EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 17.6.2025

COM(2025) 825 final

2025/0825(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije glede zahtev za izpostavljenosti v listinjenju

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2025) 825 final} - {SWD(2025) 825 final} - {SWD(2025) 826 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Splošni uvod

Ponovni zagon evropskega trga listinjenja lahko pripomore k povečanju zneska financiranja, ki je na voljo realnemu gospodarstvu, in k večji razpršitvi tveganj na enotnem trgu. To je v sedanjem gospodarskem in geopolitičnem okolju, v katerem se Unija sooča z znatnimi potrebami po naložbah, da bi ostala odporna in konkurenčna, pomembnejše kot kdaj koli prej. Dobro delujoči trgi listinjenja lahko prispevajo k večji gospodarski rasti in olajšajo financiranje strateških ciljev Unije, vključno z naložbami v zeleni, digitalni in socialni prehod, saj kreditnim institucijam (tj. bankam) omogočajo, da tveganja prenesejo na tiste, ki jih lahko najbolje vzdržijo, in tako sprostijo svoj kapital. Od bank se pričakuje, da bodo ta kapital uporabile za dodatna posojila gospodinjstvom in podjetjem, vključno z MSP. Listinjenje lahko s prerazporeditvijo tveganja znotraj širšega finančnega sistema investitorjem na kapitalskih trgih zagotovi tudi več naložbenih priložnosti. Gospodarstvo EU zaradi sedanjega okvira EU za listinjenje ne more izkoriščati vseh prednosti, ki jih listinjenje lahko ponudi.

V poročilih Enrica Lette 1 in Maria Draghija 2 je listinjenje priporočeno kot sredstvo za krepitev posojilne zmogljivosti bank Evropske unije za financiranje prednostnih nalog EU, vključno z obrambo, ustvarjanje globljih kapitalskih trgov, oblikovanje unije prihrankov in naložb ter povečanje konkurenčnosti EU.

Evropski svet je Evropsko komisijo pozval, naj opredeli ukrepe za ponovni zagon evropskega trga listinjenja, tudi „z regulativnimi in bonitetnimi spremembami z uporabo razpoložljivega manevrskega prostora“ 3 , in v letu 2025 hitro predlaga revidiran okvir za listinjenje 4 . Poleg tega številni deležniki, vključno z izdajatelji, investitorji in nadzorniki, pozivajo k ukrepanju za odpravo ovir, ki onemogočajo razvoj trga listinjenja v EU 5 .

Okvir EU za listinjenje, ki je bil vzpostavljen po finančni krizi leta 2008, je bil odziv na pomisleke glede tveganih listinjenj v ZDA. Takrat se je štelo, da so stroge zahteve potrebne za povrnitev ugleda trga listinjenja, na katerega sta negativno vplivala odsotnost ustreznih zaščitnih ukrepov in globoko nezaupanje investitorjev. Zdaj, ko zaradi ustreznih zaščitnih ukrepov, ki so trdno vgrajeni v organizacijo trga, listinjenje ponovno pridobiva zaupanje investitorjev, je treba tako za izdajanje listinjenih vrednostnih papirjev kot tudi za naložbe vanje najti boljše ravnovesje med zaščitnimi ukrepi in priložnostmi za rast. Izkušnje z okvirom kažejo, da je preveč konzervativen in omejuje morebitno uporabo listinjenja v EU. Visoki operativni stroški in preveč konzervativne kapitalske zahteve številne izdajatelje in investitorje odvračajo od trga listinjenja.

Namen pregleda je upoštevati tehnike za zmanjševanje tveganja, ki se izvajajo v regulativnih in nadzornih okvirih EU za listinjenje ter s katerimi so se znatno zmanjšala tveganja, povezana s posli listinjenja, kot tudi dobro kreditno uspešnost listinjenj v EU.

Ta predlog prispeva k prednostni nalogi Komisije za obdobje 2024–2029 za „nov načrt za trajnostno blaginjo in konkurenčnost Evrope“. Je sestavni del unije prihrankov in naložb 6 , ki je temelj mandata Komisije 2024–2029, ter je prva zakonodajna pobuda v okviru unije prihrankov in naložb. Hkrati je treba priznati, da pregled listinjenja sam po sebi ni čudežna rešitev. Projekt unije prihrankov in naložb zajema širok nabor drugih in dopolnilnih ukrepov za doseganje svojih ciljev. Kljub temu Evropska komisija pričakuje, da bodo spremembe nebonitetnih in bonitetnih zahtev, predvidene v tem svežnju predlogov, finančne institucije spodbudile k večji aktivnosti na področju listinjenja in, kar je pomembno, k uporabi iz tega izhajajoče kapitalske olajšave za dodatna posojila.

Cilj predlaganega pregleda okvira EU za listinjenje je odpraviti nepotrebne ovire za izdajanje in vlaganje na trgu listinjenja v EU, zlasti: (i) zmanjšati neupravičene operativne stroške za izdajatelje in investitorje ob zagotavljanju ustreznih standardov preglednosti, zaščite investitorjev in nadzora; (ii) prilagoditi bonitetni okvir za banke in zavarovatelje, bolje upoštevati dejanska tveganja in odpraviti neupravičene bonitetne stroške pri izdajanju listinjenih vrednostnih papirjev in vlaganju vanje, hkrati pa varovati finančno stabilnost.

Cilj pregleda okvira EU za listinjenje je odpraviti nepotrebne ovire, ki otežujejo rast in razvoj trga listinjenja v EU, ne da bi pri tem ogrozili finančno stabilnost, celovitost trga ali zaščito investitorjev. Da bi to dosegli, so predlagane reforme skrbno usmerjene v odpravo specifičnih ovir za izdajanje in (nebančne) naložbe. Pregled predvideva spremembe štirih pravnih aktov in zajema: 

·zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o listinjenju 7 ), ki določa pravila o produktih ter pravila ravnanja za izdajatelje in investitorje;

·predlog o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: uredba o kapitalskih zahtevah 8 ), ki določa kapitalske zahteve za banke, ki imajo listinjenja in vanje vlagajo, ter

·spremembe dveh delegiranih uredb: Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/61 (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt o količniku likvidnostnega kritja 9 ), ki ureja merila primernosti za sredstva, ki se vključijo v likvidnostno rezervo bank, in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/35 (v nadaljnjem besedilu: delegirani akt na podlagi direktive Solventnost II 10 ), ki ureja kapitalske zahteve za zavarovalnice in pozavarovalnice. 

Namen predvidenih sprememb je ciljno izboljšati okvir, ne pa ga temeljito prenoviti. Te spremembe bi bilo treba obravnavati kot sveženj, saj nobeden od posameznih sestavnih delov sam po sebi ne bo dosegel želenega rezultata. Elementi svežnja obravnavajo tako ponudbo kot povpraševanje na trgu ter se medsebojno podpirajo, da bi dosegli želeni učinek. Z racionalizacijo zahtev glede poročanja in znižanjem kapitalskih zahtev se bodo zmanjšale vstopne ovire, pocenila se bo tudi izdaja listinjenj za banke. S poenostavitvijo določb glede skrbnega pregleda ter spremembo kapitalskih zahtev in obravnave likvidnosti se bodo olajšale naložbe v listinjenje, povečala pa se bo tudi njihova privlačnost. Večja in bolj dinamična baza investitorjev bo spodbudila tudi večji obseg izdajanja. Ponovni zagon trga listinjenja v EU je zapletena naloga, ki zahteva spremembe v različnih delih okvira, da se spodbudita ponudba in povpraševanje na trgu listinjenja.

Regulacija sama po sebi ni dovolj za spodbuditev razvoja tega trga: tudi udeleženci na trgu morajo prispevati, na primer s sprejetjem standardizacije in sektorskih pobud za posamezne segmente, saj brez njihovih prizadevanj rast trga ne bo mogoča. 

Ta pregled temelji na različnih prispevkih, vključno s poročilom EBA iz leta 2020 o prenosu pomembnega deleža tveganja , poročilom ESRB iz leta 2020 o spremljanju sistemskih tveganj na trgu listinjenja v EU , poročilom Komisije iz leta 2022 o uredbi o listinjenju , mnenjem skupnega odbora evropskih nadzornih organov iz leta 2022 o bonitetnem okviru , ciljno usmerjenim posvetovanjem iz leta 2024 o delovanju okvira EU za listinjenje in poročilom skupnega odbora iz leta 2025 o izvajanju in delovanju okvira za listinjenje . Komisija je organizirala tudi različna dvostranska srečanja z deležniki, julija 2024 pa tudi delavnico, na kateri se je razpravljalo o stališčih deležnikov glede okvira EU za listinjenje. 

Kar zadeva časovni okvir, bo Komisija spremembe uredbe o listinjenju in uredbe o kapitalskih zahtevah sprejela skupaj. Istega dne se bo osnutek sprememb delegirane uredbe o količniku likvidnostnega kritja objavil na portalu Povejte svoje mnenje za štiritedensko posvetovanje. Osnutek sprememb delegirane uredbe Solventnost II bo vključen v širši sveženj sprememb navedene uredbe, ki naj bi bil objavljen za posvetovanje v drugi polovici julija letos. 

Cilji predloga spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013 

Ocena okvira, podprta s povratnimi informacijami deležnikov, kaže, da (i) obstoječe bonitetne zahteve glede listinjenja, kot so določene v Uredbi (EU) št. 575/2013 (uredba o kapitalskih zahtevah), niso dovolj občutljive na tveganje in da so zaradi teh zahtev (ii) ravni kapitalskih zahtev, ki jih morajo kreditne institucije izpolnjevati za svoje izpostavljenosti v listinjenju, neupravičeno visoke. Sedanje zahteve ne upoštevajo v zadostni meri dobre kreditne uspešnosti listinjenja v EU in tehnik za zmanjševanje tveganja, ki se izvajajo v regulativnih in nadzornih okvirih za listinjenje, ki so znatno zmanjšale agencijska in modelska tveganja, vključena v posle listinjenja 11 . Načelo nenevtralnosti 12 kapitalskih zahtev je kot eden glavnih elementov, ki opredeljujejo kapitalski okvir za listinjenje za kreditne institucije, utemeljeno, vendar se zdi, da obseg nenevtralnosti ni več utemeljen. Poleg tega je v standardizirani pristop za listinjenje (v nadaljnjem besedilu: SEC-SA) vključena pretirana konzervativnost, tako v absolutnem smislu kot v primerjavi s pristopom za listinjenje na osnovi notranjih bonitetnih ocen (v nadaljnjem besedilu: SEC-IRBA). Pomanjkanje občutljivosti na tveganja deluje kot bonitetna ovira, ki kreditne institucije EU odvrača od polnega sodelovanja na trgu listinjenja, zlasti v njihovi vlogi originatorjev listinjenja, in zmanjšuje možnost, da bi kreditne institucije sproščeni kapital uporabile za zagotavljanje več posojil gospodarstvu. Zmanjšuje privlačnost listinjenja kot učinkovitega instrumenta za upravljanje kapitala in bilanc stanja kreditnih institucij ter prerazporeditev tveganj po širšem finančnem sistemu.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

Sedanji predlog je sprememba uredbe o kapitalskih zahtevah in je zato prav tako uredba. Ciljev tega predloga ni mogoče doseči z nobenimi drugimi zakonodajnimi ali operativnimi sredstvi.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

•Ocena učinka

Poročilo o oceni učinka je bilo predloženo Odboru za regulativni nadzor, ki ga je pregledal 9. aprila 2025.

•Primernost in poenostavitev ureditve

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Ta predlog uredbe je del širšega pregleda listinjenja, ki zajema spremembe dveh uredb (poleg uredbe o kapitalskih zahtevah tudi uredbe o listinjenju) in dveh delegiranih aktov (delegiranega akta o količniku likvidnostnega kritja in delegiranega akta na podlagi direktive Solventnost II). Predlagane spremembe bi bilo treba obravnavati kot sveženj ukrepov, s katerimi se celovito obravnavajo težave v zvezi s ponudbo in povpraševanjem na trgu listinjenja.

Spodnje meje uteži tveganja so minimalne uteži tveganja, ki jih morajo kreditne institucije, ki izdajajo listinjene vrednostne papirje in vlagajo vanje, uporabljati za svoje izpostavljenosti v listinjenju, tudi če izračuni kapitalskih zahtev v skladu s pristopoma SEC-SA in SEC-IRBA kažejo na nižjo utež tveganja. Zagotavljajo spodnjo mejo kapitalskih zahtev. Sedanji okvir je precej neobčutljiv na tveganja, saj omogoča le dve fiksni spodnji meji uteži tveganja za nadrejene pozicije: spodnjo mejo uteži tveganja v višini 10 % za izpostavljenost do nadrejene pozicije pri enostavnih, preglednih in standardiziranih (v nadaljnjem besedilu: STS) poslih ter spodnjo mejo uteži tveganja v višini 15 % za izpostavljenost do nadrejene pozicije pri poslih, ki niso STS.

