EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 3.9.2025

COM(2025) 590 final

2025/0590(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa Enotni trg in carina za obdobje 2028–2034 ter razveljavitvi uredb (EU) 2021/444, (EU) 2021/690, (EU) 2021/785, (EU) 2021/847 in (EU) 2021/1077

{SEC(2025) 592 final} - {SWD(2025) 592 final} - {SWD(2025) 593 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

V tem predlogu je za datum začetka uporabe določen 1. januar 2028, pripravljen pa je za Unijo z državami članicami.

·Razlogi in cilji

Program Enotni trg in carina, ki je del svežnja večletnih finančnih okvirov za obdobje po letu 2027, združuje štiri posamezne programe financiranja sedanjega večletnega finančnega okvira v nov program za podporo dejavnostim na različnih področjih politike, ki prispevajo k nemotenemu delovanju enotnega trga, carinske unije, obdavčitve in boja proti goljufijam. Program bo zajemal tudi razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, kot je opredeljena v Uredbi (ES) št. 223/2009.

Ta program lahko ustvari sinergije z medsektorskimi učinki, ki zajemajo več področij politike. Cilj programa je tudi poenostaviti dostop do financiranja vložnikom in zmanjšati splošno upravno breme. Zaradi prožnosti program povečuje prilagodljivost in odzivnost na nepredvidene potrebe ter naj bi svoje splošne in posebne cilje dosegal učinkoviteje kot njegovi predhodniki, hkrati pa zagotovil skladnost med vsemi svojimi sestavnimi deli, kar bo na koncu prineslo večjo dodano vrednost EU.

Enotni trg, ki ga urejajo temeljna načela prostega pretoka blaga, storitev, oseb in kapitala, pomembno prispeva k rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju. Dobro delujoč in zaščiten enotni trg je predpogoj za konkurenčno evropsko gospodarstvo. Ključno prispeva k zagotavljanju blaginje, rasti in solidarnosti ter podpira odpornost in pripravljenost Evrope na nepredvidene izzive in krize, kot je bila pandemija COVID-19. Enotni trg je z BDP v višini 18 bilijonov EUR danes drugo največje gospodarstvo na svetu 1 .

V današnjem negotovem svetu in ob nestabilnih geopolitičnih izzivih je pomen enotnega trga kot našega evropskega domačega trga s 450 milijoni ljudmi in 26 milijoni podjetji vse večji. Politične usmeritve Evropske komisije za obdobje 2024–2029 2 in nedavni poročili Enrica Lette ter Maria Draghija poudarjajo potrebo po utrditvi in izkoriščanju potenciala enotnega trga, vključno z gonili raziskav in inovacij 3 . 

Poleg tega so strategija enotnega trga 4 , strategija EU za zagonska podjetja in podjetja v razširitveni fazi 5 ter strategija 6 za unijo prihrankov in naložb določile tudi nov pristop za oblikovanje preprostejšega, pravičnejšega, brezhibno delujočega in močnejšega evropskega notranjega trga z globokimi viri kapitala, poenostavitvijo predpisov, spodbujanjem reform, odpravo ovir, vključno z ovirami, povezanimi z razlikami med zakonodajo in upravnimi postopki držav članic, ter spodbujanjem čezmejne trgovine in naložb za povečanje konkurenčnosti in rasti. Ključni dodatni pogoj za uspeh enotnega trga je učinkovita kohezijska politika ter usklajena zakonodaja in upravni postopki.

Davčna politika EU je ključna za izboljšanje delovanja enotnega trga, njegove konkurenčnosti in naložb, tudi s preprečevanjem izkrivljanja konkurence zaradi obdavčitve. Digitalizacija in posodobitev obdavčitve sta zdaj ključna dejavnika za učinkovito izvajanje davčne politike EU ter lažje pobiranje prihodkov za proračune EU in držav članic. Z usklajevanjem na davčnem področju med državami članicami se bo izboljšal boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom.

Enotni trg je neločljivo povezan z nenehno razvijajočo se carinsko unijo EU, ki od leta 1968 varuje zunanje meje EU. Carinska unija ostaja temelj Unije ter ključen dejavnik in varuhinja enotnega trga ter drugih političnih prednostnih nalog EU, vključno s prispevanjem k evropski strategiji za gospodarsko varnost. Ključnega pomena je tako za pobiranje dajatev za proračun Unije kot za zagotavljanje varnosti zunanjih meja in dobavnih verig, s čimer prispeva k varnosti in zaščiti v Evropski uniji.

Da bi carinska unija delovala v praksi, morajo Komisija in carinske uprave držav članic oblikovati in izvajati skupne rešitve za skupne probleme. V zadnjih desetletjih so se odgovornosti carinskih organov držav članic razširile prek njihove tradicionalne vloge nadzora in olajševanja trgovine EU in njenih gospodarskih interesov, saj so prevzeli vse več odgovornosti na področju varnosti in zaščite, da bi (i) zaščitili javnost pred grožnjami za zdravje, okolje in civilno varnost ter (ii) zaščitili evropska podjetja pred nelojalno svetovno konkurenco zaradi neskladnega blaga. Ta široka pooblastila pomenijo, da so carinske uprave zdaj dejansko vodilni organ za nadzor blaga, ki vstopa na enotni trg na zunanjih mejah EU, in so temelj zelo uspešne carinske unije, ki se je sposobna prilagajati izzivom, kot so geopolitične negotovosti, in vse bolj nestabilnim mednarodnim trgovinskim vzorcem.

Schengensko območje je strateška prednost Unije in ključni dejavnik za prost pretok oseb in mobilnost delovne sile ter za krepitev odpornosti z usklajenimi odzivi na čezmejne izzive na področju varnosti. Z odpravo ovir za mobilnost Schengen krepi čezmejno poslovanje podjetij in ima pomembno vlogo pri krepitvi strateške avtonomije Unije ter njene sposobnosti, da ostane odporna in povezana v primeru motenj na globalni ravni.

Pri tem je zaščita enotnega trga in carinske unije pred goljufijami in nezakonitimi dejavnostmi, ki vplivajo na finančne interese Unije, ključnega pomena. Člen 325 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa skupno odgovornost Unije in držav članic, da preprečujejo goljufije in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije. Zaščita finančnih interesov Unije bi morala zajemati vse vidike proračuna Unije, tako na strani prihodkov kot odhodkov.

Program Enotni trg in carina deluje kot spodbujevalec infrastrukture enotnega trga. Zajemati bi moral regulativni in operativni okvir za podporo konkurenčnosti in rasti, kar bi vključevalo področja politike, kot so nadzor trga, standardizacija, skladnost proizvodov, varstvo potrošnikov, pravice intelektualne lastnine, javno naročanje, krizno upravljanje, finančne storitve, politiko varstva konkurence, izvrševanje, izvedbena orodja za upravno sodelovanje in dostop do informacij ter pripravo, razvoj in izkazovanje uradne evropske statistike.

Na navedenih področjih je potrebno ukrepanje na ravni EU, da se izpolnijo pravne obveznosti, določene v Pogodbah in sekundarni zakonodaji. Države članice in Komisija so skupaj odgovorne za pravilno izvajanje, uporabo in izvrševanje prava EU. To vključuje zagotavljanje skladnosti s pravili enotnega trga ter spoštovanje pravic državljanov in podjetij. Delo Komisije pri zagotavljanju skladnosti na tem področju združuje tri glavne vidike: odpravljanje ovir na enotnem trgu, omogočanje sodelovanja z državami članicami in olajševanje sodelovanja med njimi ter popravne ukrepe, ukrepe za izvrševanje in spodbujanje reform. Razvoj orodij za podporo ukrepom na teh treh področjih je bistven za zagotavljanje in izboljšanje delovanja enotnega trga in carinske unije.

Poleg tega je kot del procesa vključevanja vseh držav širitve v popolnoma delujoča tržna gospodarstva treba podpreti približevanje zakonodaje, zagotoviti krepitev zmogljivosti, vključno z izboljšanjem operativnih zmogljivosti, ter ciljno usmerjeno ozaveščanje.

Učinkovito izvajanje standardov, politik in skladnosti s pravili EU, ki urejajo enotni trg in carinsko unijo, ter sodelovanje med nacionalnimi organi predstavlja izzive, ki jih je treba obravnavati, da bi podprli reforme, priložnosti za sodelovanje, izboljšanje usposobljenosti ljudi in druge pobude. Ker je namen predvsem zmanjšanje upravnega bremena za podjetja in državljane, bi bilo treba pravila enotnega trga racionalizirati in po potrebi poenostaviti ter jih dodatno podpreti s sodelovalnimi in inovativnimi orodji, s čimer bi se spodbudil brezpapirni enotni trg.

Ob upoštevanju medsebojnih povezav in interakcij med zgoraj navedenimi politikami je treba zagotoviti stalno financiranje na področju enotnega trga in carinske unije, da se podpre skladnost s pravili EU in sodelovanje med državami članicami.

Program Enotni trg in carina obravnava te potrebe politike z združevanjem dejavnosti, financiranih v okviru štirih predhodnih programov na področju (i) enotnega trga (vključno z nadzorom trga, skladnostjo proizvodov, standardizacijo, varstvom potrošnikov, politiko varstva konkurence, pravom gospodarskih družb, pogodbenim pravom, pravicami intelektualne lastnine, kriznim upravljanjem, javnim naročanjem, finančnimi storitvami in evropsko statistiko), (ii) carine, (iii) obdavčitve in (iv) boja proti goljufijam.

