neporavnanih obveznosti v okviru posojil za pospešitev uporabe izrednih prihodkov;

ii.    v primeru pododstavka (j), točka (iii), v višini celotnega neporavnanega zneska posojila za podporo Ukrajini;

iii.    v primeru pododstavka (j), točka (iv), v vrednosti goljufije, korupcije ali katerega koli drugega nezakonitega dejanja, ki škodi finančnim interesom Unije;

(l)vsi zneski posojila za podporo Ukrajini, ki jih ne krije obveznost iz pododstavka (k), ostanejo na voljo, dokler ne nastopijo prihodnji sprožilni dogodki za odplačilo;

(m)v primeru plačil ali izterjav Ukrajina navede ustrezna plačila iz posojila za podporo Ukrajini, ki se odplačujejo ali izterjajo;

(n)ima Unija pravico, da za odplačilo posojila uporabi ruska sredstva, imobilizirana v Uniji, popolnoma v skladu s pravom Unije in mednarodnim pravom;

(o)Ukrajina zagotovi, da postopki za oddajo javnega naročila in pogodbe za druge proizvode za obrambne namene, ki izhajajo iz javnega naročila, ki prejema podporo v okviru posojila za podporo Ukrajini, vključujejo ustrezne pogoje za upravičenost za zaščito varnostnih in obrambnih interesov Unije in njenih držav članic.

Sporazum o posojilu za podporo Ukrajini vključuje tudi vse druge zahteve, potrebne za izvajanje posojila za podporo Ukrajini, vključno s tistimi, ki so potrebne za izvajanje člena 17 te uredbe.

3.Neizpolnjevanje pogojev sporazuma o posojilu za podporo Ukrajini je razlog, da Komisija v celoti ali delno začasno ustavi ali prekliče sprostitev obroka ali tranš. Celotni neporavnani znesek posojila za podporo Ukrajini ali njegov del zapade v plačilo tudi v primeru, ko niso izpolnjeni pogoji odplačevanja iz sporazuma o posojilu za podporo Ukrajini.

4.Sporazum o posojilu za podporo Ukrajini se na zahtevo da sočasno na voljo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 21
Zahtevek za sredstva

1.Ukrajina za prejem finančne in gospodarske pomoči Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za sredstva. Ukrajina lahko tak zahtevek za sredstva Komisiji načeloma predloži šestkrat na leto. Za proračunsko pomoč v obliki posojila, ki se izvede na podlagi poglavja III Uredbe (EU) 2024/792, se zahtevek za sredstva predloži v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) 2024/792.

2.Za makrofinančno pomoč se zahtevku za sredstva priloži poročilo v skladu z določbami memoranduma o soglasju.

3.Za pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije velja naslednje:

(a)    zahtevek za sredstva lahko zajema več proizvodov. Zahtevek za sredstva za vsak zajeti proizvod vsebuje pogodbo ali sporazum v skladu s členom 13 in časovni razpored v skladu s členom 14. Take pogodbe ali sporazumi so lahko podpisani ali pa v obliki končnega osnutka;

(b)    če se v zahtevku za sredstva zahteva financiranje v znesku, višjem od 20 % zneska, ki je bil dan na voljo v skladu z izvedbenim sklepom Sveta iz člena 8, Ukrajina predloži podrobno utemeljitev, vključno z učinkom na prihodnje zahtevke za sredstva na podlagi navedenega sklepa.

Člen 22

Subvencija za stroške izposojanja

1.Z odstopanjem od člena 223(4), točka (e), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 in glede na razpoložljiva sredstva lahko Unija krije stroške, ki izhajajo iz izposojanja za posojilo Ukrajini in bi jih sicer krila Ukrajina (v nadaljnjem besedilu: subvencija za stroške izposojanja). Ti stroški zajemajo stroške servisiranja (stroški financiranja, stroški upravljanja likvidnosti in stroški servisiranja za upravne režijske stroške, povezane z najemanjem in dajanjem posojil).