Predlog uvaja nov koncept spodnje meje uteži tveganja, ki je občutljiva na tveganje, pri čemer so spodnje meje uteži tveganja za nadrejene pozicije v listinjenju sorazmerne s tveganostjo (tj. povprečnimi utežmi tveganja) osnovne skupine izpostavljenosti. To znatno povečuje občutljivost kapitalskega okvira za listinjenje na tveganja in zmanjšuje obstoječe odvračilne dejavnike za listinjenje portfeljev z nizkimi utežmi tveganja. Da se preprečijo prenizke spodnje meje uteži tveganja in ohrani skladnost z mednarodnimi standardi, bi morala za spodnje meje uteži tveganja, izračunane v skladu s to formulo, ki je občutljiva na tveganje, veljati minimalna raven.

Izračun spodnje meje uteži tveganja za nadrejene pozicije se razlikuje med listinjenji STS in listinjenji, ki niso STS, pri čemer se za vsako uporabi drugačen skalar, da se upošteva inherentna boljša kakovost listinjenj STS, ki izhaja iz niza podrobnih meril za STS in namenskega nadzora. Skalarji so bili umerjeni, da bi dosegli zmerne do ambiciozne rezultate v smislu zmanjšanja kapitalskih zahtev, hkrati pa ohranili preudarnost pri rezultatih.

Spremembe faktorja (p)

Faktor (p) je parameter, ki spodbuja „nenevtralnost“ kapitalskih zahtev za listinjenje za izpostavljenosti v listinjenju, ki jih imajo kreditne institucije. Je eden od parametrov, uporabljenih v formulah za izračun uteži tveganja v listinjenju, in povečuje znesek kapitala za pozicije v listinjenju nad znesek, ki bi bil potreben za osnovne izpostavljenosti, če ne bi bile listinjene. Faktor (p) 1 bi bilo treba razlagati kot 100 % višjo kapitalsko zahtevo ali podvojitev kapitalske zahteve za vse pozicije v listinjenju v primerjavi s kapitalsko zahtevo za osnovna nelistinjena sredstva, faktor (p) 0,3 pa pomeni 30 % višjo kapitalsko zahtevo. Faktor (p) obstaja samo v pristopih na podlagi formule (SEC-IRBA in SEC-SA) in ne obstaja v pristopu na podlagi zunanje bonitetne ocene SEC-ERBA (da, kadar so uteži tveganja določene neposredno v razpredelnici, opredeljeni v uredbi o kapitalskih zahtevah, „zrcalijo“ uteži tveganja, izračunane v skladu s formulo SEC-SA).

Ena od glavnih ugotovitev ocene sedanjega okvira in posvetovanja z deležniki je, da so ravni faktorja (p) previsoke in povzročajo neupravičene ravni prekomerne kapitalizacije za nekatere posle listinjenja. Poleg tega je nenevtralnost kapitalskih zahtev še zlasti visoka v okviru pristopa SEC-SA in povzroča neupravičene razlike med kapitalskimi zahtevami, izračunanimi s pristopom SEC-IRBA in pristopom SEC-SA.

Zato bi bilo treba uvesti ciljno usmerjene spremembe faktorja (p) pri pristopih SEC-IRBA in SEC-SA, da bi se: (i) uvedla večja občutljivost na tveganja; (ii) obravnavale prevelike ravni nenevtralnosti; (iii) zmanjšala pretirana konzervativnost pristopa SEC-SA; (iv) ohranilo načelo hierarhije pristopov (tj. da bi moral pristop SEC-IRBA na vrhu hierarhične lestvice načeloma privesti do nižjih kapitalskih zahtev kot pristop SEC-SA na sredini in pristop SEC-ERBA na dnu hierarhične lestvice, ki bi privedel do najbolj konzervativnih rezultatov).

Ciljno usmerjene spremembe zato razlikujejo med pozicijami v listinjenjih STS in listinjenjih, ki niso STS, pozicijami originatorjev/sponzorjev in investitorjev ter nadrejenimi in nenadrejenimi pozicijami. Na splošno se zmanjšanja faktorja (p) osredotočajo na nadrejene pozicije, pozicije originatorjev/sponzorjev in listinjenja STS. Povedano drugače, izpostavljenosti investitorjev v listinjenjih, ki niso listinjenja STS, in v pozicijah v listinjenjih STS, ki niso nadrejene, ne bi smele biti upravičene do zmanjšanega faktorja (p), saj naložbe kreditnih institucij v pozicije v listinjenju, ki niso nadrejene, niso zaželene in se ne bi smele podpirati.

V sklopu SEC-IRBA, kjer okvir zahteva, da se faktor (p) izračuna na podlagi posebne formule, se predlaga, da se za faktor (p) uporabljajo znižan faktor povečanja, znižana spodnja meja in na novo uvedena zgornja meja. Te spremembe so osredotočene na nadrejene pozicije. Razen zgoraj pojasnjenih sprememb (glede zgornje meje, spodnje meje in faktorja povečanja) ostaja formula za izračun faktorja (p) pri SEC-IRBA nespremenjena.

Pri SEC-SA, kjer okvir določa pavšalne ravni faktorja (p), pri čemer razlikuje le med listinjenji STS in listinjenji, ki niso STS, se predlaga, da se faktor (p) zmanjša za nadrejene pozicije.

Pri pristopu SEC-ERBA so bile uteži tveganja v konverzijskih razpredelnicah ponovno umerjene, da bi odražale predlagane spremembe spodnje meje uteži tveganja in faktorja (p) v okviru pristopov SEC-IRBA in SEC-SA, hkrati pa ohranile hierarhijo pristopov (tj. ohranile načelo, da bi moral pristop SEC-ERBA privesti do najbolj konzervativnih rezultatov od treh pristopov). Da bi se upoštevala uvedba spodnje meje uteži tveganja, občutljive na tveganje, morajo konverzijske razpredelnice vključevati formulo za izračun spodnje meje uteži tveganja, občutljive na tveganje, za pozicije z najvišjimi stopnjami kreditne kakovosti, za katere je verjetno, da bodo dosegle najnižje uteži tveganja. Zato bi morala formula za spodnje meje uteži tveganja prevladati nad posodobljenimi utežmi tveganja v razpredelnicah, če daje višje rezultate. Če banke ne morejo izračunati KA (ker na primer ne morejo pridobiti parametra w za izračun K 17 A), morajo uporabiti sedanji uteži tveganja 10 % za listinjenja STS ali 15 % za listinjenja, ki niso STS. S tem se prepreči tveganje regulativne arbitraže, pri kateri bi lahko SEC-ERBA privedel do nižjih uteži tveganja za te pozicije z najvišjimi stopnjami kreditne kakovosti kot pristopa na podlagi formule (SEC-IRBA in SEC-SA) (pri katerih je treba formulo uporabiti za izračun spodnje meje uteži tveganja).

Na splošno je cilj predlaganih sprememb ohraniti preudarnost pri rezultatih ter upoštevati pomisleke EBA in nadzornikov, da bi zmanjšanje faktorja (p) lahko povzročilo premajhno kapitalizacijo vmesnih pozicij in učinke naglega padca (tj. razmere, v katerih majhne spremembe faktorja (p) povzročijo velike spremembe kapitalskih zahtev in velike razlike med kapitalskimi zahtevami za različne pozicije).

Odporne pozicije

Poleg tega na podlagi predlogov skupnega odbora iz leta 2022 o pregledu bonitetnega okvira za listinjenje predlog uvaja nov koncept odpornih pozicij v listinjenju. Odporne pozicije v listinjenju so nadrejene pozicije v listinjenju, ki izpolnjujejo niz meril primernosti, ki zagotavljajo nizko agencijsko in modelsko tveganje ter zanesljivo sposobnost pokrivanja izgub za nadrejene pozicije. Merila primernosti temeljijo na priporočilih skupnega odbora. Prilagojena so tako, da zajemajo večji del pozicij na trgu listinjenja, hkrati pa še vedno zagotavljajo preudarnost pri rezultatih.

Zahteve vključujejo:

·zmanjšana agencijska in modelska tveganja. Primerne so samo pozicije v listinjenju z zmanjšanim agencijskim in modelskim tveganjem. To vključuje (i) pozicije originatorjev v listinjenju STS in listinjenju, ki ni STS (ker imajo originatorji podrobnejše znanje o osnovnih izpostavljenostih in postopku listinjenja ter nadzor nad njimi kot investitorji), (ii) pozicije sponzorjev v listinjenjih STS in listinjenjih, ki niso STS (sponzorji imajo dostop do več informacij kot investitorji, agencijska tveganja pa so manjša od tveganj, povezanih s pozicijami investitorjev), in (iii) pozicije investitorjev – samo v listinjenjih STS (ker merila za STS v veliki meri zmanjšujejo agencijska in modelska tveganja). Pozicije investitorjev v listinjenjih, ki niso STS, so izključene, saj agencijsko in modelsko tveganje nista zmanjšana;

·mehanizem odplačevanja. Dovoljeno je le zaporedno odplačevanje ali sorazmerno doplačevanje, če posel vključuje sprožilce, povezane z uspešnostjo, zaradi katerih je potreben prehod na zaporedno odplačevanje. Namen tega je zagotoviti konzervativno izboljšanje kreditne kvalitete za nadrejeno pozicijo v času trajanja posla. To so obstoječa merila za STS. Zato mora tradicionalno listinjenje izpolnjevati obstoječe merilo za STS, opredeljeno v členu 21(5) Uredbe (EU) 2017/2402, in dodatne smernice iz smernic EBA za listinjenje, ki ni listinjenje ABCP, EBA/GL/2018/09. Sintetično listinjenje mora izpolnjevati obstoječe merilo za STS, opredeljeno v členu 26c(5) Uredbe (EU) 2017/2402, skupaj s smernicami iz smernic EBA o merilih za STS za bilančno listinjenje EBA/GL/2024/05 in zahtevami iz Delegirane uredbe (EU) 2024/920 glede sprožilcev, povezanih z uspešnostjo;

·koncentracija/razdrobljenost. Izpostavljenosti v skupini morajo upoštevati zgornjo mejo koncentracije 2 %, tj. izpostavljenosti do enega dolžnika ne smejo presegati 2 % skupne vrednosti izpostavljenosti. Razdrobljena skupina omogoča večjo razpršitev tveganj, na splošno zmanjšuje verjetnost koreliranih neplačil in bolje ščiti nadrejeno pozicijo pred tveganjem izgub;

·kreditno tveganje nasprotne stranke (pomembno samo za sintetične transakcije). Dovoljeno je samo kreditno zavarovanje, podprto z visokokakovostnim zavarovanjem s premoženjem ali v obliki jamstev, ki jih zagotovijo države ali nadnacionalni subjekti. To zmanjšuje kreditno tveganje nasprotne stranke, povezano s kreditnim zavarovanjem, ki mu je izpostavljen originator, omogoča originatorju, da hitro nadomesti izgube, nastale v strukturah za prenos pomembnega deleža tveganja, in prispeva k učinkovitosti prenosa tveganja. Ta zahteva je osredotočena na zaščito originatorja (in izpostavljenosti originatorja nadrejeni poziciji), saj pri sintetičnih listinjenjih nadrejeno pozicijo običajno zadrži originator;

·minimalna kreditna izboljšava (tj. največja velikost) nadrejene pozicije. Namen te zahteve je zagotoviti dovolj velike nenadrejene pozicije, da se nadrejena pozicija zaščiti pred morebitnimi izgubami. Uvedena je posebna formula za izračun minimalne točke vključitve nadrejene pozicije v skladu s pristopom SEC-IRBA. To je v veliki meri skladno s pričakovanji enotnega mehanizma nadzora v okviru nadzornih ocen prenosov pomembnega deleža tveganja. Za pristopa SEC-SA in SEC-ERBA je uvedena ločena formula, ki jo je lažje izvajati in preprečuje zapletenost pri uporabi formule, ki se uporablja v okviru pristopov SEC-IRBA (na primer zapletenost izračuna pričakovanih izgub v celotnem obdobju trajanja v okviru standardiziranega pristopa). Formula za izračun minimalne točke vključitve v skladu s pristopom SEC-IRBA kot enega od vhodnih podatkov uporablja tehtani povprečni čas trajanja začetnega referenčnega portfelja. Tehtani povprečni čas trajanja bi bilo treba izračunati v skladu s smernicami iz smernic o merilih za STS (EBA/GL/2024/05), ki so skladne s predpostavkami za izračun tehtanega povprečnega časa trajanja v skladu s smernicami EBA o določitvi tehtane povprečne zapadlosti pogodbenih plačil v okviru tranše (EBA/GL/2020/04). V skladu s tem se pri izračunu tehtanega povprečnega časa trajanja ne bi smela upoštevati predplačila za sintetična listinjenja, pri listinjenju s pravo prodajo pa bi bilo treba dovoliti, da se predplačila upoštevajo pod posebnimi pogoji (kot je določeno v oddelku 4.3.2 zadevnih smernic).