Ta program združuje naslednje obstoječe programe:

– dele 7 programa Enotni trg, vzpostavljenega z Uredbo (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta 8 ,

–program Carina, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/444 Evropskega parlamenta in Sveta 9 ,

–posredovanja v obliki instrumenta za opremo za carinske kontrole, vzpostavljenega kot del Sklada za integrirano upravljanje meja z Uredbo (EU) 2021/1077 Evropskega parlamenta in Sveta 10 ,

–program Fiscalis, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/847 Evropskega parlamenta in Sveta 11  in

–program Unije za boj proti goljufijam, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/785 Evropskega parlamenta in Sveta 12 .

V okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 program Enotni trg ponuja možnosti financiranja v skladu s pravnimi obveznostmi Unije, da bi se uresničila ena glavnih političnih prednostnih nalog Unije, in sicer dokončanje enotnega trga brez ovir. Namen programa je zaščititi in opolnomočiti državljane, potrošnike, vlagatelje in podjetja z izvrševanjem prava Unije, olajševanjem dostopa do trga (ob hkratnem zagotavljanju visoke ravni varstva potrošnikov) ter krepitvijo sodelovanja med pristojnimi organi držav članic ter med pristojnimi organi držav članic in Komisijo ter decentraliziranimi agencijami Unije.

Drugi cilj je razvijati, pripravljati in izkazovati uradno evropsko statistiko, ki ima ključno vlogo pri prispevanju k številnim politikam EU, vključno s cilji in delovanjem enotnega trga ter konkurenčnostjo Unije. Evropski statistični sistem ima vse več koristi od novih virov podatkov in tehnologij, ki omogočajo pravočasnejšo in ustreznejšo statistiko v podporo vsem političnim prednostnim nalogam EU. Zanesljiva in primerljiva evropska statistika, razvita, pripravljena in izkazana v okviru tega programa na podlagi Uredbe (ES) št. 223/2009, je bistvenega pomena za odločanje na podlagi dokazov.

S programoma EU Carina in Fiscalis za obdobje 2021–2027 se spremlja carinska in davčna politika v EU. Za oba programa, ki sta zasnovana kot programa sodelovanja, je značilna močna digitalna komponenta, obravnavata pa enake izzive, kot so navedeni zgoraj, vključno – na področju carinske politike – z zagotavljanjem ustreznega financiranja za delovanje dobro delujoče carinske unije in za obravnavo izzivov digitalne dobe. Čezmejna narava infrastrukture in storitev ter osredotočenost na interoperabilnost sistemov sta očitni tako na področju carine kot obdavčitve.

Program Carina 2021–2027 podpira carinsko unijo in carinske organe pri skupnem delu in enotnem delovanju na področju:

–zaščite finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic,

–zagotavljanja varnosti in zaščite v Uniji ter

–zaščite Unije pred nepravično in nezakonito trgovino ob omogočanju zakonite poslovne dejavnosti.

Približno 95 % proračuna je namenjenih javnim naročilom Komisije za centralne digitalne sisteme in rešitve. Program Carina vključuje tudi elemente za dejavnosti sodelovanja in izboljševanje usposobljenosti ljudi, ki so na voljo vsem državam, ki sodelujejo v programu (državam članicam in državam kandidatkam/potencialnim državam kandidatkam). S temi dejavnosti se prizadeva zagotoviti, da carinski organi EU sodelujejo in delujejo enotno.

Program Carina vključuje cilj povečanja učinkovitosti carinske politike EU in povečanja spretne uporabe podatkov 13 . V zvezi s tem bo prihodnji program nosilec prehoda in izvajanja, da bi napredovali pri ustvarjanju učinkovitosti in sodobnih digitalnih rešitev za carinsko unijo 14  v bolj centraliziranem digitalnem okolju. Brez centralnega spremljanja dobavne verige in nadzora, ki ga izvajajo carinski organi, EU nima popolnega pregleda, katero blago vstopa na njeno ozemlje ali izstopa z njega. To ne zmanjšuje le verodostojnosti sektorskih politik EU, temveč tudi omejuje moč EU kot geopolitičnega akterja.

Trenutno je skoraj 70 osrednjih carinskih informacijskih sistemov (ki jih je razvila in jih upravlja Komisija), ki tvorijo temelj carinske unije. Te je treba ohraniti, da se zagotovi neprekinjeno delovanje carinske unije v skladu s pravnimi obveznostmi EU, dokler ne bodo prenovljeni z EU vozliščem carinskih podatkov.

Instrument za opremo za carinske kontrole (CCEI), ki je del Sklada za integrirano upravljanje meja v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, ima enak splošni cilj kot program Carina. S financiranjem v okviru tega instrumenta je državam članicam omogočena nabava, vzdrževanje in nadgradnja najsodobnejše carinske opreme, kot so skenerji, sistemi za samodejno prepoznavanje registrskih tablic, psi sledniki in mobilni laboratoriji za analizo vzorcev itd. Cilj je doseči ustrezne in enakovredne rezultate carinskih kontrol, ki so bistveni za omogočanje zakonite trgovine, hkrati pa zagotoviti zadostno raven zaščite na zunanjih mejah. S predlogom o carinski reformi 15 je bila ugotovljena potreba, da prihodnji carinski organ EU izvaja prihodnja posredovanja v obliki instrumenta za opremo za carinske kontrole za države širitve in obravnava morebitne krizne razmere za države članice.

Program Fiscalis za obdobje 2021–2027 podpira cilje EU za izboljšanje delovanja enotnega trga, spodbujanje konkurenčnosti in pravične konkurence v Uniji, zaščito finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic, tudi pred davčnimi goljufijami, davčnimi utajami in izogibanjem davkom, ter izboljšanje pobiranja davkov. V tem okviru program podpira razvoj, delovanje in posodobitev ključnih digitalnih infrastruktur za obdavčitev 16 v skladu s pravnimi obveznostmi Komisije, določenimi v zakonodaji EU. To predstavlja približno 85 % proračuna programa za obdobje 2021–2027 v obliki javnih naročil Komisije. S programom se podpira tudi projektno sodelovanje in dejavnosti za krepitev človeških zmogljivosti za izvajanje ciljev davčne politike EU, vključno z izboljšanjem delovanja enotnega trga. Z njim se vzpostavljajo in upravljajo tudi skupna orodja za lažje sodelovanje na enotnem trgu, zlasti v zvezi z bojem proti davčnim utajam in goljufijam. Zaradi velikega razmaha umetne inteligence in kriptovalut s še neznanimi posledicami je treba prilagoditi ambicije in potrebe po digitalizaciji in posodobitvi obstoječih digitalnih sistemov in infrastruktur. Spreminjajoče se davčne politike zahtevajo tudi več in boljše digitalne rešitve, ki bodo dopolnile portfelj obstoječih 30 vzpostavljenih centralnih davčnih informacijskih sistemov, ki jih financira program, v skladu z uveljavljenimi pravnimi obveznostmi na ravni EU.

Program EU za boj proti goljufijam 17 ima dvojno in bistveno vlogo: Komisiji pomaga pri izpolnjevanju njenih obveznosti iz člena 325 PDEU, da zaščiti proračun Unije pred goljufijami, korupcijo in drugimi nepravilnostmi, obenem pa podpira države članice pri njihovih prizadevanjih za izpolnjevanje iste zaveze.

Program EU za boj proti goljufijam ima tri bistvene dele, od katerih vsak krepi obrambo EU pred finančnimi kršitvami.

(1)Prvič, financira dejavnosti za boj proti goljufijam v državah članicah in pridruženih tretjih državah. To vključuje financiranje preiskovalne opreme in specializiranega usposabljanja za boj proti goljufijam, namenjenega opolnomočenju tistih, ki imajo najpomembnejšo vlogo pri preprečevanju goljufij.

(2)Drugič, financira informacijski sistem za boj proti goljufijam (AFIS), varno informacijsko platformo, ki državam članicam in Komisiji omogoča varno shranjevanje in izmenjavo občutljivih informacij o preiskavah. Ta platforma temelji na pravnem okviru Uredbe Sveta (EU) št. 515/97 18 , ki zagotavlja medsebojno upravno sodelovanje znotraj EU in s tretjimi državami.

(3)Tretjič, vzpostavlja sistem za upravljanje nepravilnosti, ki je specializiran del sistema AFIS, namenjen poročanju o nepravilnostih in domnevnih goljufijah Komisiji v skladu s sektorsko zakonodajo.

Tako sistem AFIS kot sistem za upravljanje nepravilnosti sta bistvena stebra, ki podpirata preiskovalni mandat urada OLAF in odgovornosti Komisije. Njuno stalno financiranje in razvoj sta zato nepogrešljiva, saj zagotavljata, da lahko Unija in države članice še naprej odkrivajo, preprečujejo in obravnavajo goljufije na vseh ravneh.

·Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ob upoštevanju nastajajočih političnih izzivov je pomen enotnega trga izpostavljen v političnih usmeritvah ter nedavnih poročilih Enrica Lette in Maria Draghija. Politične usmeritve 19 poudarjajo potrebo po splošnem poglabljanju enotnega trga ter ustvarjanju novega zagona, da bi dokončali enotni trg v sektorjih, kot so storitve, energetika, obramba, finance, elektronske komunikacije in digitalno, raziskave in inovacije, ter da bi obravnavali izzive, povezane z e-trgovanjem, ter tako potrošnikom in podjetjem zagotovili enake pogoje na podlagi učinkovitega carinskega in davčnega nadzora.