2.Ukrajina lahko vsako leto zaprosi za subvencijo za stroške izposojanja iz odstavka 1. Komisija lahko dodeli subvencijo za stroške izposojanja v znesku, ki ne presega omejitev odobritev, danih na voljo v okviru proračunskega postopka.

Člen 23

Odločitev o sprostitvi pomoči

1.Komisija se odloči za sprostitev pomoči pod pogojem, da so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)    za makrofinančno pomoč:

i.    spoštovanje predpogoja iz člena 5(1);

ii.    zadovoljivo izpolnjevanje pogojev politike, določenih v memorandumu o soglasju iz člena 11, in

iii.    spoštovanje sporazuma o posojilu za podporo Ukrajini iz člena 20;

(b)    za pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije:

i.    spoštovanje predpogoja iz člena 5(1);

ii.    potrditev, da so pogodbe ali sporazumi za proizvode v skladu s členom 13 in da Komisija ne nasprotuje načinom izvajanja;

iii.    potrditev, da Ukrajina na splošno spoštuje kvalitativne in kvantitativne korake iz Priloge k Izvedbenemu sklepu (EU) 2024/1447 in njenih morebitnih sprememb;

iv.    izpolnjevanje obveznosti iz člena 16 in sporazuma o posojilu za podporo Ukrajini iz člena 20 in

v.    v potrebnem obsegu ustreznost podrobne utemeljitve, ki jo predloži Ukrajina, ob upoštevanju razmer v Ukrajini ter odobrenega in pričakovanega razpoložljivega zunanjega financiranja.

Za proračunsko pomoč v obliki posojila, ki se izvede na podlagi poglavja III Uredbe (EU) 2024/792, se sprostitev pomoči izvede v skladu s poglavjem III Uredbe (EU) 2024/792.

2.Če je zahtevek za sredstva skladen z razpoložljivim zneskom pomoči, določenem v izvedbenem sklepu Sveta, sprejetem v skladu s členom 8, Komisija v primeru pozitivne ocene zahtevka za sredstva brez nepotrebnega odlašanja sprejme sklep o odobritvi izplačila posojila za podporo Ukrajini. Za pomoč za podporo zmogljivostim ukrajinske obrambne industrije je navedeni znesek za izplačilo enak vrednosti pogodb ali sporazumov, vključenih v zahtevek za sredstva.

3.Komisija lahko sklep iz odstavka 2 za točki (a) in (b) iz odstavka 1 sprejme skupaj ali posamično.

4.Če Komisija zahtevek za sredstva oceni negativno, o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti Ukrajino in svojo oceno utemelji. Negativna ocena Ukrajini ne preprečuje, da bi predložila nov zahtevek za sredstva.

Člen 24
Financiranje posojila za podporo Ukrajini

1.Za financiranje pomoči s posojilom za podporo Ukrajini se na Komisijo prenese pooblastilo, da si v imenu Unije na kapitalskih trgih ali od finančnih institucij izposodi potrebna sredstva na podlagi diverzificirane strategije financiranja iz člena 224 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

2.Najemanje in dajanje posojil v okviru posojila za podporo Ukrajini se izvaja v eurih.

3.Z odstopanjem od člena 31(3), drugi stavek, Uredbe (EU) 2021/947 se finančna pomoč Ukrajini v okviru posojila za podporo Ukrajini ne podpre z jamstvom za zunanje delovanje. Za posojilo za podporo Ukrajini se ne oblikujejo rezervacije in z odstopanjem od člena 214(1) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 se ne določi stopnja rezervacij.

Člen 25
Uporaba predpisov o tajnih in občutljivih podatkih

1.Tajni podatki, ki se ustvarijo, obravnavajo, hranijo, izmenjujejo ali delijo na podlagi te uredbe, se zavarujejo v skladu z varnostnimi pravili iz Sklepa Komisije (EU, Euratom) 2015/444 33 ali Sporazuma med državami članicami Evropske unije, ki so se sestale v okviru Sveta, o varovanju tajnih podatkov, ki se izmenjujejo v interesu Evropske unije, kot je primerno.