V praksi sta za listinjenje STS novi samo dve od petih meril, saj so merila za mehanizem odplačevanja, koncentracijo/razdrobljenost in kreditno tveganje nasprotne stranke že obstoječa merila za STS (določena v uredbi o listinjenju) ali merila za STS+ za ugodnejšo kapitalsko obravnavo (določena v členu 243 uredbe o kapitalskih zahtevah).

Za pozicije v listinjenju, ki izpolnjujejo zgornja merila, se lahko uporabijo dodatna znižanja spodnjih mej uteži tveganja, za nekatere pozicije investitorjev pa tudi znižanja faktorja (p).

Ta merila so določena v členu 243 uredbe o kapitalskih zahtevah. Člen 243 uredbe o kapitalskih zahtevah zdaj določa dva sklopa meril za diferencirano kapitalsko obravnavo: prvič, obstoječa merila za listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za kapitalsko obravnavo STS, in drugič, nova merila za „odpornost“ za pozicije v listinjenju, ki izpolnjujejo pogoje za ugodnejšo kapitalsko obravnavo kot druge (neodporne) pozicije.

Tveganje regulativne arbitraže (kadar bi bila kreditna institucija v vlogi originatorja spodbujena k strukturiranju neupravičeno velike nadrejene pozicije, da bi izkoristila nižji faktor (p) in nižje uteži tveganja) je zmanjšano: v primeru odpornih pozicij z zahtevo po „odpornosti“ v zvezi z največjo velikostjo nadrejene pozicije in za druge pozicije prek okvira za prenos pomembnega deleža tveganja, kjer novi test , ki temelji na načelih, preprečuje tako arbitražo. Podobno lahko kreditne institucije, ki vlagajo v nadrejene pozicije listinjenja STS, izkoristijo nižji faktor (p) le, če je pozicija odporna in zato izpolnjuje zahtevo glede velikosti pozicije.

Vse predlagane spremembe spodnjih mej uteži tveganja in faktorja (p) so povzete v naslednjih treh razpredelnicah.

Razpredelnica 1: Sedanje zahteve okvira

Razpredelnica 2: Predlagane zahteve za posle z odpornimi pozicijami (spremembe v primerjavi s sedanjim okvirom so označene s krepko pisavo, spremembe v primerjavi s predlagano obravnavo za druge transakcije so označene s krepko podčrtano pisavo)

Razpredelnica 3: Predlagane zahteve za posle s pozicijami, ki niso odporne pozicije (spremembe v primerjavi s sedanjim okvirom so označene s krepko pisavo)

*KIRB pomeni kapitalsko zahtevo za osnovne izpostavljenosti v listinjenju na podlagi okvira IRB (okvir na osnovi notranjih bonitetnih ocen). KA pomeni kapitalsko zahtevo za osnovne izpostavljenosti v listinjenju, prilagojeno tako, da odraža slabo uspešnost, na podlagi standardiziranega okvira.

V poročilu EBA o prenosu pomembnega deleža tveganja 18 , objavljenem leta 2020, je navedeno, da ima obstoječi regulativni okvir za prenos pomembnega deleža tveganja v uredbi o kapitalskih zahtevah številne omejitve, zlasti na treh področjih: (a) testi za prenos pomembnega deleža tveganja, ki imajo omejitve v zvezi z razlago kvantitativnih pragov in mer, ki se uporabljajo v mehanskih testih v okviru uredbe o kapitalskih zahtevah, in kvalitativnim testom „sorazmernosti“ na splošno, za katerega so v uredbi o kapitalskih zahtevah določena le splošna merila, (b) postopek, ki ga pristojni organi uporabljajo za ocenjevanje prenosa pomembnega deleža tveganja, in (c) posebne strukturne značilnosti poslov listinjenja, ki lahko škodujejo stalnemu izpolnjevanju zahtev glede prenosa pomembnega deleža tveganja in tako vplivajo na učinkovitost prenosa tveganja. Te omejitve okvira so prispevale k negotovosti na trgu in zamudam pristojnih organov pri ocenjevanju nekaterih poslov listinjenja. V nekaterih primerih so povzročile tudi neupravičene nedoslednosti v rezultatih prenosa pomembnega deleža tveganja in kapitalskih izračunih pri uporabi prenosa pomembnega deleža tveganja pri listinjenjih s primerljivimi značilnostmi v različnih državah članicah.

Namen sprememb okvira za prenos pomembnega deleža tveganja je obravnavati zgoraj opredeljene omejitve okvira za prenos pomembnega deleža tveganja (tj. omejitve v zvezi z obstoječimi testi za prenos pomembnega deleža tveganja, strukturnimi značilnostmi listinjenja in nadzornimi postopki) ter zagotoviti večjo doslednost in predvidljivost okvira za prenos pomembnega deleža tveganja. Predvidljivost prenosa pomembnega deleža tveganja je izboljšana z določitvijo glavnih elementov ocene prenosa pomembnega deleža tveganja, vključno s široko zasnovo novega testa za prenos pomembnega deleža tveganja, v uredbi o kapitalskih zahtevah. Operacionalizacija tehničnih podrobnosti testa, zahteve glede strukturnih značilnosti in načela postopka nadzornega ocenjevanja so prepuščeni regulativnim tehničnim standardom EBA.

Zamenjava obstoječih mehanskih testov z novim testom, ki temelji na načelih

V skladu s priporočili EBA in z namenom odprave omejitev, ugotovljenih v zvezi z obstoječima mehanskima testoma, je uveden nov test, ki temelji na načelih in nadomešča obstoječa mehanska testa. Ta test, ki temelji na načelih, zahteva, da originator vsaj 50 % nepričakovanih izgub izpostavljenosti osnovnega portfelja posla listinjenja prenese na tretje osebe.

Poleg tega je uvedena nova zahteva, da mora originator pristojnemu organu predložiti samooceno. Samoocena bi morala pokazati, da je prenos pomembnega deleža tveganja dosežen, tudi v stresnih pogojih. Originator bi moral v okviru te samoocene zagotoviti analizo modela denarnih tokov, ki zagotavlja dokaze o vzdržnosti prenosa pomembnega deleža tveganja v času trajanja posla in prikazuje, kako so pričakovane izgube v celotnem obdobju trajanja in nepričakovane izgube listinjenih izpostavljenosti razporejene med pozicije posla. Analiza denarnih tokov bi morala zajemati tako izhodiščne kot stresne pogoje in bi jo bilo treba pripraviti ob izvedbi listinjenja za celotno trajanje posla. Poleg tega bi morala samoocena vključevati tudi informacije o kapitalski olajšavi, doseženi z listinjenjem. To bi moralo nadzorniku omogočiti, da oceni, ali listinjenje s kompleksnimi ali inovativnimi značilnostmi povzroči nesorazmeren znesek kapitalske olajšave v primerjavi s prenesenim tveganjem. Samoocena bi pristojnim organom na splošno olajšala ugotavljanje tistih značilnosti poslov listinjenja, ki zahtevajo večji nadzor. To bi jim omogočilo, da originatorjem zagotovijo večjo preglednost in predvidljivost ter racionalizirajo oceno prenosa pomembnega deleža tveganja.

Glede na črtanje mehanskih testov se predlaga tudi črtanje opredelitve vmesne pozicije v listinjenju. Opredelitev je zdaj odveč, saj je bil edini sklic na vmesno pozicijo naveden v okviru mehanskih testov. Poleg tega bi bilo treba v opredelitev nadrejene pozicije vključiti tudi spremembo, in sicer bi bilo treba uvesti dodaten pogoj/pojasnilo, da mora nadrejena tranša presegati KIRB/KA.

EBA bo pravočasno izdal regulativni tehnični standard, ki bo vključeval: (i) dodatne podrobnosti o pogojih, pod katerimi lahko pristojni organi uporabijo test, ki temelji na načelih, in (ii) tehnične posebnosti samoocene in modeliranja denarnih tokov (vključno s standardi za razporeditev pričakovanih izgub v celotnem obdobju trajanja in nepričakovanih izgub na pozicije). To bi moralo zagotoviti enotno izvajanje testa, ki temelji na načelih, in obravnavati glavne pomisleke, ki so jih deležniki izrazili v zvezi s temi zadevami. Poleg tega bodo regulativni tehnični standardi obravnavali strukturne značilnosti, ki bi lahko ovirale prenos pomembnega deleža tveganja, v skladu s priporočili iz poročila EBA o prenosu pomembnega deleža tveganja.

V skladu s predlogom bo sedanji pristop, ki temelji na dovoljenjih in se redko uporablja, črtan iz uredbe o kapitalskih zahtevah (tj. doseganje prenosa pomembnega deleža tveganja z dovoljenjem, ki ga izda pristojni organ, ni več dovoljeno).

Ohranjanje prožnosti nadzora

Bistveno je, da se ohranita prožnost za pristojne organe pri njihovih ocenah prenosa pomembnega deleža tveganja in pristojnost za izvajanje celovitega pregleda poslov prenosa pomembnega deleža tveganja v primeru zapletenih in inovativnih poslov. Dodatne podrobnosti o pogojih, pod katerimi lahko pristojni organi uporabijo celovit pregled prenosa pomembnega deleža tveganja, bodo določene v regulativnih tehničnih standardih, ki jih bo pripravil EBA.

Postopek nadzorne ocene prenosa pomembnega deleža tveganja

Postopek nadzorne ocene prenosa pomembnega deleža tveganja trenutno ni zajet v uredbi o kapitalskih zahtevah. Splošna načela, ki urejajo nadzorne ocene prenosa pomembnega deleža tveganja, bi bilo treba uskladiti na ravni EU, da bi bila načela učinkovitejša. EBA bi moral taka načela na visoki ravni oblikovati v regulativnih tehničnih standardih. To bi moralo vključevati tudi splošna načela za skrajšani postopek za kvalificirana listinjenja, ki bi temeljila na priporočilih EBA in izkušnjah s skrajšanim postopkom, ki ga trenutno pripravlja enotni mehanizem nadzora v sodelovanju z Evropsko bančno federacijo.

V okviru pregleda bi bilo treba uvesti številne tehnične spremembe in popravke, ki so jih predlagali EBA in deležniki med posvetovanjem Komisije.

–predčasni odpoklici v sintetičnih listinjenjih in spodbuda v okviru člena 238. V člen 238 je vključeno pojasnilo, da je spodbuda iz člena 238 za namene ugotavljanja neusklajenosti zapadlosti prisotna v možnosti predčasne zaključitve posla le, kadar pogodba ob uvedbi zavarovanja vključuje pogoje, ki so očitno namenjeni povečanju prednosti uveljavljanja možnosti predčasne zaključitve posla (kot so kupon s stopnjevanjem, možnost predčasne zaključitve posla manj pogosto kot enkrat letno po prvem primernem datumu predčasnega odpoklica ali sprostitev zavarovanja s premoženjem, s katerim so zavarovane terjatve kupca zavarovanja, na prvi primerni datum predčasne zaključitve posla ali po njem);

–merila za listinjenja STS, ki izpolnjujejo pogoje za diferencirano (STS) kapitalsko obravnavo iz člena 243. Potrebne so nekatere prilagoditve, da bi bil okvir za listinjenje skladen s spremembami uteži tveganja, ki se uporabljajo za nekatere vrste izpostavljenosti v okviru kreditnega tveganja, kot je bilo uvedeno z uredbo o kapitalskih zahtevah III.

·Prvič, zahteva po omejitvi uteži tveganja na 75 % za izpostavljenosti na drobno na posamični podlagi je črtana in združena z zahtevo za najvišjo utež tveganja 100 % za vse druge izpostavljenosti na posamični podlagi. Tako bi bile na primer izpostavljenosti na drobno do posameznikov nad 1 milijonom EUR upravičene.

·Drugič, omejitev uteži tveganja v višini 50 % za hipoteke na poslovne nepremičnine je povečana na 60 %. S tem bi se ohranil pristop, ki se je uporabljal v okviru prejšnje ureditve uredbe o kapitalskih zahtevah, v skladu s katero se je za izpostavljenosti do poslovnih nepremičnin, ki ne ustvarjajo dohodka, uporabila 50-odstotna omejitev razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin. To pomeni tudi, da izpostavljenosti komercialnim IPRE, ki niso zaželene za oznako STS, ne bi bile primerne.