Program Enotni trg in carina je skladen z drugimi obstoječimi in predlaganimi akcijskimi programi Unije in skladi s podobnimi cilji na povezanih področjih pristojnosti.

Prispeva k obravnavanju prednostnih nalog politike za enotni trg in carinsko unijo, v skladu s strategijo za enotni trg, evropsko strategijo za gospodarsko varnost 20 , predlogom Komisije o carinski reformi, evropsko strategijo za podatke ter strategijo za unijo prihrankov in naložb. Kot je poudaril Evropski parlament v svoji resoluciji ob 30. obletnici enotnega trga 21 , je ta program zasnovan tako, da je prožen in se še naprej prilagaja novim izzivom in spreminjajočim se prednostnim nalogam.

Program je v skladu s strategijo za enotni trg 22 in njenimi cilji, da se enotni trg poenostavi, naredi pravičnejši in močnejši. Cilj strategije je poglobiti in okrepiti enotni trg, ki temelji na podatkih, na ravni EU in na nacionalni ravni, digitalizirati upravo in zmanjšati upravne ovire, povečati usklajevanje organov za nadzor trga ter izboljšati sodelovanje s carinskimi organi, izkoristiti sinergije z zmogljivostmi carinskih organov in organov za nadzor trga na ravni EU in nacionalni ravni ter po možnosti ustanoviti organ EU za nadzor trga. Z ukrepi, določenimi v strategiji, se bodo spodbudile reforme, oblikovala in poenostavila pravila za odpravo ovir za prosti pretok blaga in storitev ter izboljšalo izvajanje in uveljavljanje enotnega trga, s katerim so cilji tega programa v celoti usklajeni. Za zaščito enotnega trga pred motečimi učinki krize je treba prepoznati šibke točke ter zagotoviti ustrezne, usklajene in hitre odzive. Akt o izrednih razmerah na notranjem trgu in njegovi odpornosti (IMERA) je namenjen predvidevanju, pripravi in odzivanju na posledice prihodnjih kriz. Z njim se vzpostavlja strukture upravljanja, krizni okvir in orodja za zaščito prostega pretoka blaga, oseb in storitev v izrednih razmerah.

Program bo prav tako olajšal prosti pretok kapitala, dostop podjetij do naložb in konkurenčnost gospodarstva Unije tako, da bo zagotovljena podpora za izvajanje Uredbe št. 1606/2002 o uporabi mednarodnih standardov računovodskega poročanja 23 in Direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti 24 . Uredba št. 1606/2002 zahteva vključitev mednarodnih standardov računovodskega poročanja (računovodski standardi MSRP), ki jih je sprejel Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde, in z njimi povezanih pojasnil Odbora za pojasnjevanje MSRP v pravo Unije, če računovodski izkazi podjetij prikazujejo „verodostojno in pošteno sliko“ 25 in če standardi prispevajo k evropskemu javnemu dobremu. Program bo zato še naprej podpiral razvoj računovodskih standardov MSRP in delo Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje 26 pri ocenjevanju, ali so izpolnjene zahteve za njihovo vključitev v pravo Unije. Program bo omogočil tudi nadaljnjo podporo sodelovanju Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje pri razvoju evropskih standardov poročanja o trajnostnosti v skladu z direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti.

Program je skladen s carinskim zakonikom Unije 27 , predlogom Komisije o reformi carinske unije 28 in drugo zakonodajo, ki jo uporabljajo carinski organi. Program je poleg tega v skladu s strategijo EU za gospodarsko varnost 29 , ki jo podpira. Skladen je s ciljem za podporo delovanju in posodobitvi carinske unije za okrepitev notranjega trga s sodelovanjem med sodelujočimi državami, njihovimi carinskimi organi in uradniki.

Program bo zagotovil operativni, organizacijski, metodološki in proračunski okvir za izvajanje ciljev in dejavnosti carinske politike EU. Čeprav program vključuje sedanji samostojni program Carina, se pričakuje, da bo še naprej zajemal ukrepe in cilje, pomembne za carinsko unijo. Imel bo ključno vlogo pri zagotavljanju prehoda na prihodnjo ureditev carinske politike EU, ki jo uvaja predlog o reformi carinske unije, kar vključuje ustanovitev carinskega organa EU, razvoj in delovanje EU vozlišča carinskih podatkov ter delovanje obstoječih digitalnih carinskih sistemov, dokler ne bodo prenovljeni z EU vozliščem carinskih podatkov. Obstoječe digitalne carinske sisteme je treba še naprej vzdrževati, dokler jih ne bo nadomestilo EU vozlišče carinskih podatkov. Program bo vključil tudi ciljno usmerjene intervencije v obliki instrumenta za opremo za carinske kontrole za obdobje 2021–2027 30 , ki jih bo izvajal novi carinski organ EU, predvsem za podporo državam širitve in reševanje kriznih situacij.

Program je v skladu z agendo Komisije za zagotovitev pravičnega in učinkovitega davčnega sistema v Uniji, med drugim z namenom izboljšanja delovanja enotnega trga, spodbujanja konkurenčnosti in poštene konkurence v Uniji; zaščite finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic, vključno z zaščito navedenih interesov pred davčnimi goljufijami, davčnimi utajami in izogibanjem davkom, in izboljšanja pobiranja davkov. Veliko pobud, sprejetih v tem okviru, je namenjenih povečanju davčne preglednosti in izboljšanju upravnega sodelovanja z ukrepi, npr. z izmenjavo ustreznih davčnih informacij.

Novi program vključuje trenutno samostojni program Fiscalis, vendar naj bi ohranil enake ukrepe in cilje navedenega programa Fiscalis. Tako bo zagotovil proračunska in druga sredstva za podporo in izvajanje teh regulativnih ukrepov. Pomembni elementi tega upravnega sodelovanja so ustrezni evropski elektronski sistemi, ki davčnim organom držav članic omogočajo izmenjavo informacij o izvajanju svežnja „DDV za digitalno dobo“ 31 , direktive o upravnem sodelovanju (DAC) 32 , direktive o hitrejšem in varnejšem zmanjšanju presežnih davčnih odtegljajev (FASTER) 33 in drugih prednostnih nalog. Ta novi program z dejavnostmi za boj proti goljufijam, ki jih spodbuja, neposredno obravnava več prednostnih nalog EU, saj goljufije, korupcija in druge nezakonite dejavnosti neposredno spodkopavajo cilje EU na področjih, kot so finančna stabilnost, gospodarska rast, pravna država in zaupanje javnosti. Financirane pobude za boj proti goljufijam bodo spodbujale tudi druge prednostne naloge Komisije, zlasti v zvezi z okrepljeno digitalizacijo nacionalnih organov preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

Pričakuje se, da bo program zagotovil znatno dodano vrednost EU s sofinanciranjem dejavnosti, namenjenih izboljšanju čezmejnega zbiranja in izmenjave podatkov ter zagotavljanju obveščevalnih podatkov državam članicam na ravni EU o nastajajočih vzorcih goljufij. Z zagotovljeno podporo za ukrepe za boj proti goljufijam se bo spodbujalo sodelovanje in optimizirala uporaba sredstev držav članic pri preprečevanju in odkrivanju goljufij, korupcije in drugih nezakonitih dejavnosti, s čimer bodo zaščitena sredstva davkoplačevalcev EU. V okviru tekočega pregleda strukture EU za boj proti goljufijam 34 bo program tako prispeval k okrepljeni in učinkovitejši strukturi za boj proti goljufijam za zaščito finančnih interesov EU.

·Skladnost z drugimi politikami in pobudami Unije

Njen cilj je močan in integriran enotni trg, ki je ključen za evropsko konkurenčnost, odpornost in gospodarsko varnost, kot je poudarjeno v kompasu za konkurenčnost, poročilu o enotnem trgu in konkurenčnosti za leto 2025 35 ter strategiji za enotni trg za leto 2025. Dejavniki za spodbujanje konkurenčnosti so poenostavitev, spodbujanje reform, odstranjevanje ovir na enotnem trgu, omogočanje učinkovitejšega financiranja in zagotavljanje boljšega usklajevanja za izvajanje skupnih ciljev politike EU na ravni EU in nacionalni ravni.

Dejavnosti v okviru programa se dopolnjujejo in si prizadevajo za sinergije z drugimi predlogi programov ukrepov EU v okviru naslednjega večletnega finančnega okvira, kot so načrti za nacionalna in regionalna partnerstva, Evropski sklad za konkurenčnost, Obzorje Evropa in Globalna Evropa. Ukrepi, ki so podprti s programom, so namenjeni izboljšanju delovanja in zaščiti zunanjih meja enotnega trga in carinske unije kot domačega trga za industrijo in podjetja EU ter kot dejavnika konkurenčnosti. Podobno ukrepi, ki so podprti s programom, za izboljšanje upravne in operativne zmogljivosti s čezmejnim sodelovanjem med državami članicami, vključno z digitalnimi rešitvami na ravni EU in projekti za izboljšanje usposobljenosti ljudi, dopolnjujejo ukrepe, ki jih države članice razvijajo v okviru načrtov za nacionalna in regionalna partnerstva. Poleg tega je program skladen z obstoječimi instrumenti kohezijske politike za odpravljanje upravnih in pravnih ovir, ki ovirajo delovanje enotnega trga, kot je uredba BridgeforEU.

