EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 3.9.2025

SWD(2025) 593 final

DELOVNI DOKUMENT SLUŽB KOMISIJE

POVZETEK POROČILA O OCENI UČINKA

programa Enotni trg in carina

Spremni dokument k

Predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta

o vzpostavitvi programa Enotni trg in carina za obdobje 2028–2034 ter razveljavitvi uredb (EU) 2021/444, (EU) 2021/690, (EU) 2021/785, (EU) 2021/847 in (EU) 2021/1077

{COM(2025) 590 final} - {SEC(2025) 592 final} - {SWD(2025) 592 final}

Ocena učinka naslednjega dolgoročnega proračuna EU (večletni finančni okvir) – PROGRAM ENOTNI TRG IN CARINA

1.Potreba po ukrepanju

Katere težave se pojavljajo?

Dobro delujoč enotni trg je osnovni pogoj za konkurenčnost EU ter za zagotavljanje trajnostne blaginje in gospodarske varnosti Evrope. Vendar so še vedno potrebni nadaljnji ukrepi za dokončanje enotnega trga in za zagotovitev zelo učinkovite carinske unije, ki bi se bila zmožna prilagajati geopolitičnim negotovostim ter vse bolj nestabilnim vzorcem mednarodnega trgovanja in izzivom. Glede na nastajajoče politične izzive, opredeljene v političnih usmeritvah ter nedavnih poročilih Enrica Lette in Maria Draghija se pomen enotnega trga in z njim povezane carinske unije povečuje.

Zato je nujno zagotoviti stalno financiranje na področju enotnega trga ter izboljšati sodelovanje med nacionalnimi upravami. Sedanje zapleteno okolje financiranja ni dovolj prožno in ne omogoča sinergij, ovire pa preprečujejo učinkovit dostop do razpoložljivih sredstev. Večja prožnost sistema financiranja večletnega finančnega okvira bo programom olajšala prilagajanje spreminjajočim se prednostnim nalogam, hkrati pa bo spodbujala svetovno konkurenčnost carinske unije in enotnega trga EU ter pripomogla k ustvarjanju bolj enakih konkurenčnih pogojev.

Kljub razpoložljivosti znatnih sredstev prek obstoječih programov Enotni trg, Carina 1 , Fiscalis in programa EU za boj proti goljufijam, ki so predmet te ocene učinka, številni dejavniki še vedno ovirajo njihovo učinkovito dodeljevanje in uporabo.

Kaj je treba doseči?

Splošni cilj te pobude je izboljšati in poglobiti delovanje enotnega trga ter okrepiti carinsko unijo, da bi z večjo prožnostjo, poenostavitvijo in sinergijami zaščitili finančne in gospodarske interese EU in njenih držav članic.

Natančneje, ta pobuda obravnava izziv razdrobljenosti, zapletenosti in pomanjkanja usklajevanja na naslednjih treh področjih, kjer je potreba po posredovanju EU v obliki financiranja EU podprta z dokazi.

·Med ovire, ki državljanom, potrošnikom, podjetjem in gospodarskim subjektom preprečujejo, da bi imeli koristi od enotnega trga, spadajo vrzeli v znanju in podatkih.

·Krepitev zmogljivosti ter upravno in operativno sodelovanje med državami članicami in med državami članicami ter Evropsko komisijo še vedno niso optimalni.

·Oblikovanje predpisov, standardizacija in izvrševanje na ravni EU se morda ne bodo mogli prilagoditi spreminjajočemu se okolju.

Če EU ne bo ukrepala tako, da bo zagotovila usklajeno financiranje na področju enotnega trga, carinske unije, obdavčitve in politik za boj proti goljufijam, se bodo ugotovljene težave in njihovi vzroki še naprej pojavljali. Nespremenjeno okolje financiranja bi lahko omejilo zmogljivost Evropske komisije za nadaljevanje dejavnosti, ki jih mora izvajati v skladu s svojimi pravnimi obveznostmi, in za popolno ocenjevanje izvrševanja prava EU. To bi oviralo prizadevanja za nadaljnje izboljšanje in dokončanje delovanja enotnega trga ter krepitev carinske unije.

2.Rešitve

Opis možnosti politike

Obravnavani sta bili dve možnosti politike, in sicer celovit scenarij in scenarij enotne ureditve. Oba scenarija temeljita na različnih ravneh ambicioznosti glede vključevanja sedanjih instrumentov financiranja.