·Tretjič, ni sprememb pri omejitvi uteži tveganja, ki se uporablja za stanovanjske hipoteke. 40-odstotna omejitev dejansko omogoča ohranitev 80-odstotne omejitve razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin za večino izpostavljenosti in hkrati večji delež stanovanjskih izpostavljenosti, ki niso izpostavljenosti IPRE, s 100-odstotno omejitvijo razmerja med vrednostjo kredita in vrednostjo zastavljenih nepremičnin kot prejšnja ureditev v okviru uredbe o kapitalskih zahtevah. To omogoča vključitev izpostavljenosti iz naslova stanovanjskih nepremičnin, ki ustvarjajo dohodek;

–pojasnila v zvezi s členom 248(1). Pooblastilo, podeljeno EBA v členu 248(1) za pripravo regulativnih tehničnih standardov, ki določajo, kaj je ustrezno konzervativna metoda za izračun nominalnega zneska za nečrpani del likvidnostnega posojila, je črtano, saj se šteje, da v zvezi z izračunom nominalnega zneska črpanega dela ni potrebno dodatno pojasnilo, ki bi presegalo tisto, kar je že določeno v zadevnem členu. Ker je izračun nominalnega zneska nečrpanega dela (zunajbilančne postavke) enostaven, saj se lahko določi kot razlika med skupnim nominalnim zneskom likvidnostnega posojila in nominalnim zneskom črpanega dela (bilančne postavke), je črtana tudi zahteva, da mora institucija dokazati uporabo ustrezno konzervativne metode za merjenje zneska nečrpanega dela;

–obravnava posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja za izračun kapitalskih zahtev po listinjenju v skladu s členom 248(1), točka (d). Člen 248(1), točka (d), je spremenjen, da se možnost odbitka posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja razširi tudi na tranše, ki jim je bila dodeljena utež tveganja, nižja od 1 250 %, če imajo točko vključitve A, ki je nižja od KIRB ali KA. Če je ta pogoj izpolnjen, se lahko pozicija v listinjenju obravnava kot dve poziciji v listinjenju: nadrejena pozicija z A, ki je enak KIRB ali KA, in podrejena pozicija z A pod KIRB ali KA in točko izločitve D, ki je enaka KIRB ali KA. V tem primeru se posebni popravki zaradi kreditnega tveganja odbijejo samo od vrednosti izpostavljenosti te podrejene pozicije, ki bi ji bila dodeljena utež tveganja 1 250 %;

–pojasnilo o vrednosti izpostavljenosti sintetičnega presežnega razmika v skladu s členom 248(1), točka (e). V določbo o izračunu vrednosti izpostavljenosti sintetičnega presežnega razmika so vključena nekatera manjša tehnična pojasnila, kot sta premik sklica na pogodbeno določeni sintetični presežni razmik v uvodni stavek in njegovo črtanje iz točk (i) do (iv), da bi se izognili nepotrebnim ponovitvam;

–pogoji iz člena 254(1), točka (c), v skladu s katerimi se SEC-SA ne sme uporabljati. V členu 254(1) je opredeljena hierarhija pristopov. Vendar pogoji, pod katerimi se SEC-SA ne sme uporabljati, niso natančno določeni. Člen 254(1), točka (c), je zato spremenjen, da se pojasni, da so edini primeri, v katerih se SEC-SA ne sme uporabljati, določeni v odstavkih 2 in 4 istega člena. V teh odstavkih so določeni pogoji za obvezen prehod na pristop SEC-ERBA oziroma primeri, v katerih ustrezni pristojni organ prepove uporabo pristopa SEC-SA;

–področje uporabe pristopa notranjega ocenjevanja v skladu s členom 254(4). Člen 254(5) uredbe o kapitalskih zahtevah je spremenjen, da se pojasni, da pristop notranjega ocenjevanja ne more nadomestiti obvezne uporabe pristopa SEC-IRBA, temveč se lahko uporabi le kot alternativa uporabi drugih pristopov, tj. pristopa SEC-SA, pristopa SEC-ERBA ali uporabe uteži tveganja 1 250 %;

–izračun KA v členu 256(1) v okviru uporabe SEC-SA. Člen 255(6) je spremenjen, da se pojasni, da je treba KSA izračunati samo na podlagi kapitalskih zahtev za izpostavljenosti, ki niso neplačane, v skupini osnovnih izpostavljenosti, da se prepreči dvojno štetje teh izpostavljenosti pri izračunu KA v skladu s členom 261(2) uredbe o kapitalskih zahtevah. Člen 261(2) zajema opredelitev „neplačanih izpostavljenosti“ za namene izračuna W, to opredelitev pa bi bilo treba uporabiti tudi za izračun KSA, da se zagotovi skladnost med formulo za KA in izračunom KSA. Poleg tega je spremenjen drugi pododstavek člena 255(6), da se izboljša jasnost glede dejstva, da je treba KSA izračunati na podlagi vrednosti izpostavljenosti osnovnih izpostavljenosti brez upoštevanja morebitnih posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in dodatnih prilagoditev vrednosti takih osnovnih izpostavljenosti (in ne po njihovem odbitku);

–obravnava neplačanih izpostavljenosti pri izračunu točk vključitve in izključitve iz člena 256. Pojasnjeno je, da bi bilo treba neporavnani saldo skupine listinjenih izpostavljenosti za namene izračuna točk vključitve in izključitve tranš zmanjšati za znesek izgub, ki so že dodeljene tranšam v zvezi z neplačanimi izpostavljenostmi, ki so še vedno vključene v portfelj listinjenja. S tem je zagotovljeno, da izračun točk vključitve in izključitve tranše ustrezno odraža stanje listinjenih izpostavljenosti. To je pomembno v primeru tranše, katere vrednost je bila delno odpisana, da bi odražala izgube iz listinjenih izpostavljenosti, ki ostanejo v listinjenem portfelju. V skladu s pojasnilom iz člena 256 je člen 261(2) spremenjen, da se pojasni, da je za namene formule za parameter W nominalni znesek neplačanih izpostavljenosti knjigovodska vrednost neplačanih izpostavljenosti, zmanjšana za vse zneske, za katere so bile tranše že delno odpisane za pokritje izgub pri teh neplačanih izpostavljenostih ali ki so bili absorbirani s presežnim razmikom;

–izračun K za mešane skupine v skladu s členom 259(7). V formuli, ki določa izračun KIRB za mešane skupine, je KSA 19 nadomeščen s KA. KA je v formuli primernejši kot KSA, saj KA odraža kapitalske zahteve, ki se uporabljajo v formuli za izpostavljenosti v mešani skupini, ki se obravnavajo v okviru pristopa SEC-SA; 

–pojasnila v zvezi z izračunom skupne zgornje meje kapitalskih zahtev za pozicijo v listinjenju v skladu s členom 268(1). Člen 268(1) je spremenjen, da se izračun skupne zgornje meje kapitalskih zahtev za pozicijo v listinjenju iz člena 268 uskladi s spremembo za listinjenja nedonosnih izpostavljenosti iz člena 269a(5) uredbe o kapitalskih zahtevah. Zato bi morali originatorji, ki uporabljajo pristop SEC-IRBA v primeru listinjenja, ki ni listinjenje nedonosnih izpostavljenosti, posebne popravke zaradi kreditnega tveganja odšteti od sestavine pričakovane izgube KIRB (kapitalske zahteve za osnovne izpostavljenosti) za namene izračuna skupne zgornje meje v skladu s členom 268, podobno kot je to dovoljeno v primeru listinjenj nedonosnih izpostavljenosti. S tem je zagotovljena skladnost s pristopom IRB pri izračunu kapitalskih zahtev pred listinjenjem in s tem zgornje meje v skladu s členom 268. Poleg tega bi bilo treba spremeniti člen 268(1), da se odpravi obstoječa omejitev, v skladu s katero investitorji v SEC-SA in SEC-ERBA ne morejo uporabljati zgornje meje kapitalskih zahtev, saj omejitev ni upravičena;

–izvzetje v celoti kapitaliziranih tranš iz izračuna V (tj. največjega deleža obresti, ki jih ima institucija v zadevnih tranšah) v členu 268(3) uredbe o kapitalskih zahtevah: Vključena je možnost, da se iz izračuna V (tj. največjega deleža obresti, ki ga ima institucija v zadevnih tranšah) v skladu s členom 268(3) uredbe o kapitalskih zahtevah v celoti izloči vsaka tranša, za katero originator uporabi utež tveganja 1 250 % ali ki se odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 36(1), točka (k). Najvišja kapitalska zahteva bi morala biti vsota kapitalskih zahtev, izračunanih v skladu s poglavjem 2 ali 3, za „neto osnovne izpostavljenosti“, tj. skupne osnovne izpostavljenosti brez vrednosti izpostavljenosti glede na izločeno tranšo, pomnožene z revidiranim V, in vsote vrednosti izpostavljenosti (ki so enake kapitalskim zahtevam po listinjenju) pozicij v listinjenju, ki so izključene iz izračuna V. Področje uporabe te možnosti bi moralo biti tako široko, kot je predlagano spremenjeno področje uporabe člena 268(1);

–dodana je uvodna izjava 11, da se pojasni temeljno načelo v členu 254, odstavek 2, o količinskih pravilih za prehod na pristop SEC-ERBA in predvideno področje uporabe te zahteve. Cilj je zagotoviti, da pristojni organi in institucije po vsej Uniji dosledno razlagajo in uporabljajo zahtevo. V uvodni izjavi je pojasnjeno, da je namen člena preprečiti obvezno uporabo pristopa SEC-ERBA v zvezi s posli, pri katerih je pri določanju uteži tveganja v skladu s tem pristopom prevladujoč dejavnik zgornja meja državnih vrednostnih papirjev in ne profil tveganja poslov;

–poročila o bilančnih listinjenjih STS v skladu s členom 270(2) in (3). Mandat za poročila Komisije in EBA v zvezi z bilančnimi listinjenji STS se nadomesti z mandatom za splošnejše poročilo EBA o spremljanju v skladu s členom 506d(2) in splošnejše poročilo Komisije v skladu s členom 506d(1).

2025/0825 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije glede zahtev za izpostavljenosti v listinjenju

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 20 ,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke 21 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 22 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Posli listinjenja so pomemben del dobro delujočih finančnih trgov, saj prispevajo k razpršenosti virov financiranja kreditnih institucij in omogočajo sprostitev regulativnega kapitala, ki ga je nato mogoče prerazporediti za podporo dodatnemu posojanju. Poleg tega listinjenja kreditnim institucijam in drugim udeležencem na trgu zagotavljajo dodatne naložbene priložnosti s posebnim razmerjem med tveganjem in donosom. To omogoča večjo razpršenost portfelja in prerazporeditev tveganja po širšem finančnem sistemu. Prav tako olajšuje pretok financiranja podjetjem in posameznikom v državah članicah in čezmejno po vsej Uniji.

(2)Unija potrebuje znatne naložbe, da ostane odporna in konkurenčna. Okvir za listinjenje lahko prispeva k bolj raznolikemu finančnemu sistemu in večji delitvi tveganj. Vendar obstajajo pomembne ovire za izdajanje listinjenj in vlaganje vanje. Te ovire negativno vplivajo na razvoj trga listinjenja. Predpisane kapitalske zahteve iz Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 23 za institucije, ki izdajajo, sponzorirajo ali vlagajo v listinjenja, niso dovolj občutljive na tveganje in vključujejo tudi neupravičeno raven konzervativnosti. Sedanje zahteve ne upoštevajo natančno dobre kreditne uspešnosti listinjenj v Uniji in tehnik za zmanjševanje tveganja, ki se izvajajo v regulativnih in nadzornih okvirih Unije za listinjenje. Ti okviri so znatno zmanjšali agencijska in modelska tveganja v poslih listinjenja.

(3)Kapitalske zahteve za listinjenja v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo treba spremeniti, da se poveča občutljivost na tveganje in zmanjša prekomerna kapitalizacija z boljšo uskladitvijo kapitalske obravnave z osnovnimi tveganji. Poleg tega bi bilo treba uvesti ciljno usmerjene spremembe za zmanjšanje neupravičenih neskladij med kapitalskimi zahtevami na podlagi dveh različnih pristopov: pristopa za listinjenje na osnovi notranjih bonitetnih ocen (SEC-IRBA) in standardiziranega pristopa za listinjenje (SEC-SA). Tako zmanjšanje bi moralo povečati udeležbo manjših in srednje velikih kreditnih institucij, ki uporabljajo standardizirani pristop.