Poleg tega ima konkurenčno pravo EU ključno vlogo pri zagotavljanju pravilnega delovanja enotnega trga, kot je izrecno priznano tako v Pogodbi o Evropski uniji (PEU) kot tudi v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) 36 . Učinkovitost politike varstva konkurence na enotnem trgu pa je ključno gonilo konkurenčnosti EU, saj konkurenca spodbuja produktivnost, naložbe in inovacije. V prihodnjih letih se bo področje izvrševanja politike konkurence soočalo z novimi ali vse večjimi izzivi, tudi na svetovni ravni, ki bodo verjetno znatno povečali število groženj konkurenci in zapletenost izvrševanja.

Program je skladen tudi s Skupno belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe Pripravljenost in političnimi usmeritvami Komisije, ki poudarjajo pomen vzpostavitve pravega evropskega enotnega trga za obrambne proizvode in storitve za doseganje obrambne pripravljenosti.

Program podpira tudi ambicije Unije na področju trajnostnosti, vključno s podnebjem, energijo ter okoljskimi cilji in družbeno odgovornostjo, ki se pogosto uresničujejo z zakonodajo za posamezne proizvode ali trgovinskimi ureditvami. Skladen je s cilji evropskega zelenega dogovora in dogovora o čisti industriji, saj zagotavlja ustrezen nadzor proizvodov, danih na enotni trg, glede njihove skladnosti z okoljskimi standardi. Program lahko podpira tudi ukrepe, povezane z načelom onesnaževalec plača, vključno z zelenimi davki. Program lahko podpira tudi carinske organe pri ozelenitvi njihovih dejavnosti. Program je skladen z določbami mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM) 37 .

Cilj programa je povečati učinkovitost enotnega trga in carinske unije v dobi digitalizacije z zagotavljanjem finančnih sredstev za pomoč digitalizaciji storitev in podjetij ter olajšati dostop do enotnega trga in mednarodno sodelovanje. Digitalna orodja so bistvena za učinkovito izvajanje politik in podporo reformam. Cilj programa bo povečati ustreznost in pravočasnost evropske statistike ter hkrati omejiti breme poročanja z izkoriščanjem novih virov podatkov in etično uporabo digitalnih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, izvajanjem načela „samo enkrat“ in nadaljnjo digitalizacijo zbirk podatkov.

Za zagotovitev doslednosti in dopolnjevanja ukrepov EU je treba program izvajati v sinergiji z drugimi programi Unije, zlasti z Instrumentom za povezovanje Evrope (IPE). Spodbujati je treba usklajevanje z IPE – promet, zlasti na področjih, kjer se digitalizacija carine prepleta z naložbami v fizično infrastrukturo, kot so pametni mejni prehodi, multimodalna logistična vozlišča in čezmejni prometni koridorji, vključno z vojaško mobilnostjo.

Prosto gibanje oseb, tudi zaradi zaposlitve, je ena od temeljnih svoboščin enotnega trga. Čeprav ta program ne podpira neposredno mobilnosti delovne sile niti učne mobilnosti, dopolnjuje instrumente Unije, kot sta Erasmus+ in Evropski socialni sklad plus (ESS+), ki prispevata k lažji vseživljenjski učni mobilnosti, avtomatičnemu vzajemnemu priznavanju kvalifikacij in čezmejnemu razvoju znanj in spretnosti. Ti instrumenti podpirajo praktično uresničevanje prostega gibanja oseb in pomagajo odpravljati neravnovesja na trgu dela po vsej Uniji. Dobro delujoč stanovanjski trg je prav tako ključen za zagotavljanje mobilnosti delovne sile.Ta program prispeva k pravnemu, regulativnemu in upravnemu okviru, na katerem temelji ta svoboda, vključno s spodbujanjem sodelovanja med pristojnimi organi in podporo izvrševanju pravil na enotnem trgu.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

·Pravna podlaga

Predlagani novi program naj bi nadaljeval intervencije v okviru programov za obdobje 2021–2027, ki bodo z nekaterimi prilagoditvami združeni v en program, pri čemer bodo ohranjene njihove pravne podlage. Pravna podlaga za ta program so:

–člen 33 PDEU na področju carinskega sodelovanja v okviru carinske unije;

–člen 114 PDEU na področju doseganja ciljev notranjega trga;

–člen 169 PDEU v zvezi z varstvom potrošnikov;

–člen 197 PDEU na področju upravnega sodelovanja;

–člen 207 PDEU na področju skupne trgovinske politike;

–člen 325 PDEU za zaščito finančnih interesov Unije in

–člen 338 PDEU na področju statistike.

·Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

EU se sooča s svetovno konkurenco drugih velikih gospodarskih blokov in mora zagotoviti, da enotni trg ostane konkurenčen, uspešen, dostopen in inovativen ter zagotavlja enake pogoje za vse deležnike. Prožnejši in bolj poenostavljen sistem financiranja bi lahko okrepil svetovno konkurenčnost enotnega trga in zagotovil enake konkurenčne pogoje.

Okolje financiranja EU mora biti odporno in prožno, da se lahko odziva na nastajajoče krize in spreminjajoče se potrebe ter se hkrati lahko prilagodi digitalnemu prehodu in hitrim tehnološkim spremembam. Toga pravila otežujejo hitro preusmerjanje sredstev ali preusmeritev na nove prednostne naloge ter ovirajo sposobnost EU za reševanje nujnih vprašanj.

Prožnejše financiranje spodbuja sodelovanje in čezmejne projekte. Sodelovanje in usklajevanje zagotavljata nadnacionalne in čezmejne koristi ter ekonomijo obsega za nacionalne organe pri izvajanju politik EU ter za podjetja, potrošnike, vlagatelje in državljane. Racionalizirana pravila in hitrejši postopki odobritve bi lahko pripomogli k izmenjavi znanja in sooblikovanju rešitev za izzive, kot so nenehno spreminjajoči se vzorci trgovanja, podnebne spremembe in digitalna preobrazba.

Zaradi svoje globalne narave in visoke stopnje medsebojne odvisnosti med državami članicami današnji izzivi zahtevajo skupen in usklajen odziv EU. To poudarja pomen usklajevanja ukrepov politike. Bistveno je tudi financiranje na ravni EU, da se Komisiji omogoči izpolnjevanje pravnih obveznosti (v skladu s PDEU in povezano zakonodajo) ter za obravnavo vprašanj enotnega trga in carinske unije, ki spadajo v njeno pristojnost. Prav tako je bistveno podpreti sodelovanje med državami članicami pri izpolnjevanju njihovih pravnih obveznosti (v skladu s PDEU in povezano zakonodajo) glede delovanja enotnega trga na številnih področjih, kot so carina, nadzor trga, skladnost proizvodov, standardizacija, varstvo potrošnikov, javna naročila, krizno upravljanje, obdavčitev in boj proti goljufijam. Poleg tega države članice ne morejo same doseči ciljev za zagotavljanje zanesljive, ustrezne in primerljive evropske statistike, potrebne za izvajanje dejavnosti Unije. Potrebno je določiti programski okvir na ravni EU. Programski okvir za evropsko statistiko se bo izvajal z usklajenimi statističnimi ukrepi in partnerstvom med Eurostatom in nacionalnimi statističnimi organi, kot je predvideno v Uredbi (ES) št. 223/2009 o evropski statistiki. Zato je ukrepanje na ravni EU nujno, da se zagotovijo spremljevalni ukrepi za zagotovitev in izboljšanje delovanja enotnega trga, ki dopolnjujejo ukrepe, razvite na ravni držav članic.

Čeprav je carinska unija področje izključne pristojnosti EU z enotnim carinskim zakonikom Unije 38 39 , ostaja izvajanje te zakonodaje v celoti v rokah držav članic. Zato je lahko carinska unija le toliko močna kot njen najšibkejši člen. Tesno operativno sodelovanje, vključno z digitalnim povezovanjem, je ključnega pomena, da lahko carinski organi delujejo enotno in zagotavljajo pravilno pobiranje carinskih dajatev, uvoznega DDV, trošarin, drugih dajatev in prelevmanov ter opravljajo nefinančne naloge, ki so vse pomembnejše.

Na davčnem področju, ki je vsestransko in zapleteno pravno ter digitalno okolje, prizadevanja za uskladitev in približevanje davčnega prava in upravnih ukrepov ter hitro nastajajoče potrebe spodbujajo potrebo po intervencijah EU, ki države članice poziva, naj podprejo prizadevanja in odgovornost za izvajanje prava Unije. Pomemben del davčne zakonodaje EU zahteva uvedbo sodobnih digitalnih rešitev, ki omogočajo izmenjavo informacij v zvezi z davkoplačevalci (državljani ali podjetji) ali čezmejnimi transakcijami, vključno s kriptovalutami. Ta izmenjava informacij med državami članicami poteka, ker financiranje EU omogoča vzpostavitev elektronskih sistemov za financiranje ali njihovih skupnih komponent na ravni EU. Brez takšne finančne podpore skupni elektronski sistemi ne bi bili razviti, številni zakonodajni akti EU pa bi ostali neizvedeni ali pa bi pri njihovem izvajanju prihajalo do velikih zamud in tehničnih ovir.