2.Komisija uporablja varen sistem izmenjave za lažjo izmenjavo tajnih in občutljivih podatkov med Komisijo in Ukrajino ter po potrebi sodelujočimi državami članicami.

3.Komisija ima dostop do podatkov, vključno s tajnimi, ki so potrebni za naloge, ki so ji naložene s to uredbo, zlasti za preverjanje pogojev za izplačilo plačil in izvajanje preverjanj, pregledov, revizij, preiskav, poročil ter kontrol in revizij iz člena 20.

4.Podatki, prejeti na podlagi uporabe te uredbe, se uporabijo le za namen, za katerega so bili zahtevani.

5.Komisija in sodelujoče države članice zagotovijo varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov, pridobljenih in ustvarjenih z uporabo te uredbe, v skladu s pravom Unije in ustreznim nacionalnim pravom.

POGLAVJE VI
KONČNE DOLOČBE

Člen 26
Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od sedmega dne po začetku veljavnosti te uredbe.

3.Prenos pooblastila iz člena 13 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 13, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 27
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Evropska obrambna agencija je pozvana, da kot opazovalka odboru predloži svoja stališča in zagotovi strokovno znanje. ESZD je prav tako pozvana, da pomaga pri delu odbora.

3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 28
Dialog o posojilu za podporo Ukrajini

1.Da bi okrepili dialog med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter zagotovili večjo preglednost in odgovornost, lahko pristojni odbor Evropskega parlamenta povabi Komisijo na razpravo o izvajanju te uredbe.

2.Evropski parlament lahko svoja mnenja v zvezi s posojilom za podporo Ukrajini izrazi v resolucijah.

3.Komisija upošteva vse elemente, ki izhajajo iz stališč, izraženih v dialogu o posojilu za podporo Ukrajini, vključno z resolucijami Evropskega parlamenta, če so predložene.

Člen 29
Obveščanje Evropskega parlamenta in Sveta

1.    Komisija obvešča Evropski parlament in Svet o dogodkih v zvezi z izvajanjem te uredbe, vključno s členom 4(4), členom 6(1), členom 7(5), členom 11(4), členom 20(3) in členom 23(2), ter jima brez nepotrebnega odlašanja predloži ustrezne dokumente. Informacije, ki jih Komisija v okviru te uredbe ali njenega izvajanja posreduje Svetu, so hkrati na voljo Evropskemu parlamentu, pri čemer se po potrebi upoštevajo pravila o zaupnosti.

2.    Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2027 in do 30. junija 2028 predloži poročilo o izvajanju te uredbe v predhodnem letu, vključno z oceno tega izvajanja. V tem poročilu se:

(a)    preuči napredek, dosežen pri izvajanju posojila za podporo Ukrajini,

(b)    navedejo informacije o spremljanju iz člena 17 ter

(c)    ocenijo gospodarske razmere in obeti za Ukrajino ter napredek, dosežen pri izvajanju pogojev politike iz člena 11(1).

3.    Komisija do 30. junija 2029 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni, v katerem ovrednoti rezultate in učinkovitost posojila za podporo Ukrajini, danega na podlagi te uredbe, ter navede, v kolikšni meri je prispeval k ciljem pomoči.

Člen 30
Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Za države članice, ki sodelujejo pri okrepljenem sodelovanju na podlagi sklepa, sprejetega v skladu s členom 331(1) PDEU, drugi ali tretji pododstavek, se ta uredba uporablja od datuma, navedenega v zadevnem sklepu.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh sodelujočih državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4.Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

☒ Nov ukrep 

¨ Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 34  

¨ Podaljšanje obstoječega ukrepa 

¨ Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

☒ Časovno omejeno:

–☒    finančne posledice v letih 2026 in 2027 za odobritve za prevzem obveznosti ter v letih 2026 do 2028 za odobritve plačil.

Poleg tega se lahko Ukrajini v času trajanja posojila letno zagotovi subvencija obrestne mere.