(4)Spodnje meje uteži tveganja so minimalne uteži tveganja, ki jih morajo kreditne institucije uporabljati za svoje nadrejene izpostavljenosti v listinjenju, tudi če kapitalski izračuni kažejo, da bi se lahko uporabila nižja utež tveganja. Spodnje meje uteži tveganja za nadrejene pozicije listinjenj bi morale biti občutljivejše na tveganje, kar bi omogočilo, da se upošteva tveganost osnovne skupine izpostavljenosti vsakega posameznega listinjenja. Za nadrejene pozicije v listinjenju portfeljev z nizkim tveganjem bi bilo treba omogočiti, da izkoristijo nižje spodnje meje uteži tveganja kot nadrejene pozicije v listinjenju portfeljev z višjim tveganjem. Ta novi pristop, ki bi pomenil, da se spodnje meje uteži tveganja izračunajo na podlagi posebne formule, bi moral nadomestiti obstoječi pristop, pri katerem so spodnje meje uteži tveganja določene na pavšalni ravni ne glede na kreditno kakovost osnovne skupine izpostavljenosti. Nova formula bi morala omogočati upoštevanje statusa enostavnega, preglednega in standardiziranega (STS) listinjenja ali statusa listinjenja, ki ni listinjenje STS. Da bi se izognili pretiranemu znižanju kapitalskih zahtev, bi bilo treba uvesti najnižji prag za spodnje meje uteži tveganja.

(5)Da bi zagotovili večjo občutljivost na tveganja v okviru za listinjenje in hkrati ohranili preudarno regulativno obravnavo, je treba v skladu s pristopom SEC-IRBA prilagoditi formulo za faktor (p) za zmanjšanje spodnje meje in zmanjšanje faktorja povečanja ter uvesti zgornjo mejo faktorja (p), zlasti za nadrejene pozicije v listinjenju kreditnih institucij originatorjev/sponzorjev. Iz istega razloga je treba v okviru pristopa SEC-SA zmanjšati faktor (p) za nadrejene pozicije v listinjenju. Spremembe faktorja (p) za nenadrejene pozicije v listinjenju bi morale biti minimalne, da se prepreči premajhna kapitalizacija teh pozicij. Spremembe faktorja (p) za pozicije investitorjev v listinjenjih, ki niso STS, in pozicijah v nenadrejenih listinjenjih listinjenj STS bi morale biti minimalne, saj pri teh pozicijah ni zmanjšanih agencijskih in modelskih tveganj.

(6)Nadrejene pozicije v listinjenju so odporne, če listinjenje izpolnjuje niz meril primernosti na datum izvedbe listinjenja in nato stalno. Ta niz meril primernosti zagotavlja zaščito nadrejene pozicije v listinjenju ter zmanjšuje agencijska in modelska tveganja. Za take odporne pozicije v listinjenju bi morala veljati dodatna znižanja spodnjih mej uteži tveganja in faktorja (p) v primerjavi s pozicijami, ki ne izpolnjujejo meril primernosti. Pozicije investitorjev kreditnih institucij v nadrejenih pozicijah v listinjenju, ki ni listinjenje STS, ne bi smele biti upravičene do teh nadaljnjih zmanjšanj, saj zanje ni značilno zmanjšano agencijsko in modelsko tveganje.

(7)Zaradi sprememb spodnje meje uteži tveganja za nadrejene pozicije v listinjenju in faktorja (p) v okviru pristopov SEC-IRBA in SEC-SA bi bilo treba uteži tveganja v konverzijskih razpredelnicah v okviru pristopa SEC-ERBA ustrezno ponovno umeriti.

(8)Uvesti bi bilo treba spremembe okvira za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja, da bi se obravnavale omejitve, ugotovljene v tem okviru v zvezi z obstoječimi mehanskimi testi, s katerimi se meri pomembnost tveganja, prenesenega z listinjenjem, posebnimi strukturnimi značilnostmi poslov listinjenja, ki bi lahko škodovale izpolnjevanju zahtev glede prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja, in postopki, ki jih pristojni organi uporabljajo za ocenjevanje prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja, ter da bi bil ta okvir bolj dosleden in predvidljiv. Povečati bi bilo treba predvidljivost nadzornih ocen prenosa pomembnega deleža tveganja, in sicer z določitvijo glavnih elementov ocene prenosa pomembnega deleža tveganja v Uredbi (EU) št. 575/2013, vključno s široko zasnovo novega testa za prenos pomembnega deleža tveganja. V regulativnih tehničnih standardih, ki jih pripravi Evropski bančni organ (EBA), bi bilo treba določiti način izvajanja tehničnih podrobnosti testa, zahteve glede strukturnih značilnosti poslov in načela postopka ocenjevanja.

(9)Uvesti bi bilo treba nov pristop, ki bi temeljil na načelih, in nadomestiti obstoječe mehanske teste za merjenje pomembnosti tveganja, prenesenega z listinjenjem. Glede na njegovo zelo omejeno uporabo bi bilo treba sedanji pristop na podlagi dovoljenja, pri katerem se prenos pomembnega deleža tveganja doseže z dovoljenjem, ki ga izda pristojni organ, odpraviti in ne bi smel biti več dovoljen. Za nadaljnjo racionalizacijo ocene prenosa pomembnega deleža tveganja ter povečanje preglednosti in predvidljivosti za originatorje bi bilo treba uvesti novo zahtevo, da morajo originatorji predložiti samooceno, s katero dokažejo, da so zahteve v zvezi s prenosom pomembnega deleža tveganja izpolnjene, tudi v stresnih pogojih. Originatorji bi morali v okviru samoocene razviti analizo modela denarnih tokov, da bi zagotovili dokaze o odpornosti prenosa pomembnega deleža tveganja.

(10)Za povečanje učinkovitosti nadzornih ocen prenosa pomembnega deleža tveganja bi bilo treba načela nadzornih ocen prenosa pomembnega deleža tveganja uskladiti na ravni Unije. Evropski bančni organ bi moral ta načela določiti v regulativnih tehničnih standardih, ki bi morali vključevati tudi splošna načela za skrajšani postopek za kvalificirana listinjenja.

(11)V specifične določbe Uredbe (EU) št. 575/2013 bi bilo treba uvesti ciljno usmerjene spremembe, da se izboljša tehnična skladnost in zagotovijo dodatna pojasnila o utemeljitvi, na kateri temeljijo nekatere določbe sedanjega okvira. Za zagotovitev, da pristojni organi in kreditne institucije v vsej EU dosledno razlagajo člen 254(2), bi bilo treba tudi določiti, da je namen navedenega člena preprečiti obvezno uporabo pristopa SEC-ERBA v zvezi s posli, pri katerih bonitetna ocena ni omejena zaradi profila tveganja poslov, ampak zaradi zgornje meje bonitetne ocene za državo, ki je v okviru navedenega pristopa prevladujoč dejavnik pri določanju uteži tveganja.

(12)Uredbo (EU) št. 575/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(13)Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči ter se zaradi obsega in učinkov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.

(14)Komisija bi morala v štirih letih po začetku veljavnosti po posvetovanju z EBA preučiti, ali bi bilo treba srednje- in dolgoročno uvesti temeljitejšo spremembo formul in funkcij za uteži tveganja, da bi na celovit način omogočili dopuščanje večje občutljivosti na tveganja, dosego bolj sorazmerne ravni kapitalske nenevtralnosti, ublažitev učinkov naglega padca in odpravo strukturnih omejitev sedanjega okvira –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) št. 575/2013

Uredba (EU) št. 575/2013 se spremeni

(1)v členu 238(2) se doda naslednji pododstavek:

„Za možnost predčasne zaključitve posla se šteje, da vsebuje tako spodbudo, le, kadar pogodbene klavzule ob uvedbi zavarovanja vključujejo pogoje, v zvezi s katerimi se lahko pričakuje, da so bili taki pogoji vključeni v dokumentacijo posla, da bi se povečala prednost uveljavljanja možnosti predčasne zaključitve.“;

(2)člen 242 se spremeni:

(a)točka 6 se nadomesti z naslednjim:

„(6) ‚nadrejena pozicija v listinjenju‘ pomeni pozicijo s točko vključitve nad KIRB ali KA, krito ali zavarovano s prvo terjatvijo do vseh osnovnih izpostavljenosti, pri čemer se v ta namen ne upoštevajo zneski, nastali na osnovi obrestnih ali valutnih izvedenih finančnih instrumentov, nadomestil ali drugih podobnih plačil, in ne glede na morebitne razlike v zapadlosti v primerjavi z eno ali več nadrejenimi tranšami, s katerimi ta pozicija sorazmerno deli izgube;“;

(b)točka 18 se črta;

(3)člen 243 se spremeni:

(a)naslov člena se nadomesti z naslednjim:

„Člen 243

Merila za diferencirano kapitalsko obravnavo“;

(b)v odstavku 2 se spremeni točka (b):

(1)točka (ii) se nadomesti z naslednjim:

„(ii) 60 %, izračunano na osnovi posamične izpostavljenosti, pri čemer je izpostavljenost kredit, zavarovan s hipoteko na poslovno nepremičnino;“;

(2)točka (iii) se črta;

(c)dodajo se naslednji odstavki 3, 4 in 5:

„3. Nadrejena pozicija v listinjenju STS je primerna za obravnavo iz člena 260(2), člena 262(2), člena 264(2a) in člena 264(3a), če so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)za pozicijo v programu ABCP ali poslu ABCP:

(b)zahteve iz člena 243(1);

(c)na datum izvedbe listinjenja in nato stalno se točka vključitve nadrejene pozicije v listinjenju določi na naslednji način:

A >= 1,5 * KA, če se uporablja SEC-SA ali SEC-ERBA, ali

A >= 1,1 * (EL * WAL začetnega referenčnega listinjenega portfelja + UL), če se uporablja SEC-IRBA;

(d)za pozicijo v listinjenju, pri kateri ne gre za program ABCP ali posel ABCP:

(e)zahteve iz člena 243(2);

(f)na datum izvedbe listinjenja in nato stalno se točka vključitve nadrejene pozicije v listinjenju določi na naslednji način:

A >= 1,5 * KA, če se uporablja SEC-SA ali SEC-ERBA, ali

A >= 1,1 * (EL * WAL začetnega referenčnega listinjenega portfelja + UL), če se uporablja SEC-IRBA.

4. Nadrejena pozicija v listinjenju, ki ni listinjenje STS, je primerna za obravnavo iz člena 259(1b), člena 261(1b), člena 263(2a) in člena 263(3a), če so na datum izvedbe listinjenja in nato stalno izpolnjene naslednje zahteve:

(a)za listinjenje v bilanci stanja:

(1)zahteva iz člena 26c(5) Uredbe (EU) 2017/2402 in zahteve iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2024/920;

(2)zahteve iz člena 26(e), točka 8, točka 9 in točka 10, Uredbe (EU) 2017/2402;

(3)točka vključitve nadrejene pozicije v listinjenju se določi na naslednji način:

A >= 1,5 * KA, če se uporablja SEC-SA ali SEC-ERBA, ali

A >= 1,1 * (EL * WAL začetnega referenčnega listinjenega portfelja + UL), če se uporablja SEC-IRBA;

(4)zahteva iz člena 243(2), točka (a), te uredbe;

(5)pozicija ni pozicija investitorja;

(b)za program ABCP ali posel ABCP:

(1)zahteve iz člena 24(17), točka (b), Uredbe (EU) 2017/2402;

(2)točka vključitve nadrejene pozicije v listinjenju se določi na naslednji način:

A >= 1,5 * KA, če se uporablja SEC-SA ali SEC-ERBA, ali

A >= 1,1 * (EL * WAL začetnega referenčnega listinjenega portfelja + UL), če se uporablja SEC-IRBA;

(3)zahteve iz člena 243(1), točka (b), te uredbe;

(4)pozicija ni pozicija investitorja;

(c)za tradicionalno listinjenje, ki ni listinjenje ABCP:

(1)zahteve iz člena 21(4), točka (b), in člena 21(5) Uredbe (EU) 2017/2402;

(2)točka vključitve nadrejene pozicije v listinjenju se določi na naslednji način:

A >= 1,5 * KA, če se uporablja SEC-SA ali SEC-ERBA, ali

A >= 1,1 * (EL * WAL začetnega referenčnega listinjenega portfelja + UL), če se uporablja SEC-IRBA;

(3)zahteva iz člena 243(2), točka (a), te uredbe; pozicija ni pozicija investitorja.

5. Za namene odstavkov 3 in 4 se WAL (tehtano povprečno trajanje) začetnega referenčnega portfelja izračuna s časovnim tehtanjem samo odplačil glavnice listinjenih izpostavljenosti do pričakovane zapadlosti posla, pri čemer se ne upoštevajo nobena plačila v zvezi s provizijami ali obrestmi, ki jih morajo plačati dolžniki listinjenih izpostavljenosti, v primeru sintetičnih listinjenj pa se ne upoštevajo nobene predpostavke o predplačilu. Za posel z obdobjem dopolnitve je WAL vsota preostalega obdobja dopolnitve in preostalega tehtanega povprečnega trajanja referenčnega portfelja, merjenega od konca tega obdobja dopolnitve. WAL ne sme biti daljši od petih let.“;

(4)člen 244 in člen 245 se nadomestita z naslednjim:

„Člen 244

Tradicionalno listinjenje

1.Institucija v vlogi originatorja v tradicionalnem listinjenju lahko iz izračuna zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti in, kadar je ustrezno, zneskov pričakovanih izgub izključi listinjene izpostavljenosti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)pomembno kreditno tveganje, povezano z listinjenimi izpostavljenostmi, je bilo preneseno na tretje osebe ali pa institucija v vlogi originatorja uporablja za vse pozicije, ki jih ima institucija v listinjenju, utež tveganja 1 250 % ali te pozicije v listinjenju odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 36(1), točka (k);

(b)izpolnjeni so pogoji za učinkovit prenos tveganja za listinjene izpostavljenosti iz odstavka 4 tega člena.