Ukrepi na ravni Unije so potrebni, da bi se okrepila evropska razsežnost dela organov enotnega trga, carinskih in davčnih organov ter organov za boj proti goljufijam, s čimer bi tudi preprečili izkrivljanja na notranjem trgu in podprli uspešno varovanje zunanjih meja Unije. Bistveno je financiranje na ravni EU, da se Komisiji omogoči izpolnjevanje pravnih obveznosti (v skladu s PDEU in povezano zakonodajo) ter za obravnavo vprašanj enotnega trga in carinske unije, ki spadajo v njeno pristojnost.

Poleg tega je glede na močno digitalno razsežnost področij politike, ki jih zajema program, potrebno okrepljeno sodelovanje med organizacijami javnega sektorja na ravni EU ter na nacionalni, regionalni in lokalni ravni po vsej EU, da se olajša nemotena izmenjava podatkov za izboljšanje izvajanja politike in zmanjšanje upravnega bremena.

Zato se program lahko vzpostavi samo na ravni EU, saj ukrepi zahtevajo dejavno sodelovanje in usklajevanje med državami članicami.

·Sorazmernost

·Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

·Naknadne ocene obstoječe zakonodaje

·Posvetovanja z deležniki

(1)Celovit scenarij

Po tem scenariju bi se trenutni programi, povezani z enotnim trgom, carinsko unijo, obdavčitvijo in politikami za boj proti goljufijam, združili v prožen okvir z enim samim zakonodajnim predlogom. Z nadaljnjim usklajevanjem pravnih določb bi se zagotovil enoten, bolj racionaliziran in prožen okvir, hkrati pa ohranila jasno delitev med obstoječimi programi in področji politike. Ta scenarij ohranja obstoječe cilje politik in modele upravljanja, preprečuje motnje in zagotavlja kontinuiteto. Horizontalna struktura programa bi lahko spodbujala prožnost, poenostavitev in več sinergij. Zaradi večtematske narave sta za združevanje programov, vključno z njihovimi kompleksnimi in raznolikimi dejavnostmi, potrebna okrepljeno usklajevanje in upravljanje.

(2)Scenarij enotne ureditve

Ta scenarij bi združil prednostne naloge politike na področju enotnega trga, carinske unije, obdavčitve in politik za boj proti goljufijam, vključno s sodelovanjem med nacionalnimi organi, v enem samem zakonodajnem aktu z enim sklopom pravnih in institucionalnih zahtev za vse dejavnosti.

·Poenostavitev

Program združuje štiri predhodne programe, in sicer program Enotni trg (brez stebra MSP ter stebra „hrana in krma“), program Carina, vključno z intervencijami v obliki instrumenta za opremo za carinske kontrole, program Fiscalis in program Unije za boj proti goljufijam.

Omogočil bo racionalizacijo ukrepov na širšem naboru področij politike, s čimer se bo vzpostavilo in izkoristilo več sinergij med različnimi ukrepi ter zagotovil bolj prožen in agilen okvir financiranja, namenjen krepitvi in poglabljanju dobro delujočega enotnega trga in močne carinske unije, ki na stroškovno najučinkovitejši način ščitita finančne in gospodarske interese EU in njenih držav članic. Javni organi (vključno s pristojnimi organi na nacionalni ravni) bodo imeli neposredne koristi od boljšega oblikovanja politik in izvrševanja zakonodaje zaradi krepitve zmogljivosti, okrepljenega sodelovanja in racionaliziranih upravnih postopkov, ki dodatno krepijo sinergije politik.

Pričakuje se, da bodo deležniki imeli koristi od poenostavitev pri oblikovanju programa, npr. s skupnim javnim naročanjem ali skupnimi okvirnimi pogodbami, ter od horizontalnih dejavnosti, ki sicer ne bi potekale na isti ravni. Poenostavitve in večja prožnost pri oblikovanju programa ter izvajanju novih horizontalnih dejavnosti bodo povečale učinkovitost razvoja politik in izvrševanja zakonodaje ter omogočile zagotavljanje novih ali boljših storitev državljanom, potrošnikom in podjetjem. Upravljanje programa je lahko tudi manj obremenjujoče za Komisijo in koristno za vložnike, saj olajšuje dostop do financiranja ter zmanjšuje upravno breme, na primer z usklajenimi pravnimi določbami, skupnimi predlogami za poročanje, enotnim naborom zahtev ali skupnim pravilnikom.

·Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI VIDIKI

·Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Strategija za enotni trg za leto 2025 predstavlja več ukrepov za reševanje strukturnih težav in izboljšanje upravljanja enotnega trga na področjih standardizacije, ugotavljanja skladnosti in nadzora trga ter učinkovite ukrepe za povečanje skladnosti proizvodov z izkoriščanjem sinergij med EU in nacionalnimi carinskih organov in organi za nadzor trga ter morebitno ustanovitvijo organa EU za nadzor trga.

·Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

–krepitev digitalnih zmogljivosti, razvoj in delovanje centraliziranih in decentraliziranih evropskih elektronskih sistemov in digitalnih rešitev, orodij za izvajanje ter podatkov,

–podpora pri pripravi politik in predpisov (študije, komuniciranje, ocene učinka, vrednotenja in predlogi za poenostavitev itd.),

–sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, Komisijo, agencijami EU in nacionalnimi organi ter sodelovanje med državami članicami, Komisijo in tretjimi državami,

–krepitev upravnih in operativnih/tehničnih zmogljivosti (vključno z nabavo, vzdrževanjem, nadgradnjo opreme, zlasti opreme za carinske kontrole, infrastrukture itd. in s tem povezanimi stroški),

–izboljšanje usposobljenosti ljudi, vključno z usposabljanjem,

–razvoj skupnih orodij, metod, podatkov in statistike za podporo oblikovanju politik,

drugi ukrepi za doseganje splošnih in specifičnih ciljev (inovacije, preskušanje itd.).

Pri izvajanju ukrepov za uresničevanje okvira za načrtovanje evropske statistike se bodo prek skupnih omrežij znotraj evropskega statističnega sistema razvijale sinergije z izmenjavo strokovnega znanja in rezultatov ali s spodbujanjem specializacije za posebne naloge. Rezultati teh ukrepov, kot so skupna orodja, metode in infrastrukture, bodo dane na voljo celotnemu evropskemu statističnemu sistemu.

2025/0590 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o vzpostavitvi programa Enotni trg in carina za obdobje 2028–2034 ter razveljavitvi uredb (EU) 2021/444, (EU) 2021/690, (EU) 2021/785, (EU) 2021/847 in (EU) 2021/1077

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 33, člena 114(1), člena 169(3), člena 197(2), člena 207(2), člena 325(4), člena 338(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Računskega sodišča 47 ,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 48 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Ta uredba določa okvirna finančna sredstva za program „Enotni trg in Carina za obdobje 2028–2034“ (v nadaljnjem besedilu: program). Za namene te uredbe se tekoče cene izračunajo z uporabo fiksnega deflatorja v višini 2 %.

(2)Nedavne izkušnje v hitro spreminjajočem se gospodarskem, socialnem in geopolitičnem okolju kažejo potrebo po prožnejšem večletnem finančnem okviru in programih porabe Unije. V ta namen in v skladu s cilji te uredbe bi bilo treba pri financiranju ustrezno upoštevati spreminjajoče se potrebe politike in prednostne naloge Unije, kot so določene v ustreznih dokumentih, ki jih je objavila Komisija, sklepih Sveta in resolucijah Parlamenta, hkrati pa zagotoviti zadostno predvidljivost za izvrševanje proračuna.

(3)Za ta program se uporablja Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta 49 . Ta določa pravila o oblikovanju in izvrševanju splošnega proračuna Unije, vključno s pravili o nepovratnih sredstvih, nagradah, nefinančnih donacijah, javnem naročanju, posrednem upravljanju, finančni pomoči, finančnih instrumentih in proračunskih jamstvih.

(4)V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509, Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 50 ter uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 51 , (ES, Euratom) št. 2185/96 52 in (EU) 2017/1939 53 je treba finančne interese Unije zaščititi s sorazmernimi ukrepi, vključno s preprečevanjem, odkrivanjem, odpravljanjem in preiskovanjem nepravilnosti in goljufij, izterjavo izgubljenih, nepravilno izplačanih ali nepravilno porabljenih sredstev ter po potrebi naložitvijo upravnih sankcij. V skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 in Uredbo (ES, Euratom) št. 2185/96 lahko Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) izvaja preiskave, vključno s pregledi in inšpekcijami na kraju samem, da bi ugotovil, ali je prišlo do goljufije, korupcije ali drugih nezakonitih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom Unije. V skladu z Uredbo (EU) 2017/1939 lahko Evropsko javno tožilstvo (EJT) preiskuje in preganja goljufije ter druga nezakonita ravnanja, ki škodijo finančnim interesom Unije, kot so določena v Direktivi (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta 54 . V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 mora vsaka oseba ali subjekt, ki prejema sredstva Unije, v celoti sodelovati pri zaščiti finančnih interesov Unije, podeliti potrebne pravice in dostop Komisiji, OLAF, EJT in Evropskemu računskemu sodišču ter zagotoviti, da vse tretje strani, ki so vključene v izvrševanje sredstev Unije, podelijo enakovredne pravice.