 Časovno neomejeno

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 

☒ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☒ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

– prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

–subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3 Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

(*) Ti zneski so okvirni in temeljijo na tekočih terminskih obrestnih merah ob predpostavki izplačila 45 milijard EUR v letu 2026 (15 milijard EUR na četrtletje od drugega četrtletja 2026). Dejanske odobritve v letu 2027 bodo odvisne od tržnih pogojev v času najemanja posojil in dejanske hitrosti izplačevanja ter lahko po scenariju zvišanja obrestnih mer za 100 bazičnih točk v primerjavi z izhodiščnim scenarijem dosežejo do 1,3 milijarde EUR.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov

3.2.3.3Odobritve skupaj

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih 

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj

12 delovnih mest in 2 EPDČ bosta zagotovljena s prerazporeditvami iz omejene rezerve Komisije za prerazporeditev.

Za izvajanje tega predloga je poleg tistega, kar je predvideno v kadrovskem načrtu, potrebnih 41 dodatnih delovnih mest, ki se bodo vsa financirala iz razdelka 7 za delovna mesta, ki presegajo stabilno število zaposlenih. V ta namen bo v okviru zakonodajnega postopka predlagana ustrezna izjava.

Vse osebje se bo financiralo iz razdelka 7.

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

Opis nalog:

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Obvezno: v spodnjo tabelo je treba vstaviti najboljšo oceno z digitalnimi tehnologijami povezanih naložb, ki so vključene v predlog/pobudo.

Izjemoma, kadar je to potrebno za izvajanje predloga/pobude, je treba odobritve iz razdelka 7 vnesti v za to določeno vrstico.

Odobritve iz razdelkov 1–6 je treba prikazati kot „Odhodke za IT za operativne programe v okviru politik“. Ti odhodki se nanašajo na operativni proračun, ki se uporabi za ponovno uporabo / nakup / razvoj platform/orodij IT, ki so neposredno povezani z izvajanjem pobude in naložbami, povezanimi z njimi (npr. licence, študije, shranjevanje podatkov itd.). Informacije v tej tabeli morajo biti usklajene s podatki, predstavljenimi v oddelku 4 „Digitalne razsežnosti“.

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–☒ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

–je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

 
3.3    Ocenjene posledice za prihodke 

–    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva

–    za druge prihodke

–    navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

4.Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

4.2Podatki

4.3Digitalne rešitve

4.4Ocena interoperabilnosti

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

(1)    Sklepi Evropskega sveta z dne 27. junija 2024; dokument EUCO 15/24.

(2)    Uredba Sveta (EU) 2025/2600 z dne 12. decembra 2025 o izrednih ukrepih za obravnavanje resnih gospodarskih težav, ki jih povzroča delovanje Rusije v okviru vojne agresije proti Ukrajini (UL L, 2025/2600, 13.12.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/2600/oj ).

(3)    Articles on Responsibility of States for Internationally Wrongful Acts (statut o odgovornosti držav za mednarodno nedopustno ravnanje), 2001, Komisija za mednarodno pravo.

(4)    Uredba (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (UL L, 2024/792, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/792/oj ).

(5)    Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (Besedilo velja za EGP) (UL L 209, 14.6.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/947/2021-06-14 ).

(6)    Uredba Sveta (ES) št. 1257/96 z dne 20. junija 1996 o humanitarni pomoči (UL L 163, 2.7.1996, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1996/1257/2019-07-26 ).

(7)    Uredba (EU) 2024/2773 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2024 o vzpostavitvi mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino in zagotovitvi izredne makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L, 2024/2773, 28.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2773/oj ).

(8)    Uredba Sveta (EU) 2025/1106 z dne 27. maja 2025 o vzpostavitvi instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE) s krepitvijo evropske obrambne industrije (UL L, 2025/1106, 28.5.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/1106/oj ).

(9)    Sklep (EU) 2022/313 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. februarja 2022 o zagotavljanju makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 55, 28.2.2022, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/313/oj ).

(10)    Sklep (EU) 2022/1201 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2022 o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L 186, 13.7.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/1201/oj ).