2.Šteje se, da je pomembno kreditno tveganje preneseno na tretje osebe, če po dodelitvi pričakovane izgube osnovnih izpostavljenosti v celotnem obdobju trajanja tranšam listinjenja delež tehtanih zneskov nepričakovanih izgub osnovnih izpostavljenosti, dodeljenih pozicijam v listinjenju, ki jih je institucija v vlogi originatorja prenesla na tretje osebe, znaša vsaj 50 % vseh tehtanih zneskov nepričakovanih izgub osnovnih izpostavljenosti, dodeljenih vsem tranšam listinjenja v skladu z naslednjo formulo:

pri čemer velja:

–RWEAi je znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti tranše i,

–ULi je znesek nepričakovanih izgub, dodeljenih tranši i, pri čemer je nepričakovana izguba enaka zneskom tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki bi jih institucija v vlogi originatorja izračunala v skladu s poglavjem 2 ali poglavjem 3, kot je ustrezno, v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi, kot da te ne bi bile listinjene, pomnoženim z 8 %,

–UL_transi je znesek ULi, dodeljen prenesenim pozicijam v listinjenju v tranši i.

Za namene te formule zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki bi se izračunali v skladu s poglavjem 3, ne vključujejo zneska pričakovanih izgub, povezanih z vsemi osnovnimi izpostavljenostmi listinjenja, vključno z neplačanimi osnovnimi izpostavljenostmi, ki so še vedno del skupine.

3.Z odstopanjem od odstavka 2 lahko pristojni organi od institucije v vlogi originatorja za vsak posamezen primer posebej zahtevajo, da na tretje osebe prenese tehtani znesek nepričakovanih izgub, ki presega 50 % iz navedenega odstavka, ali nasprotujejo prenosu pomembnega deleža kreditnega tveganja. Ukrepi iz tega odstavka se lahko uveljavijo za odpravo pomanjkljivosti pri upravljanju sistemov in kontrol ali drugih napak pri notranjem upravljanju institucije v vlogi originatorja, vključno z načrti popravnih ukrepov, ki po nadzornih pregledih še niso dokončani, ali kadar pristojni organ meni, da kreditno tveganje, preneseno v skladu z odstavkom 2, ne zadostuje za odpravo nekaterih posebnih ali zapletenih značilnosti listinjenja ali povzroča nesorazmerno kapitalsko olajšavo.

4.Poleg zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3 morajo biti za učinkovit prenos tveganja izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)dokumentacija o poslu odraža ekonomsko vsebino listinjenja;

(b)pozicije v listinjenju ne predstavljajo plačilnih obveznosti institucije v vlogi originatorja;

(c)osnovne izpostavljenosti so zunaj dosega institucije v vlogi originatorja in njenih upnikov, na način, ki izpolnjuje zahteve iz člena 20(1) Uredbe (EU) 2017/2402;

(d)institucija v vlogi originatorja ne ohrani nadzora nad osnovnimi izpostavljenostmi;

(e)dokumentacija o listinjenju ne vključuje pogojev, ki od institucije v vlogi originatorja zahtevajo, da spremeni osnovne izpostavljenosti, da bi se izboljšala povprečna kakovost skupine ali povečal donos, ki se izplača imetnikom pozicij, ali kako drugače izboljšale pozicije v listinjenju, zaradi poslabšanja kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti;

(f)kadar je primerno, dokumentacija o poslu pojasnjuje, da originator ali sponzor lahko kupi ali ponovno odkupi pozicije v listinjenju oziroma ponovno odkupi, prestrukturira ali nadomesti osnovne izpostavljenosti v obsegu, ki presega njegove pogodbene obveznosti, le, kadar se takšni posli izvajajo v skladu s prevladujočimi tržnimi pogoji in stranki delujeta v lastnem interesu kot svobodni in neodvisni osebi (na podlagi običajnih tržnih pogojev);

(g)posel listinjenja nima strukturnih značilnosti, ki bi trajno preprečevale ali znatno ogrožale učinkovit prenos kreditnega tveganja na tretje osebe, ali, kadar je prisotna katera koli od teh značilnosti, ima posel ustrezne zaščitne ukrepe;

(h)kadar obstaja vgrajena nakupna opcija, mora ta opcija izpolnjevati tudi vse naslednje pogoje:

(1)to opcijo lahko institucija v vlogi originatorja uveljavi po svoji lastni presoji;

(2)ta opcija se lahko uveljavi šele, ko 10 % ali manj prvotne vrednosti osnovnih izpostavljenosti ostane neodplačane;

(3)ta opcija ni strukturirana tako, da bi preprečevala dodeljevanje izgub pozicijam kreditne izboljšave ali drugim pozicijam, ki jih imajo investitorji v listinjenju, niti ni strukturirana na drugačen način, ki bi zagotavljal kreditno izboljšavo;

(i)institucija v vlogi originatorja je prejela mnenje od usposobljenega pravnega svetovalca, ki potrjuje, da listinjenje izpolnjuje pogoje iz točke (c) tega odstavka.

Za namene točke (d) se šteje, da je nadzor nad osnovnimi izpostavljenostmi ohranjen, če ima originator pravico, da od prevzemnika ponovno odkupi predhodno prenesene izpostavljenosti z namenom, da pridobi določene koristi, ali če je dolžan na drug način ponovno prevzeti preneseno tveganje. Ohranitev pravic ali obveznosti servisiranja s strani institucije v vlogi originatorja v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi sama po sebi ne pomeni nadzora nad izpostavljenostmi.

5.Pogoji za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja iz odstavkov 2 in 3 so izpolnjeni ob izvedbi listinjenja in zajemajo čas trajanja posla, tako v osnovnih kot stresnih pogojih, pod pogojem, da se posel po izvedbi listinjenja strukturno ne spremeni. Zahteve iz odstavka 4 se stalno izpolnjujejo. Institucija v vlogi originatorja pristojnemu organu predloži samooceno, s katero dokaže izpolnjevanje pogojev za učinkovit prenos kreditnega tveganja in, kjer je ustrezno, prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja iz odstavkov 1 do 4.

6.Za nekatere posle brez problematičnih značilnosti lahko pristojni organi uporabijo skrajšani poenostavljeni postopek ocenjevanja.

7.EBA pripravi regulativne tehnične standarde, v katerih določi:

(a)pogoje za izpolnitev zahteve glede prenosa pomembnega deleža kreditnega tveganja iz odstavka 2 tega člena in člena 245(2), zlasti:

(1)izračun pričakovanih izgub osnovnih izpostavljenosti v celotnem obdobju trajanja in njihovo dodelitev za namene odstavka tega člena in člena 245(2);

(2)dodelitev nepričakovanih izgub listinjenih izpostavljenosti tranšam listinjenja za namene odstavka tega člena in člena 245(2);

(3)izračun tehtanih zneskov nepričakovanih izgub v zvezi z dodelitvijo nepričakovanih izgub listinjenih izpostavljenosti tranšam listinjenja iz odstavka tega člena in člena 245(2);

(b)strukturne značilnosti in zaščitne ukrepe iz člena 244(4), točka (g), oziroma člena 245(4), točka (f), zlasti kritje pravnih klavzul za predčasno prenehanje listinjenj;

(c)minimalne zahteve za samooceno s strani institucije v vlogi originatorja iz člena 244(5) in člena 245(5), vključno s specifikacijo scenarijev, ki jih je treba uporabiti;

(d)pogoje, pod katerimi pristojni organi uporabljajo člen 244(2) in (3) ter člen 245(2) in (3) v zvezi s posli listinjenja in institucijami v vlogi originatorja;

(e)splošna načela za postopek pregleda in ocene pogojev za izpolnitev zahteve glede prenosa kreditnega tveganja v skladu s členom 244(1) do (4) in členom 245(1) do (4) ter splošna načela za nekatera listinjenja, da bi bila upravičena do skrajšanega poenostavljenega postopka ocenjevanja iz člena 244(6) in člena 245(6);

(f)potrebne prilagoditve za uporabo člena 244 in člena 245 za listinjenja nedonosnih izpostavljenosti.

EBA navedeni osnutek regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji do [18 mesecev po datumu začetka veljavnosti].

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te uredbe s sprejetjem regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010.

8.Pristojni organi vsako leto do 31. marca uradno obvestijo EBA o vseh listinjenjih, ocenjenih v skladu z odstavki 1 do 7 v predhodnem letu. Uradno obvestilo vključuje vse informacije, potrebne za izračun razmerja iz odstavka 2, in informacije o ustreznih strukturnih značilnostih. Informacije vključujejo vsaj razčlenitev višine, velikosti in zneskov tranš, LGD portfelja, EL, LTEL in UL, WAL osnovnih izpostavljenosti in uteži tveganja tranš ter informacije o tem, ali so bili uporabljeni ukrepi iz odstavka 3.

Člen 245

Sintetično listinjenje

1.Institucija v vlogi originatorja v sintetičnem listinjenju lahko izračuna zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti, kadar je ustrezno, pa tudi zneske pričakovanih izgub glede na osnovne izpostavljenosti v skladu s členoma 251 in 252, kadar je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)pomembno kreditno tveganje, povezano z listinjenimi izpostavljenostmi, je bilo preneseno na tretje osebe ali pa institucija v vlogi originatorja uporablja za vse pozicije, ki jih ima institucija v listinjenju, utež tveganja 1 250 % ali te pozicije v listinjenju odbije od postavk navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 36(1), točka (k);

(b)izpolnjeni so pogoji za učinkovit prenos tveganja za listinjene izpostavljenosti iz odstavka 4 tega člena.

2.Šteje se, da je pomembno kreditno tveganje preneseno na tretje osebe, če po dodelitvi pričakovane izgube osnovnih izpostavljenosti v celotnem obdobju trajanja tranšam listinjenja delež tehtanih zneskov nepričakovanih izgub osnovnih izpostavljenosti, dodeljenih pozicijam v listinjenju, ki jih je institucija v vlogi originatorja prenesla na tretje osebe, znaša vsaj 50 % vseh tehtanih zneskov nepričakovanih izgub osnovnih izpostavljenosti, dodeljenih vsem tranšam listinjenja v skladu z naslednjo formulo:

pri čemer velja:

–RWEAi je znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti tranše i,

–ULi je znesek nepričakovanih izgub, dodeljenih tranši i, pri čemer je nepričakovana izguba enaka zneskom tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki bi jih institucija v vlogi originatorja izračunala v skladu s poglavjem 2 ali poglavjem 3, kot je ustrezno, v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi, kot da te ne bi bile listinjene, pomnoženim z 8 %,

–UL_transi je znesek ULi, dodeljen prenesenim pozicijam v listinjenju v tranši i.

Za namene te formule zneski tveganju prilagojenih izpostavljenosti, ki bi se izračunali v skladu s poglavjem 3, ne vključujejo zneska pričakovanih izgub, povezanih z vsemi osnovnimi izpostavljenostmi listinjenja, vključno z neplačanimi osnovnimi izpostavljenostmi, ki so še vedno del skupine.

3.Z odstopanjem od odstavka 2 lahko pristojni organi od institucije v vlogi originatorja za vsak posamezen primer posebej zahtevajo, da na tretje osebe prenese tehtani znesek nepričakovanih izgub, ki presega 50 % iz navedenega odstavka, ali nasprotujejo prenosu pomembnega deleža tveganja. Pristojni organi lahko uveljavijo ukrepe iz tega odstavka, kadar je to potrebno za odpravo pomanjkljivosti pri upravljanju sistemov in kontrol ali drugih napak pri notranjem upravljanju institucije v vlogi originatorja, vključno z načrti popravnih ukrepov, ki po nadzornih pregledih še niso dokončani, ali kadar pristojni organ meni, da kreditno tveganje, preneseno v skladu z odstavkom 2, ne zadostuje za odpravo nekaterih posebnih ali zapletenih značilnosti listinjenja ali povzroča nesorazmerno kapitalsko olajšavo.