(5)Program se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2025/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta 55 o vzpostavitvi okvira za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnosti ter drugih horizontalnih pravil za programe in dejavnosti Unije, vključno s pravili za zagotavljanje enotne uporabe načel „ne povzročati znatne škode“ in enakosti spolov iz člena 33(2), točki (d) in (f), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509, načeli pripravljenosti in odpornosti na podnebne spremembe že v fazi načrtovanja, pravili za spremljanje in poročanje o uspešnosti programov in dejavnosti Unije, pravili za vzpostavitev portala Unije za financiranje, pravili za ocenjevanje programov ter drugimi horizontalnimi določbami, ki se uporabljajo za vse programe Unije, kot so tiste o informiranju, komuniciranju in prepoznavnosti. 

(6)Na podlagi člena 85(1) Sklepa Sveta (EU) 2021/1764 56 so osebe in subjekti s sedežem v čezmorskih državah in ozemljih upravičeni do financiranja v okviru programa in zanje veljajo morebitni dogovori, ki se uporabljajo za državo članico, s katero je zadevna čezmorska država ali ozemlje povezano.

(7)Enotni trg urejajo temeljna načela prostega pretoka blaga, storitev, oseb in kapitala ter je pomembno prispeval k rasti, konkurenčnosti in zaposlovanju. Dobro delujoč in zaščiten enotni trg je predpogoj za konkurenčno, varno in zanesljivo gospodarstvo Unije ter za napredek unije prihrankov in naložb. Kot je poudarjeno v novem pristopu, ki ga predlaga strategija za enotni trg, je potrebnih več ukrepov za odpravo ovir, spodbujanje reform, zmanjšanje razdrobljenosti in dokončanje enotnega trga, zlasti v okviru novih svetovnih izzivov. Ti ukrepi so bili in bodo še naprej okrepljeni z učinkovito kohezijsko politiko kot dodatnim ključnim pogojem za uspeh enotnega trga. Države članice in Komisija si delijo odgovornost za izvrševanje prava Unije, da bi zagotovile skladnost s pravili enotnega trga ter zaščitile pravice ljudi in podjetij. Odgovornost na ravni Unije združuje tri glavne vidike: odpravo ovir, sodelovanje med državami članicami ter popravne ukrepe, ukrepe za izvrševanje in spodbujanje reform. Ovire, kot so vrzeli v znanju in podatkih ter čezmerno prenašanje zakonodaje, državljane, potrošnike, podjetja, vlagatelje in gospodarske subjekte ovirajo pri dostopu do enotnega trga in delovanju na njem. Krepitev zmogljivosti, upravno in operativno sodelovanje, vključno z digitalnim sodelovanjem, in povezovanje med državami članicami ter med državami članicami in Komisijo še vedno niso optimalni in bi jih bilo mogoče okrepiti za izboljšanje učinkovitosti in enakih konkurenčnih pogojev. Nizka učinkovitost in pomanjkanje prožnosti pri oblikovanju pravil, standardizaciji in izvrševanju lahko ovirata njihovo prilagodljivost. Treba je združiti infrastrukturo, ki spremlja in omogoča odpravo notranjih ovir, z infrastrukturo, ki varuje zunanje meje enotnega trga.

(8)V okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, določenega v Uredbi Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 57 , program Enotni trg, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/690 Evropskega parlamenta in Sveta 58 , podpira oblikovanje, izvajanje in izvrševanje zakonodaje Unije, ki je temelj za pravilno delovanje enotnega trga, da bo lahko v celoti izpolnil svoj potencial. Program Carina, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/444 Evropskega parlamenta in Sveta 59 , ter program Fiscalis, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/847 Evropskega parlamenta in Sveta 60 , spremljata carinsko in davčno politiko v Uniji s podporo digitalnim rešitvam na ravni Unije za carino in obdavčitev, projektno zasnovanim sodelovalnim dejavnostim ter dejavnostim za izboljšanje usposobljenosti ljudi. Poleg tega instrument za opremo za carinske kontrole, vzpostavljen kot del Sklada za integrirano upravljanje meja z Uredbo (EU) 2021/1077 Evropskega parlamenta in Sveta 61 , prispeva k povečanju učinkovitih in uspešnih carinskih kontrol, ki so bistvene za olajševanje zakonite trgovine, hkrati pa zagotavlja ustrezno raven zaščite na zunanjih mejah. S programom Unije za boj proti goljufijam, vzpostavljenim z Uredbo (EU) 2021/785 Evropskega parlamenta in Sveta 62 , se financira ukrepe, katerih cilj je preprečevanje in boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim, kot je pranje denarja, ki škodujejo finančnim interesom Unije, ter spodbujanje medsebojnega sodelovanja držav članic in sodelovanja s Komisijo na tem področju.

(9)Ob gospodarski in varnostni negotovosti, ki jo povzročajo geopolitični izzivi in trgovinske napetosti, je enotni trg naš temelj stabilnosti in odpornosti. Ti izzivi zahtevajo skupen in usklajen odziv Unije, upoštevajoč njihov obseg in visoko stopnjo soodvisnosti med državami članicami in regijami. Poleg tega ustrezne ravni varstva in posledičnih koristi za državljane, potrošnike, vlagatelje in podjetja ni bilo mogoče doseči zgolj z ukrepi na nacionalni ravni, prav tako pa to ne bi ustvarilo ekonomije obsega, zlasti glede na čezmejno naravo teh koristi.

(10)Financiranje Unije je potrebno, da se Komisiji omogoči izpolnjevanje pravnih obveznosti Unije, ki jih ni mogoče prenesti na države članice, s čimer se zagotovi izpolnjevanje obveznosti iz prava Unije, zlasti na področjih carine, nadzora trga, skladnosti proizvodov, varstva potrošnikov, finančnih storitev, standardizacije, politike varstva konkurence, zagotavljanja evropske statistike, obdavčitve in boja proti goljufijam.

(11)Zato je primerno vzpostaviti program za okrepitev in poglobitev delovanja enotnega trga in močne carinske unije ter za zaščito finančnih in gospodarskih interesov Unije in držav članic, z zasnovo, ki spodbuja prožnost, poenostavitev in sinergije ter podpira horizontalne prednostne naloge vključevanja politik, vključno s tistim, kar je določeno v Uredbi (EU, Euratom) 2025/XXXX Evropskega parlamenta in Sveta 63 o vzpostavitvi okvira za spremljanje proračunskih odhodkov in smotrnosti proračuna ter drugih horizontalnih pravil za programe in dejavnosti Unije. Naslednje štiri programe je zato treba združiti v en sam program: dele programa Enotni trg, razen sklopov za mala in srednja podjetja ter živila in krmo, program Carina, vključno z intervencijami v obliki instrumenta za opremo za carinske kontrole, program Fiscalis in program Unije za boj proti goljufijam. Zagotoviti bi bilo treba stalno in agilno financiranje na področjih enotnega trga, carine, obdavčitve in boja proti goljufijam, vključno s financiranjem sodelovanja med nacionalnimi upravami, ki zajema dejavnosti, kot so racionalizacija upravnih postopkov, usklajevanje pravil v državah članicah ali omogočanje hitrejšega odzivanja na spreminjajoče se izzive s celovitim okvirom pripravljenosti in odzivanja na krize.

(12)V zvezi s tem bi moral program omogočiti izvajanje naslednjih splošnih vrst ukrepov: (a) krepitev digitalnih zmogljivosti, razvoj in delovanje centraliziranih in decentraliziranih evropskih elektronskih sistemov in digitalnih rešitev, orodij za izvajanje ter podatkov; (b) podpora pri pripravi politik, predpisov in izvrševanja, na primer s študijami, komuniciranjem, oceno učinka, vrednotenjem in predlogi za poenostavitev; (c) sodelovanje in usklajevanje med državami članicami, Komisijo, agencijami Unije in nacionalnimi organi ter z deležniki; (d) krepitev upravnih in operativnih/tehničnih zmogljivosti, vključno z nabavo, vzdrževanjem, nadgradnjo opreme, zlasti opreme za carinske kontrole, infrastrukture itd. in s tem povezanimi stroški; (e) izboljševanje usposobljenosti ljudi; (f) skupna orodja, metode, podatki in statistika za podporo oblikovanju politik; (g) drugi ukrepi za doseganje splošnih in specifičnih ciljev, kot so inovacije, preskušanje.

(13)Glede na vse večjo digitalizacijo gospodarstva in družbe obstaja vse večja potreba, da imajo državljani, potrošniki, vlagatelji, gospodarski subjekti, podjetja in javne uprave na voljo pravočasne, točne in dostopne informacije ter nasvete o delovanju enotnega trga in o svojih pravicah in obveznostih na podlagi prava Unije. Poleg tega bi bilo treba omogočiti okrepljeno sodelovanje in povezovanje, da se zagotovita digitalno omogočeno, nemoteno izvajanje ter dosledno in učinkovito izvrševanje po vsej Uniji ter preprečijo ovire in omejitve, ki ovirajo pravilno delovanje enotnega trga, obdavčitev, politike za boj proti goljufijam in carinsko unijo. Organi in telesa Unije bi morali ohraniti učinkovito oblikovanje pravil, standardizacijo ter izvajanje in izvrševanje prava Unije v spremenjenih okoliščinah ter zagotoviti izvrševanje omejevalnih ukrepov pri upravljanju sredstev Unije.