Po celovitem scenariju bi se z večjo uskladitvijo pravnih določb vzpostavil enoten, bolj racionaliziran in prožen okvir, vendar bi se še vedno ohranila jasna delitev med obstoječimi štirimi programi. To bi pomenilo, da bi prihodnji program posnemal sedanji stebrni pristop in modele upravljanja programa za enotni trg ter vključeval nove sklope (carina, obdavčitev in boj proti goljufijam) kot nove stebre (pri čemer bi bila izključena sklopa za MSP ter hrano in krmo).

Po drugi strani bi scenarij enotne ureditve pomenil popolno združitev vseh prednostnih nalog politike v okviru področja uporabe z enotnim skupnim temeljnim aktom, tj. enim sklopom pravnih in institucionalnih zahtev za vse zajete dejavnosti. Ta scenarij bi lahko omogočil večjo prožnost zaradi večjih možnosti za odzivanje na spreminjajoče se okoliščine ali potrebe ter večjo prožnost pri prenosu proračunskih sredstev med različnimi področji politike.

Primerjava možnosti

Celoviti scenarij ima omejene možnosti za večjo prožnost, sinergije in poenostavitve. Obstaja potreba po močnem spodbujanju dodatnih ali okrepljenih dejavnosti, kot so hitrejši in boljši odziv na spreminjajoče se okoliščine, ter po ustvarjanju več skupnih dejavnosti.

Čeprav je scenarij enotne ureditve morda lahko upravno zapleten zaradi zahtevnejših potreb po upravljanju in usklajevanju, ima zmožnost vzpostaviti trden in prožen okvir ter voditi do postopnih izboljšav v primerjavi s sedanjim stanjem štirih programov. To bi vodilo do poenostavljenih in racionaliziranih postopkov, sinergij med politikami, integriranih digitalnih orodij za dostop do financiranja ter učinkovitega izvajanja programov in poročanja za vsa področja politike, ne da bi se povečalo upravno breme za deležnike.

Prednostna možna politika

Po oceni obeh možnosti politike, pri čemer je bil poudarek predvsem na njuni zasnovi, je scenarij enotne ureditve prednostna možna politika. S svojo zasnovo in področji politike, ki jih zajema, ima največji potencial za dosego splošnega cilja programa ter za obravnavo vseh ugotovljenih težav in vzrokov zanje.

Potrebe zadevnih področij politike je mogoče najbolje obravnavati s scenarijem enotne ureditve, ki združuje štiri predhodne programe, s katerim se poenostavlja in racionalizira postopke. To bi pripomoglo k promociji politik in programov EU, spodbudilo vključevanje deležnikov in povečalo ustreznost dejavnosti. Scenarij enotne ureditve prinaša izboljšane operativne in upravne sinergije, večjo prilagodljivost, spodbuja poenostavitev ter zmanjšuje upravno breme s poenostavljenimi postopki financiranja EU in izboljšanim in z dokazi podprtim oblikovanjem politik, ki so pripravljene na digitalizacijo.

3.Učinki prednostne možne politike

Zaradi scenarija enotne ureditve bi bile horizontalne dejavnosti v podporo nacionalnim organom in vloga Komisije pri oblikovanju politik in izvajanju zakonodaje učinkovitejše. Dodatne koristi bi se lahko pojavile na medsektorskih področjih in pri horizontalnih dejavnostih, skupaj s povečano prilagodljivostjo ter možnostjo za sinergije in poenostavitvijo pri upravljanju programa, kar bi lahko zmanjšalo upravno breme in znižalo stroške.

Pomembno je, da imajo pravne obveznosti, povezane s posameznimi politikami, prednost, hkrati pa se zagotavlja največja možna prožnost pri splošnem upravljanju in izvajanju programa.

4.Nadaljnje spremljanje

Kdaj bo pobuda pregledana?

Ta pobuda se bo spremljala z okvirom smotrnosti za proračun za obdobje po letu 2027, ki se bo preučil v ločeni oceni učinka. Okvir smotrnosti določa poročilo o izvajanju v fazi izvajanja programa in retrospektivno oceno, ki se izvede v skladu s členom 34(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Ocena bo izvedena v skladu s smernicami Komisije za boljše pravno urejanje in bo temeljila na kazalnikih, ki so pomembni za cilje programa.

(1)

Vključno z intervencijami v okviru instrumenta za opremo za carinske kontrole, ki je del Sklada za integrirano upravljanje meja v večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027.