4.Poleg zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3 morajo biti za učinkovit prenos tveganja izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)dokumentacija o poslu odraža ekonomsko vsebino listinjenja;

(b)kreditno zavarovanje, s katerim se prenese kreditno tveganje, je skladno s členom 249;

(c)dokumentacija o listinjenju ne vsebuje zahtev ali pogojev, ki:

(1)določajo bistvene pragove pomembnosti, za katere velja, da se kreditno zavarovanje v primeru kreditnega dogodka ne sproži, če niso doseženi;

(2)dopuščajo prekinitev zavarovanja zaradi poslabšanja kreditne kakovosti osnovnih izpostavljenosti;

(3)zahtevajo, da institucija v vlogi originatorja spremeni sestavo osnovnih izpostavljenosti, da bi se izboljšala povprečna kakovost skupine, ali

(4)povečujejo stroške institucij za kreditno zavarovanje ali donos, ki se izplača imetnikom pozicij v listinjenju, zaradi poslabšanja kreditne kakovosti osnovne skupine;

(d)kreditno zavarovanje je izvršljivo v vseh zadevnih jurisdikcijah;

(e)kadar je primerno, dokumentacija o poslu pojasnjuje, da originator ali sponzor lahko kupi ali ponovno odkupi pozicije v listinjenju oziroma ponovno odkupi, prestrukturira ali nadomesti osnovne izpostavljenosti v obsegu, ki presega njegove pogodbene obveznosti, le, kadar se takšni posli izvajajo v skladu s prevladujočimi tržnimi pogoji in stranki delujeta v lastnem interesu kot svobodni in neodvisni osebi (na podlagi običajnih tržnih pogojev);

(f)posel listinjenja nima strukturnih značilnosti, ki bi trajno preprečevale ali znatno ogrožale učinkovit prenos kreditnega tveganja na tretje osebe, ali, kadar je prisotna katera koli od teh značilnosti, ima posel ustrezne zaščitne ukrepe;

(g)kadar obstaja vgrajena nakupna opcija, mora ta opcija izpolnjevati vse naslednje pogoje:

(1)to opcijo lahko institucija v vlogi originatorja uveljavi po svoji lastni presoji;

(2)ta opcija se lahko uveljavi šele, ko 10 % ali manj prvotne vrednosti osnovnih izpostavljenosti ostane neodplačane;

(3)ta opcija ni strukturirana tako, da bi preprečevala dodeljevanje izgub pozicijam kreditne izboljšave ali drugim pozicijam, ki jih imajo investitorji v listinjenju, niti ni strukturirana na drugačen način, ki bi zagotavljal kreditno izboljšavo;

(h)če obstaja opcija predčasnega odpoklica, se opcija izvrši šele po obdobju, merjenem od datuma zaključka posla, ki ustreza začetnemu tehtanemu povprečnemu trajanju listinjenih izpostavljenosti, ali po obdobju, merjenem od konca obdobja dopolnitve posla, ki ustreza tehtanemu povprečnemu trajanju ob koncu tega obdobja dopolnitve;

(i)institucija v vlogi originatorja je prejela mnenje od usposobljenega pravnega svetovalca, ki potrjuje, da listinjenje izpolnjuje pogoje iz točke (d) tega odstavka.

5.Pogoji za prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja iz odstavkov 2 in 3 so izpolnjeni ob izvedbi listinjenja in zajemajo čas trajanja posla, tako v osnovnih kot stresnih pogojih, pod pogojem, da se posel po izvedbi listinjenja strukturno ne spremeni. Zahteve iz odstavka 4 se stalno izpolnjujejo. Institucija v vlogi originatorja pristojnemu organu predloži samooceno, s katero dokaže izpolnjevanje pogojev za učinkovit prenos kreditnega tveganja in, kjer je ustrezno, prenos pomembnega deleža kreditnega tveganja iz odstavkov 1 do 4.

6.Za nekatere posle brez problematičnih značilnosti lahko pristojni organi uporabijo skrajšani poenostavljeni postopek ocenjevanja.

7.Pristojni organi vsako leto do 31. marca uradno obvestijo EBA o vseh listinjenjih, za katera so v predhodnem letu prejeli samooceno v skladu z odstavki 1 do 6. Uradno obvestilo vključuje vse informacije, potrebne za izračun razmerja iz odstavka 2, in informacije o ustreznih strukturnih značilnostih. Informacije vključujejo vsaj razčlenitev višine, velikosti in zneskov tranš, LGD portfelja, EL, LTEL in UL, WAL osnovnih izpostavljenosti in uteži tveganja tranš ter informacije o tem, ali so bili uporabljeni ukrepi iz odstavka 3.“;

(5)člen 248(1) se spremeni:

(a)točka (b) se nadomesti z naslednjim:

„(b) vrednost izpostavljenosti zunajbilančne pozicije v listinjenju je enaka njeni nominalni vrednosti, zmanjšani za ustrezne posebne popravke pozicije v listinjenju zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110, pomnoženi z ustreznim konverzijskim faktorjem, kakor je določeno v tej točki (b). Konverzijski faktor znaša 100 %, razen v primeru okvirnih likvidnostnih kreditov kot predujmov. Za določitev vrednosti izpostavljenosti nečrpanega dela okvirnega likvidnostnega kredita kot predujma se lahko uporabi konverzijski faktor 0 % za nominalni znesek okvirnega likvidnostnega kredita, ki se lahko brezpogojno prekliče pod pogojem, da je odplačilo črpanj iz naslova kredita nadrejeno kakršnim koli drugim terjatvam iz naslova denarnih tokov, ki izhajajo iz osnovnih izpostavljenosti;“;

(b)točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d) institucija v vlogi originatorja lahko od vrednosti izpostavljenosti pozicije v listinjenju, za katero se v skladu s pododdelkom 3 uporablja utež tveganja 1 250 % ali ki se odbije od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 36(1), točka (k), odbije znesek posebnih popravkov osnovnih izpostavljenosti zaradi kreditnega tveganja v skladu s členom 110 in morebitne nevračljive popuste pri odkupni ceni, povezane s takimi osnovnimi izpostavljenostmi, v obsegu, v katerem so ti popusti zmanjšali kapital.

Znesek posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja se lahko v skladu s prvim pododstavkom točke (d) odbije od vrednosti izpostavljenosti pozicije v listinjenju, ki se ji dodeli utež tveganja, nižja od 1 250 %, če je točka vključitve pozicije nižja od KIRB ali KA. V tem primeru se pozicija v listinjenju za namene te točke (d) šteje za dve poziciji v listinjenju: pozicija z A, ki je enak KIRB ali KA, in podrejena pozicija z A, ki je nižji od KIRB ali KA, in D, ki je enak KIRB ali KA, posebni popravki zaradi kreditnega tveganja pa se lahko odbijejo samo od vrednosti izpostavljenosti pozicije v listinjenju, ki je podrejena pozicija z A, ki je nižji od KIRB ali KA, in D, ki je enak KIRB ali KA.“;

(c)točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) vrednost izpostavljenosti pogodbeno določenega sintetičnega presežnega razmika vključuje naslednje postavke, kot je ustrezno:

(1)vse prihodke iz listinjenih izpostavljenosti, ki jih je institucija v vlogi originatorja že priznala v svojem izkazu poslovnega izida v skladu z veljavnim računovodskim okvirom ter jih je za zadevni posel pogodbeno določila kot sintetični presežni razmik, ki je še vedno na razpolago za pokrivanje izgub;

(2)vse sintetične presežne razmike, ki jih je institucija v vlogi originatorja pogodbeno določila v katerem koli preteklem obdobju in so še vedno na razpolago za pokrivanje izgub;

(3)vse sintetične presežne razmike, ki jih je institucija v vlogi originatorja pogodbeno določila za tekoče pogodbeno obdobje in so še vedno na razpolago za pokrivanje izgub;

(4)vse sintetične presežne razmike, ki jih je institucija v vlogi originatorja pogodbeno določila za prihodnja pogodbena obdobja.

Za namene te točke (e) se znesek, ki se zagotovi kot zavarovanje s premoženjem ali kot kreditna izboljšava v zvezi s sintetičnim listinjenjem in se zanj že uporablja kapitalska zahteva v skladu s tem poglavjem, ne vključi v vrednost izpostavljenosti.“;

(d)drugi, tretji in četrti pododstavek se črtajo;

(6)člen 254 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) kadar se SEC-SA ne sme uporabiti v skladu z odstavkoma 2 in 4 tega člena, institucija za ocenjene pozicije ali pozicije, pri katerih se lahko uporabi povzeta bonitetna ocena, uporabi SEC-ERBA v skladu s členoma 263 in 264.“;

(b)odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5. Brez poseganja v odstavek 1, točki (b) in (c), tega člena lahko institucija uporabi pristop notranjega ocenjevanja za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti v zvezi z neocenjeno pozicijo v okviru programa ABCP ali posla ABCP v skladu s členom 266, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji iz člena 265. Kadar je institucija dobila dovoljenje, da uporabi pristop notranjega ocenjevanja v skladu s členom 265(2) in posebna pozicija v okviru programa ABCP ali posla ABCP spada na področje uporabe, ki ga pokriva to dovoljenje, institucija ta pristop uporabi za izračun zneska tveganju prilagojenih izpostavljenosti te pozicije.“;

(7)v členu 255 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6. Kadar institucija uporabi SEC-SA v skladu s pododdelkom 3, ta institucija izračuna KSA tako, da pomnoži zneske tveganju prilagojenih izpostavljenosti v zvezi z izpostavljenostmi, ki niso neplačane, ki bi se izračunali v skladu s poglavjem 2, kot da te ne bi bile listinjene, z 8 %, deljeno z vsoto vrednosti osnovnih izpostavljenosti, ki niso neplačane. KSA se izrazi v decimalni obliki med nič in ena.

Za namene tega odstavka izpostavljenosti, ki niso neplačane, izključujejo osnovne izpostavljenosti, ki so neplačane, kot je navedeno v členu 261(2).

Za namene tega odstavka institucije izračunajo vrednost izpostavljenosti osnovnih izpostavljenosti brez morebitnih posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja in dodatnih prilagoditev vrednosti v skladu s členoma 34 in 110 ter drugih zmanjšanj kapitala.“;

(8)v členu 256 se doda naslednji odstavek:

„7. Neporavnani saldo skupine osnovnih izpostavljenosti v listinjenju se za namene odstavkov 1 in 2 zmanjša za znesek izgub, ki so že dodeljene tranšam v zvezi z neplačanimi izpostavljenostmi, ki so vključene v listinjeni portfelj.“;

(9)člen 259 se spremeni:

(a)uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„V skladu s SEC-IRBA se znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicijo v listinjenju izračuna tako, da se vrednost izpostavljenosti pozicije, izračunana v skladu s členom 248, pomnoži z ustrezno utežjo tveganja, določeno na naslednji način:“;

(b)besedilo „pri čemer je: p = max [0,3; (A + B*(1/N) + C*KIRB + D * LGD + E*MT)]“ se nadomesti z naslednjim:

„pri čemer je:

p = min (1, max [0,3; 0,7*(A + B*(1/N) + C*KIRB + D*LGD + E*MT)]) za izpostavljenost originatorja ali sponzorja do nadrejene pozicije v listinjenju ali

p = min (1, max [0,3; 1*(A + B*(1/N) + C*KIRB + D*LGD + E*MT)]) za druge izpostavljenosti.“;

(c)vstavita se naslednja odstavka 1a in 1b:

„1a. Za znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za nadrejeno pozicijo v listinjenju, ki je izračunan v skladu z odstavkom 1, se uporablja spodnja meja, izračunana na naslednji način:

spodnja meja = max (12 %; 15 % *KIRB*12,5)

1b. Za znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za nadrejeno pozicijo v listinjenju, ki je izračunan v skladu z odstavkom 1 in izpolnjuje merila iz člena 243(4), se uporablja spodnja meja, izračunana na naslednji način:

spodnja meja = max (10 %; 15 % * KIRB*12,5).“;

(d)odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. Kadar je pozicija krita z mešano skupino in je institucija sposobna izračunati KIRB za vsaj 95 % zneskov osnovnih izpostavljenosti v skladu s členom 258(1), točka (a), institucija izračuna kapitalsko zahtevo za skupino osnovnih izpostavljenosti kot:

𝑑 ∙ 𝐾𝐼𝑅𝐵 + (1 − 𝑑)𝐾A“;

(10)člen 260 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 260

Obravnava listinjenj STS v skladu s SEC-IRBA

1.V okviru SEC-IRBA se utež tveganja za pozicijo v listinjenju STS izračuna v skladu s členom 259, ob upoštevanju naslednjih sprememb:

p = min (0,5, max [0,2; 0,3*(A + B*(1/N) + C*KIRB + D*LGD + E*MT)]) za nadrejeno pozicijo v listinjenju originatorja ali sponzorja,

p = min (0,5, max [0,2; 0,5*(A + B*(1/N) + C*KIRB + D*LGD + E*MT)]) za pozicijo originatorja ali sponzorja, ki ni nadrejena,

p = min (0,5, max [0,3; 0,5*(A + B*(1/N) + C*KIRB + D*LGD + E*MT)]) za druge pozicije.