(14)Program bi zato moral dodatno izboljšati delovanje enotnega trga, vključno z zunanjo razsežnostjo, ter zaščititi in opolnomočiti državljane, potrošnike in podjetja. To bi bilo treba doseči z razvojem, izvajanjem in izvrševanjem prava Unije, nudenjem digitalnih orodij in rešitev, olajševanjem dostopa do trga in javnih naročil, zagotavljanjem odpornosti, upravljanjem izrednih razmer in varnostnih groženj ali kriz, določanjem standardov ter podporo razvoju regulativnega okvira Unije. Ukrepi programa bi morali zajemati področja pravic intelektualne lastnine, prava gospodarskih družb, preprečevanja pranja denarja in pogodbenega prava ter zagotavljati visoko raven varstva potrošnikov, vključno z varstvom pravic potnikov, ter nadzora trga, finančne pismenosti, prostega pretoka kapitala in finančnih storitev, učinkovitega in uspešnega izvrševanja pravil konkurence, carine, boja proti goljufijam, učinkovitega in uspešnega izvrševanja omejevalnih ukrepov Unije ter obdavčitve. Program bi moral tudi okrepiti sodelovanje med pristojnimi organi držav članic in Komisijo, zlasti sodelovanje in večje sinergije med različnimi nacionalnimi organi, vključno z nacionalnimi izvršilnimi organi, ter sodelovanje med državami članicami, Komisijo in tretjimi državami, tudi z zagotavljanjem digitalnih rešitev za izboljšanje izmenjave informacij med nacionalnimi organi in z zadevnimi deležniki. Omogočiti bi moral razvoj, pripravo in izkazovanje visokokakovostne, primerljive, pravočasne in zanesljive evropske statistike. Izvajati bi bilo treba povezane digitalne rešitve, ki olajšujejo in poenostavljajo poslovanje v Uniji in s tretjimi državami ter izkoriščajo priložnosti, ki jih državljanom, potrošnikom, vlagateljem in podjetjem ponujata enotni trg in carinska unija, ob spoštovanju podnebnih ciljev Unije. Usklajene platforme Unije zagotavljajo sodelovanje med organi držav članic ter zmanjšujejo razdrobljenost in preprečujejo podvajanje prizadevanj. Orodja za digitalno izvajanje zmanjšujejo upravno breme in zagotavljajo preglednost. Različna orodja so zasnovana za ustvarjanje sinergij, ki olajšujejo in poenostavljajo poslovanje v Uniji in pri mednarodnih trgovinskih dejavnostih, povečujejo vsakodnevno učinkovitost podjetij ter spodbujajo večje gospodarsko povezovanje in inovacije po vsej Uniji.

(15)Evropska statistika je bistvenega pomena, saj je temelj za oblikovanje, spremljanje in ocenjevanje vseh politik Unije ter vsem članom družbe omogoča sprejemanje informiranih odločitev in aktivno sodelovanje v demokratičnem procesu. Ustrezno in primerljivo uradno evropsko statistiko bi bilo treba pripravljati in izkazovati, da bi zagotovili dragocen vpogled in odpravili vrzeli v znanju, kar bi državljanom, potrošnikom, vlagateljem in podjetjem omogočilo, da v celoti izkoristijo prednosti enotnega trga. Zaradi njegovega horizontalnega značaja, veljajo za pravni okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 64 , posebne zahteve, zlasti tiste iz navedene uredbe, v zvezi s spoštovanjem statističnih načel in delovanjem ter upravljanjem evropskega statističnega sistema, vključno z vlogo in nalogami, dodeljenimi Odboru za evropski statistični sistem in Komisiji (Eurostatu), ter vzpostavitvijo in izvajanjem načrtovanja programov statističnih dejavnosti.

(16)Program mora zagotoviti, da so interesi potrošnikov, vključno s končnimi uporabniki finančnih storitev, zastopani na ravni Unije, tako da razvoj enotnega trga ustreza tudi njihovim potrebam in spodbuja zaupanje vlagateljev v enotni trg.

(17)Cilj programa je okrepiti zaupanje potrošnikov in vlagateljev v enotni trg in carinsko unijo tako, da zagotavlja visoke ravni varstva potrošnikov, vključno z varstvom potnikov, varnostjo proizvodov in opolnomočenjem potrošnikov, s čimer se potrošnikom omogoči, da v celoti izkoristijo enotni trg ter prispevajo h konkurenčnemu, inovativnemu in dinamičnemu enotnemu trgu. Program bi moral zaščititi varnost in pravice potrošnikov ter njihove pravne in gospodarske interese s konkretnimi in učinkovitimi ukrepi za podporo, dopolnjevanje in nadzor politike, ki jo izvajajo države članice. Poleg tega bi bilo treba potrošnike opolnomočiti in jih spodbujati k sprejemanju trajnostnih in ozaveščenih odločitev. Zagotoviti je treba učinkovito izvajanje, enotno izvrševanje in dosledno spoštovanje zahtev glede varstva potrošnikov, pravic in varnosti proizvodov po vsej Uniji, s čimer se prispeva k ustvarjanju enakih pogojev za potrošnike, vlagatelje in podjetja. Potrošniške organizacije na nacionalni ravni in ravni Unije imajo ključno vlogo pri spodbujanju interesov potrošnikov, zastopanju njihovih interesov pri oblikovanju politik, zagotavljanju neodvisnega svetovanja, ozaveščanju in podpiranju potrošnikov, zlasti pri sodnem in zunajsodnem reševanju sporov ter pri pomoči potrošnikom pri razumevanju in učinkovitem uveljavljanju njihovih pravic. Program bi moral okrepiti vlogo in zmogljivost potrošniških organizacij in evropskih potrošniških centrov, da bi lahko posameznim potrošnikom nudili prilagojene smernice in svetovanje. Poleg tega bi moral program podpirati sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi, vključno s tistimi, ki so pooblaščeni za izvrševanje potrošniškega prava in delujejo v skladu z Uredbo (EU) 2017/2394, ter tistimi, ki izvajajo naloge izvrševanja v zvezi s pravicami potnikov v skladu z Uredbo (EU) 2021/782, Uredbo (EU) št. 181/2011, Uredbo (EU) št. 1177/2010, Uredbo (ES) št. 261/2004 in Uredbo (ES) št. 1107/2006. Potrebni so ukrepi za krepitev zmogljivosti, da se preiskovalne metode in orodja za izvrševanje prilagodijo tehnološkemu razvoju, kot je uporaba umetne inteligence. Potrebni so tudi ukrepi za krepitev zmogljivosti in sodelovanja med organi za nadzor trga, pristojnimi za spremljanje varnosti proizvodov, zlasti prek sistema hitrega obveščanja o nevarnih proizvodih Safety Gate, ki deluje v skladu z Uredbo (EU) 2023/988 Evropskega parlamenta in Sveta 65 ter informacijskega in komunikacijskega sistema za nadzor trga v skladu z Uredbo (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta 66 .

(18)Dejavnosti na področju nadzora trga so ključne za doseganje ciljev Uredbe (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta 67 ter drugih pravnih aktov Unije, ki od Komisije zahtevajo, da prizna akreditacijske organe in podpira mreže. Take dejavnosti bi morale izboljšati sodelovanje med državami članicami ter podpirati usklajevanje načinov dela in nadzora e-trgovanja. Dejavnosti nadzora trga prispevajo k zaščiti konkurenčnosti podjetij Unije in varnosti potrošnikov ter olajšujejo čezmejno sodelovanje in izmenjavo strokovnega znanja. Nadzor trga zagotavlja, da neživilski izdelki na trgu Unije ne ogrožajo evropskih potrošnikov in delavcev. Zagotavlja tudi zaščito drugih javnih interesov, kot so varstvo okolja in podnebni ukrepi, varnost in pravičnost v trgovini. Nadzor trga ima pomembno vlogo pri uresničevanju agende EU za zeleni dogovor, na primer z zagotavljanjem, da se prepovedi in omejitve, povezane s trajnostnostjo, ustrezno izvajajo za uvožene proizvode. Upravljanje enotnega trga bi bilo mogoče izboljšati za reševanje strukturnih težav na področju standardizacije, ugotavljanja skladnosti in nadzora trga. V strategiji za enotni trg je predlagano, da bo sprejela učinkovite ukrepe za povečanje skladnosti proizvodov z izkoriščanjem sinergij z zmogljivostmi EU in nacionalnih carinskih organov ter organov za nadzor trga ter morebitno ustanovitvijo organa EU za nadzor trga.

(19)Evropski standardi imajo ključno vlogo pri spodbujanju usklajevanja po vsej Uniji in podpiranju ključnih ciljev politike. Bistveno je zagotoviti, da so interesi Unije zastopani v mednarodni standardizaciji. Harmonizacija standardov in digitalna regulacija lahko odpravita razdrobljenost pri oblikovanju in izvrševanju pravil Unije kot oviro za dobro delujoč enotni trg. Program bi moral zagotoviti močnejše mehanizme usklajevanja, usklajene regulativne standarde in okrepljen nadzor na ravni Unije.

