|
Povzetek (največ 2 strani)
|
|
Ocena učinka na evropsko statistiko ribištva
|
|
A. Nujnost ukrepanja
|
|
V čem je težava in zakaj je to težava na ravni EU?
|
|
|
|
Kaj bi bilo treba doseči?
|
|
Cilj pobude je prenovljena zakonodaja, da se zagotovi dodana vrednost evropske statistike ribištva s:
·povečanjem njene ustreznosti,
·boljšim in prožnejšim izpolnjevanjem potreb uporabnikov,
·reševanjem vprašanj v zvezi z zaupnostjo podatkov,
·obravnavanjem vprašanj kakovosti izvornih podatkov,
·zmanjšanjem vrzeli, prekrivanj in razlik v sistemu EU in svetovnem sistemu podatkov o ribištvu ter
·pojasnitvijo mesta evropske statistike ribištva v svetovnem podatkovnem prostoru o ribištvu.
|
|
Kakšna je dodana vrednost ukrepanja na ravni EU (subsidiarnost)?
|
|
Ukrepanje EU na področju statistike ribištva, tj. zbiranje, usklajevanje in objavljanje podatkov o ribištvu na podlagi skupnih uredb, olajšuje zbiranje enako podrobnih podatkov v vseh državah članicah. Določena je uporaba skupnih standardov, opredelitev in metodologij, ki poleg tega, da zagotavljajo primerljive rezultate za potrebe analize skupne ribiške politike in drugih politik EU, izboljšujejo učinkovitost, pravočasnost in zanesljivost ter tako povečujejo kakovost podatkov. Skupno ribiško politiko mora spremljati primerljiva, usklajena in visokokakovostna statistika, ki jo je mogoče zagotoviti le z ukrepanjem na ravni EU.
|
|
B. Rešitve
|
|
Katere so različne možnosti za dosego ciljev? Ali ima katera od njih prednost? Če ne, zakaj ne?
|
|
Za dosego ciljev so bile obravnavane štiri možnosti:
1.osnovni scenarij – nadaljevanje sedanje evropske statistike ribištva,
2.ukinitev evropske statistike ribištva;
3.nov racionaliziran pravni okvir za evropsko statistiko ribištva,
4.nova pravna podlaga za akvakulturo in priprava druge statistike ribištva iz upravnih virov na ravni EU.
Glede na oceno učinka, rezultate posvetovalnih dejavnosti in razprave z deležniki je prednostna možnost nedvomno možnost 3: nov racionaliziran pravni okvir za evropsko statistiko ribištva.
|
|
Kakšna so stališča različnih deležnikov? Kdo podpira katero možnost?
|
|
Prednostno možnost podpirajo glavni uporabniki podatkov: službe Evropske komisije, OECD, FAO, Mednarodni svet za raziskovanje morja, več regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, velika večina nacionalnih statističnih organov, pristojnih za statistiko ribištva v evropskem statističnem sistemu, in večina dajalcev podatkov, ki so sodelovali v dejavnostih posvetovanja.
|
|
C. Učinki prednostne možnosti
|
|
Katere so koristi prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?
|
|
Evropska statistika ribištva bi postala bolj relevantna, saj bi bil novi pravni okvir posodobljen tako, da bi se upoštevale sedanje in prihodnje potrebe uporabnikov. Postala bi učinkovitejša, saj bi se ohranile obstoječe koristi; še vedno bi bila na primer točka „vse na enem mestu“ za visokokakovostno, primerljivo statistiko ribištva z dolgimi časovnimi vrstami, dostopna vsem, hkrati pa bi zagotavljala enostavnejši in bolj racionaliziran pravni okvir, s katerim bi se lahko bolje upoštevale in izpolnjevale nove potrebe uporabnikov. Z zmanjšanjem dvojnega poročanja na podlagi uskladitve opredelitev in reorganizacijo podatkovnih tokov bi se poleg tega zmanjšale razlike med različnimi viri podatkov, s čimer bi se povečale zanesljivost, točnost in mednarodna primerljivost evropske statistike ribištva.
|
|
Kakšni so stroški prednostne možnosti (če obstaja, sicer glavnih možnosti)?
|
|
Glavni neposredni stroški za deležnike so povezani s prilagajanjem statističnih in tehničnih sistemov v evropskem statističnem sistemu. Stroški prilagajanja naj bi bili zanemarljivi. Srednje- do dolgoročno naj bi nova pravna podlaga za evropsko statistiko ribištva privedla do nekoliko manjšega bremena in prihrankov pri stroških v višini približno 1,2 milijona EUR letno, in sicer zaradi učinkovitejše uporabe podatkov in poenostavljenih podatkovnih tokov.
|
|
Kakšni so učinki na MSP in konkurenčnost?
|
|
Večina podjetij v ribiškem sektorju so mala in srednja podjetja. Vendar je učinek te pobude zanemarljiv, saj morajo ta podjetja že zdaj zagotavljati podatke za namene upravljanja, večina statistike pa naj bi se pridobila iz teh obstoječih naborov podatkov.
|
|
Ali bo prišlo do znatnih učinkov na nacionalne proračune in uprave?
|
|
Zgoraj navedeni prihranki pri stroških bi nastali na ravni nacionalnih statističnih organov, saj se načrtuje, da se bo del evropske statistike ribištva pripravljal neposredno iz upravnih podatkov na ravni EU za skupno ribiško politiko in da se bodo številni podatkovni tokovi poenostavili v enega, ki bo zajemal potrebe na ravni EU in mednarodne potrebe.
|
|
Bo imela pobuda druge pomembnejše učinke?
|
|
Statistika ribištva lahko posredno vpliva na področja, kot sta upravljanje politik in ohranjanje morskih virov, saj omogoča boljše oblikovanje, izvajanje in spremljanje z dokazi podprtih politik, in sicer na podlagi visokokakovostnih podatkov, primerljivih med državami. Vendar je te učinke težko predvideti in meriti. Neposredni učinki statistične zakonodaje so majhni.
|
|
Sorazmernost
|
|
Prednostna možnost ima vse elemente za dosego ciljev in ne presega tistega, kar je potrebno za rešitev težave.
|
|
D. Spremljanje
|
|
Kdaj se bo politika pregledala?
|
|
Za pregled politike se bodo uporabljali letne ocene skladnosti, stalne izmenjave z deležniki in spremljanje ključnih kazalnikov uspešnosti.
|