Spodnja meja uteži tveganja za nadrejeno pozicijo v listinjenju = max (7 %; 10 % *KIRB*12,5).

2.V okviru SEC-IRBA se utež tveganja za pozicijo v listinjenju STS, ki izpolnjuje merila iz člena 243(3), izračuna v skladu s členom 259, ob upoštevanju naslednjih sprememb:

p = min (0,5, max [0,2; 0,3*(A + B*(1/N) + C*KIRB + D*LGD + E*MT)]) za nadrejeno pozicijo v listinjenju originatorja, sponzorja ali investitorja,

p = min (0,5, max [0,2; 0,5*(A + B*(1/N) + C*KIRB + D*LGD + E*MT)]) za pozicijo originatorja ali sponzorja, ki ni nadrejena,

p = min (0,5, max [0,3; 0,5*(A + B*(1/N) + C*KIRB + D*LGD + E*MT)]) za druge pozicije.

Spodnja meja uteži tveganja za nadrejeno pozicijo v listinjenju = max (5 %; 10 % * KIRB * 12,5).“;

(11)člen 261 se spremeni:

(a)odstavek 1 se spremeni:

(1)uvodno besedilo se nadomesti z naslednjim:

„V skladu s SEC-SA se znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za pozicijo v listinjenju izračuna tako, da se vrednost izpostavljenosti pozicije, izračunana v skladu s členom 248, pomnoži z ustrezno utežjo tveganja, določeno na naslednji način:“;

(2)besedilo „p = 1 za izpostavljenost v listinjenju, ki ni izpostavljenost v relistinjenju“ se nadomesti z naslednjim:

„Za pozicijo v listinjenju, ki ni izpostavljenost v relistinjenju, je p = 0,6 za nadrejeno pozicijo v listinjenju originatorja ali sponzorja; 1 za druge pozicije v listinjenju.“;

(b)vstavita se naslednja odstavka 1a in 1b:

„1a. Za znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za nadrejeno pozicijo v listinjenju, ki je izračunan v skladu z odstavkom 1, se uporablja spodnja meja, izračunana na naslednji način:

spodnja meja = max (12 %; 15 % *KA*12,5).

1b. Za znesek tveganju prilagojenih izpostavljenosti za nadrejeno pozicijo v listinjenju, ki je izračunan v skladu z odstavkom 1 in izpolnjuje merila iz člena 243(4), se uporablja spodnja meja, izračunana na naslednji način:

spodnja meja = max (10 %; 15 % * KA*12,5).“;

(c)v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek

„Za namene tega odstavka je nominalni znesek neplačanih osnovnih izpostavljenosti knjigovodska vrednost neplačanih izpostavljenosti, od katere se odštejejo vsi zneski, za katere so bile tranše že delno odpisane, da se pokrijejo izgube iz teh neplačanih izpostavljenosti ali izgube, ki so bile pokrite s presežnim razmikom.“;

(12)člen 262 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 262

Obravnava listinjenj STS v skladu s SEC-SA

1.V okviru SEC-SA se utež tveganja za pozicijo v listinjenju STS izračuna v skladu s členom 261 ob upoštevanju naslednjih sprememb:

p = 0,3 za nadrejeno pozicijo v listinjenju originatorja ali sponzorja

p = 0,5 za druge izpostavljenosti v listinjenju

spodnja meja uteži tveganja za nadrejeno pozicijo v listinjenju = max (7 %; 10 % * KA * 12,5)

2.V okviru SEC-SA se utež tveganja za pozicijo v listinjenju STS, ki izpolnjuje merila iz člena 243(3), izračuna v skladu s členom 261 ob upoštevanju naslednjih sprememb:

p = 0,3 za nadrejeno pozicijo v listinjenju originatorja, sponzorja ali investitorja

p = 0,5 za druge izpostavljenosti v listinjenju

spodnja meja uteži tveganja za nadrejeno pozicijo v listinjenju = max (5 %; 10 % * KA*12,5).“;

(13)člen 263 se spremeni:

(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Za izpostavljenosti s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami ali kadar se lahko bonitetna ocena, ki temelji na kratkoročni bonitetni oceni, povzame v skladu z odstavkom 7, se uporabljajo naslednje uteži tveganja:

Razpredelnica 1

(b)vstavita se naslednja odstavka 2a in 2b:

„2a. Za pozicijo v nadrejeni tranši s stopnjo kreditne kakovosti 1 v listinjenju, ki izpolnjuje merila iz člena 243(4), se utež tveganja izračuna na naslednji način:

max (10 %; 15 % * KA * 12,5)

2b. Če institucija ne more uporabiti formule iz razpredelnice 1 ali odstavka 2a, ker ne more izračunati KA, se za zadevno izpostavljenost uporablja utež tveganja 15 %.“;

(c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Za izpostavljenosti z dolgoročnimi bonitetnimi ocenami ali če se lahko bonitetna ocena, ki temelji na dolgoročni bonitetni oceni, povzame v skladu z odstavkom 7, se uporabljajo uteži tveganja iz razpredelnice 2, ustrezno prilagojene za zapadlost tranše (MT) v skladu s členom 257 in odstavkom 4 tega člena ter za velikost tranše v primeru nenadrejenih tranš v skladu z odstavkom 5 tega člena:

Razpredelnica 2

(d)vstavita se naslednja odstavka 3a in 3b:

„3a. Za pozicijo originatorja ali sponzorja v nadrejeni tranši s stopnjo kreditne kakovosti 1 ali stopnjo kreditne kakovosti 2 z zapadlostjo tranše eno leto v listinjenju, ki izpolnjuje merila iz člena 243(4), se utež tveganja izračuna na naslednji način:

max (10 %; 15 % * KA * 12,5)

3b. Če institucija ne more uporabiti formule iz razpredelnice 2 ali odstavka 3a, ker ne more izračunati KA, se za zadevno izpostavljenost uporablja utež tveganja 15 %.“;

(14)člen 264 se spremeni:

(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Za izpostavljenosti s kratkoročnimi bonitetnimi ocenami ali kadar se lahko bonitetna ocena, ki temelji na kratkoročni bonitetni oceni, povzame v skladu s členom 263(7), se uporabljajo naslednje uteži tveganja:

Razpredelnica 3

(b)vstavita se naslednja odstavka 2a in 2b:

„2a. Za pozicijo v nadrejeni tranši s stopnjo kreditne kakovosti 1 v listinjenju, ki izpolnjuje merila iz člena 243(3), se utež tveganja izračuna na naslednji način:

max (5 %; 10 % * KA * 12,5)

2b. Če institucija ne more uporabiti formule iz razpredelnice 3 ali odstavka 2a, ker ne more izračunati KA, se za zadevne izpostavljenosti uporablja utež tveganja 10 %.“;

(c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Za izpostavljenosti z dolgoročnimi bonitetnimi ocenami ali kadar se lahko bonitetna ocena, ki temelji na dolgoročni bonitetni oceni, povzame v skladu s členom 263(7), se uteži tveganja določijo v skladu z razpredelnico 4, pri čemer se prilagodijo za zapadlost tranše (MT) v skladu s členom 257 in členom 263(4) ter za velikost tranše v primeru nenadrejenih tranš v skladu s členom 263(5):

Razpredelnica 4

(d)vstavita se naslednja odstavka 3a in 3b:

„3a. Za pozicijo v nadrejeni tranši s stopnjo kreditne kakovosti 1 ali stopnjo kreditne kakovosti 2 z zapadlostjo tranše eno leto v listinjenju, ki izpolnjuje merila iz člena 243(3), se utež tveganja izračuna na naslednji način:

max (5 %; 10 % * KA * 12,5)

3b. Kadar institucija ne more uporabiti formule iz razpredelnice 4, ker ne more izračunati KA, se za zadevno izpostavljenost uporabi utež tveganja 10 %.“;

(15)člen 268 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Institucija lahko uporabi najvišjo kapitalsko zahtevo za pozicijo v listinjenju v njeni posesti, ki je enaka kapitalskim zahtevam, ki bi se izračunale v skladu s poglavjem 2 ali 3 v zvezi z osnovnimi izpostavljenostmi, če ne bi bile listinjene.

Za namene tega člena vključuje kapitalska zahteva po pristopu IRB znesek pričakovanih izgub, povezanih s temi izpostavljenostmi, izračunan v skladu s poglavjem 3, in znesek nepričakovanih izgub. Za institucije v vlogi originatorja se pričakovane izgube odštejejo od morebitnih posebnih popravkov zaradi kreditnega tveganja pri osnovnih izpostavljenostih.“;

(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Najvišja kapitalska zahteva je rezultat zmnožka zneska, izračunanega v skladu z odstavkoma 1 ali 2, in največjega dela udeležbe, ki ga ima institucija v zadevnih tranšah (V), izraženega kot odstotek in izračunanega na naslednji način:

(a)za institucijo, ki ima eno ali več pozicij v listinjenju v eni tranši, je V enak razmerju med nominalnim zneskom pozicij v listinjenju, ki jih ima institucija v zadevni tranši, in nominalnim zneskom tranše;

(b)za institucijo, ki ima pozicije v listinjenju v različnih tranšah, je V enak največjemu delu udeležbe v vseh tranšah.

Za namene točke (b) se del udeležbe za vsako od različnih tranš izračuna, kakor je določeno v točki (a).

Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka lahko institucije zanemarijo obresti katere koli tranše, katerih pozicijam v listinjenju, ki jih ima institucija, se dodeli utež tveganja 1 250 % v skladu s pododdelkom 3 ali se odbijejo od navadnega lastniškega temeljnega kapitala v skladu s členom 36(1), točka (k). V tem primeru so najvišje kapitalske zahteve vsota zneska, izračunanega v skladu z odstavkom 1 ali 2, brez vrednosti izpostavljenosti pozicij v listinjenju, ki niso bile upoštevane pri določitvi V, pomnožena z V, povečana za vsoto vrednosti izpostavljenosti pozicij v listinjenju, ki niso bile upoštevane pri določitvi V.“;

(16)v členu 270 se črtajo odstavki 2, 3 in 4;

(17)člen 506b se črta;

(18)člen 506d se nadomesti z naslednjim:

„Člen 506d

Bonitetna obravnava listinjenja

1.Komisija po posvetovanju z EBA do [4 leta po datumu začetka veljavnosti] oceni splošno stanje in dinamiko trga listinjenja v Uniji ter poroča o ustreznosti in učinkovitosti bonitetnega okvira Unije za listinjenje, vključno s financiranjem realnega gospodarstva, pri čemer razlikuje med različnimi vrstami listinjenj, vključno med sintetičnimi in tradicionalnimi listinjenji ter listinjenji nedonosnih izpostavljenosti, med originatorji in investitorji, med posli STS in posli, ki niso STS, ter med različnimi metodami za izračun zneskov tveganju prilagojenih izpostavljenosti.

Komisija v okviru pregleda oceni učinek na finančno stabilnost. Komisija spremlja tudi uporabo prehodne ureditve iz člena 465(13) in oceni, v kolikšni meri bi uporaba izstopnega praga za izpostavljenosti v listinjenju vplivala na zmanjšanje kapitala, ki ga institucije v vlogi originatorja dosežejo v poslih, za katere je bil priznan prenos pomembnega deleža tveganja, v kolikšni meri bi prekomerno zmanjšala občutljivost na tveganje in v kolikšni meri bi vplivala na ekonomsko uspešnost novih poslov listinjenja.

Komisija zlasti preuči, ali bi temeljitejša sprememba formul in funkcij za uteži tveganja omogočila večjo občutljivost na tveganja, dosegla bolj sorazmerne ravni kapitalske nenevtralnosti, ublažila učinke naglega padca in odpravila strukturne omejitve sedanjega okvira, pri čemer upošteva preteklo kreditno uspešnost poslov listinjenja v Uniji ter zmanjšana modelska in agencijska tveganja okvira za listinjenje.

Komisija to poročilu predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter mu po potrebi priloži zakonodajni predlog.

2.EBA do [dve leti po začetku veljavnosti] Komisiji predloži poročilo o spremljanju razvoja in dinamike trga listinjenja v Uniji kot posledice spremenjenega bonitetnega okvira, pri čemer se osredotoči na vlogo kreditnih institucij kot originatorjev poslov prenosa pomembnega deleža tveganja in kot investitorjev. Analiza razlikuje med različnimi vrstami listinjenj, vključno med sintetičnimi, tradicionalnimi in listinjenji nedonosnih izpostavljenosti, ter med posli STS in posli, ki niso STS. V poročilu se analizira tudi učinek spremenjenega bonitetnega okvira na dodatno posojanje kreditnih institucij gospodinjstvom in podjetjem, vključno z MSP.“.

Člen 2

Ta uredba začne veljati […] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4.Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 24  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 25   

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

– prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)