(11)    Sklep (EU) 2022/1628 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. septembra 2022 o zagotavljanju izredne makrofinančne pomoči Ukrajini z okrepitvijo skupnega sklada za rezervacije z jamstvi držav članic in posebnimi rezervacijami za nekatere finančne obveznosti v zvezi z Ukrajino, za katere je zagotovljeno jamstvo na podlagi Sklepa št. 466/2014/EU, ter o spremembi Sklepa (EU) 2022/1201 (UL L 245, 22.9.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/1628/oj ).

(12)    Uredba (EU) 2022/2463 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje podpore Ukrajini za leto 2023 (makrofinančna pomoč +) (UL L 322, 16.12.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/2463/oj ).

(13)    Uredba (EU) 2024/792 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. februarja 2024 o vzpostavitvi instrumenta za Ukrajino (UL L, 2024/792, 29.2.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/792/oj ).

(14)    Uredba (EU) 2024/2773 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 2024 o vzpostavitvi mehanizma sodelovanja pri posojilih za Ukrajino in zagotovitvi izredne makrofinančne pomoči Ukrajini (UL L, 2024/2773, 28.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2773/oj ).

(15)    Sklep Sveta (SZVP) 2022/335 z dne 28. februarja 2022 o spremembi Sklepa 2014/512/SZVP o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 57, 28.2.2022, str. 4, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dec/2022/335/oj ).

(16)    Uredba Sveta (EU) 2022/334 z dne 28. februarja 2022 o spremembi Uredbe Sveta (EU) št. 833/2014 o omejevalnih ukrepih zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini (UL L 57, 28.2.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2022/334/oj ).

(17)    Uredba Sveta (EU) 2025/2600 z dne 12. decembra 2025 o izrednih ukrepih za obravnavanje resnih gospodarskih težav, ki jih povzroča delovanje Rusije v okviru vojne agresije proti Ukrajini (UL L, 2025/2600, 13.12.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/2600/oj ).

(18)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj ).

(19)    Uredba Sveta (EU) 2025/1106 z dne 27. maja 2025 o vzpostavitvi instrumenta za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE) s krepitvijo evropske obrambne industrije (UL L, 2025/1106, 28.5.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2025/1106/oj ).

(20)    Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj) .

(21)    Direktiva 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L 216, 20.8.2009, str. 76, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2009/81/oj ).

(22)    Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/1995/2988/oj ).

(23)    Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/883/oj ).

(24)    Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29, ELI:  http://data.europa.eu/eli/dir/2017/1371/oj ).

(25)    Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2017/1939/oj ).

(26)    Uredba (EU) 2021/947 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. junija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, spremembi in razveljavitvi Sklepa št. 466/2014/EU Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 (Besedilo velja za EGP) (UL L 209, 14.6.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/947/2021-06-14 ).

(27)    Uredba Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 z dne 26. maja 2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev (prenovitev) (UL L 168, 7.6.2014, str. 39, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2014/609/oj ).

(28)    Sklep Sveta 2010/427/EU z dne 26. julija 2010 o organizaciji in delovanju Evropske službe za zunanje delovanje (UL L 201, 3.8.2010, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2010/427/oj ).

(29)    Uredba (EU) 2018/1092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o vzpostavitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije v podporo konkurenčnosti in inovacijski zmogljivosti obrambne industrije Unije (UL L 200, 7.8.2018, str. 30, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1092/oj ).

(30)    Uredba (EU) 2021/697 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2018/1092 (UL L 170, 12.5.2021, str. 149, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/697/oj ).

(31)    Uredba (EU) 2023/1525 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. julija 2023 o podpori proizvodnji streliva (ASAP) (UL L 185, 24.7.2023, str. 7, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/1525/oj ).

(32)    Uredba (EU) 2023/2418 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. oktobra 2023 o vzpostavitvi instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (EDIRPA) (UL L, 2023/2418, 26.10.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2418/oj ).

(33)    Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 z dne 13. marca 2015 o varnostnih predpisih za varovanje tajnih podatkov EU (UL L 72, 17.3.2015, str. 53, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2015/444/oj ).

(34)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(35)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(36)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(37)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(38)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(39)    Kakor je opisan v oddelku 1.3.2 Specifični cilji.

(40)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.