(20)Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) vključuje sistem pravil, ki preprečuje izkrivljanje konkurence na notranjem trgu, in določa, da ima Unija izključno pristojnost za vzpostavitev pravil o konkurenci. Program bi moral prispevati k politiki varstva konkurence Unije in zlasti obravnavati pomembne posledice za konkurenco in delovanje enotnega trga, ki izhajajo iz čistega, pravičnega, konkurenčnega in digitalnega prehoda gospodarstva in poslovnega okolja. Uporaba ustrezne tehnologije ter znanja in spretnosti za učinkovitejše spremljanje trgov, zbiranje, obdelavo in analizo informacij je ključnega pomena za krepitev in pospešitev izvrševanja pravil konkurence. Te tehnologije bi morale posodobiti politiko varstva konkurence in prispevati k izboljšanju analize in ocene razvoja trga. Bistveno je tudi, da program podpira mreže, krepi sodelovanje z nacionalnimi organi in sodišči, krepi mednarodno sodelovanje ter zagotavlja ozaveščanje širše skupine deležnikov pri komuniciranju in pojasnjevanju pravic, koristi in obveznosti politike varstva konkurence Unije. Program bi moral prispevati k pošteni konkurenci in enakim konkurenčnim pogojem, vključno na svetovni ravni, ter opolnomočenju podjetij in potrošnikov, da bi izkoristili prednosti enotnega trga. Na splošno bi moralo to prispevati tudi k doseganju znatnih makroekonomskih učinkov učinkovitega izvrševanja pravil Unije o konkurenci.

(21)Program bi moral podpirati razvoj in izvajanje visokokakovostnih evropskih in mednarodnih standardov korporativnega finančnega in nefinančnega poročanja ter dobro delujočega skupnega okvira poročanja, ki so bistveni za notranji trg, za učinkovito delovanje kapitalskih trgov in za uresničitev integriranega trga za finančne storitve v okviru unije prihrankov in naložb.

(22)Razvoj regulativnega okvira Unije na področjih prava gospodarskih družb in upravljanja podjetij ter pogodbenega prava je bistven, da bi bila podjetja učinkovitejša in konkurenčnejša, obenem pa bi bili zaščiteni deležniki, na katere vpliva poslovanje podjetij, in da bi se odzivali na nove izzive politike. Podpora ustreznemu ocenjevanju, izvajanju (vključno z digitalnim razvojem) in izvrševanju ustreznega pravnega reda, ki obvešča in pomaga deležnikom, olajšuje varno izmenjavo informacij ter zagotavlja pravno varnost v zvezi s podjetji na enotnem trgu. S prihodnjim aktom o evropski inovativnosti in 28. pravno ureditvijo za podjetja se bo neposredno prispevalo h konkurenčnosti Unije 68 . Potreben je jasen in dobro prilagojen pravni okvir za podatkovno gospodarstvo in inovacije, vključno z digitalizacijo ter izmenjavo med podjetji in upravami, ki uporabljajo evropsko poslovno denarnico, enotni digitalni portal ali druga digitalna sredstva za dajanje izdelkov na enotni trg, kot je digitalni potni list izdelka. To bi povečalo pravno varnost v zvezi s pogodbenimi in nepogodbenimi obveznostmi, zlasti glede odgovornosti, varnosti, etike in zasebnosti v okviru naprednih in nastajajočih tehnologij, vključno z umetno inteligenco in kvantnimi tehnologijami. .

(23)Carinska unija ostaja temelj Unije ter ključen dejavnik in varuhinja konkurenčnega enotnega trga ter drugih političnih prednostnih nalog Unije, vključno z evropsko strategijo za gospodarsko varnost. Carinska unija ima ključno vlogo pri izvajanju trgovinske politike Unije, zaščiti finančnih in gospodarskih interesov Unije in njenih držav članic ter zagotavljanju varnosti in zaščite znotraj Unije. V odziv na potrebo po obravnavanju izzivov, vključno s potrebo po olajšanju zakonite mednarodne trgovine, s katerimi se carinska unija in povezani gospodarski subjekti ter nacionalni carinski organi soočajo v kontekstu razvoja svoje vloge in poslovnih modelov, v katerih delujejo, je Komisija 17. maja 2023 predložila predlog 69 za najbolj ambiciozno in celovito reformo carinske unije od njene vzpostavitve leta 1968. Vzpostaviti je treba stroškovno učinkovitejši in uspešnejši okvir sodelovanja, ki bo urejal carinsko unijo, in sicer na podlagi novega partnerstva med carinskimi organi ter med carinskimi organi in podjetji ter z ustanovitvijo carinskega organa EU, ki bi moral razviti in upravljati EU vozlišče carinskih podatkov.

(24)Davčna politika Unije ima ključno vlogo pri nemotenem delovanju konkurenčnega notranjega trga. Podpira dosledne davčne prakse v državah članicah, spodbuja enake konkurenčne pogoje in zmanjšuje ovire za čezmejno trgovino. Davčna politika Unije se ne spoprijema le z razdrobljenostjo in diskriminacijo, temveč tudi varuje finančne interese Unije in njenih držav članic ter spodbuja gospodarsko rast in naložbe v konkurenčnem okviru. Davčna politika prispeva tudi k podnebnim in okoljskim ciljem EU. Boj proti davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom z okrepljenim sodelovanjem in izmenjavo informacij je ključnega pomena za zaščito teh interesov, uskladitev s širšimi cilji Unije ter ohranjanje zaupanja državljanov in podjetij v integriteto notranjega trga. Za učinkovito delovanje enotnega trga sta potrebni tudi poenostavitev davčnih sistemov in digitalizacija javnih uprav, da se izboljšata preglednost in doslednost ter s tem spodbudi konkurenčno gospodarsko okolje v državah članicah. Ob priznavanju vpliva digitalizacije na javne uprave, vključno z davčnimi organi, bi morala davčna politika Unije izkoristiti te digitalne priložnosti za zagotovitev pravične obdavčitve in učinkovitega pobiranja davkov, hkrati pa ponuditi vitkejši in učinkovitejši okvir, ki zmanjšuje regulativna bremena.

(25)V skladu z uveljavljenimi in prihodnjimi pravnimi obveznostmi na ravni Unije je ključno, da se še naprej razvijajo in uporabljajo komponente digitalnih rešitev Unije na carinskem in davčnem področju. Te skupne komponente so bistvene za vzpostavitev sodobne in učinkovite carinske unije ter davčnih sistemov po vsej Uniji in za povečanje konkurenčnosti Unije na svetovni ravni.

(26)Program bi moral omogočiti nadaljevanje programa Carina, vključno z intervencijami v podporo opremi za carinske kontrole, ki so se v obdobju 2021–2027 izvajale v okviru instrumenta za opremo za carinske kontrole, ter programa Fiscalis in njunih predhodnikov. V zvezi s tem bi moral program omogočiti nadaljnjo podporo delu carinskih in davčnih organov, ne le z zagotavljanjem trdnega digitalnega carinskega in davčnega okolja, temveč tudi s krepitvijo strokovnih mrež, izmenjavo znanja in dobrih praks ter z dopolnjevanjem nacionalnih prizadevanj za usposabljanje carinskih in davčnih uradnikov in strokovnjakov z rešitvami na ravni Unije. V tem smislu bi moral program podpirati stalno sodelovanje in povezovanje med nacionalnimi carinskimi organi ter med nacionalnimi davčnimi organi in njihovo sodelovanje s Komisijo in drugimi nacionalnimi organi ter krepitev njihovih digitalnih, upravnih, človeških in operativnih zmogljivosti (razvoj in delovanje elektronskih sistemov ter digitalnih rešitev in orodij, opreme, infrastrukture, usposabljanja, inovacij, študij, ocen itd.). Pomen zagotavljanja ustreznih in enakovrednih rezultatov carinskih kontrol med drugim zahteva razpoložljivost in optimalno uporabo ustrezne in najsodobnejše opreme za carinske kontrole, kar bi moral program omogočiti, zlasti v primeru kriznih razmer in v državah, ki mejijo na zunanje meje Unije. Čim bolj bi bilo treba spodbujati skupno javno naročanje, da se dosežeta dodatna učinkovitost in ekonomija obsega. Program bi moral omogočiti tudi prehod na prenovljeno carinsko unijo 70 .

(27)Program bi moral prav tako prispevati k zagotavljanju, da so sistemi EU za carinske kontrole opremljeni in interoperabilni, da se olajša nemoten pretok vojaškega blaga in opreme, ob upoštevanju vse večjega pomena vojaške mobilnosti. V ta namen bi se lahko zagotovila podpora za digitalizacijo in usklajevanje carinskih postopkov, vključno s krepitvijo civilno-vojaškega carinskega sodelovanja.

(28)V skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 so programi dela in razpisna dokumentacija pravo mesto za določitev bolj tehničnih podrobnosti izvajanja proračuna za celoten nabor politik, ki jih podpira program, vključno s posebnimi merili za upravičenost in dodelitev glede na instrument izvajanja proračuna, tj. nepovratna sredstva ali javno naročanje, ter glede na posebne cilje politike, ki jih je treba doseči. V skladu s členom 136 finančne uredbe se uporabljajo varnostne zahteve. Omejitve za dobavitelje z visokim tveganjem se uporabljajo v skladu z ustreznimi veljavnimi določbami.

(29)Evropa mora zaščititi svoje varnostne interese pred dobavitelji, ki bi lahko predstavljali trajno varnostno tveganje zaradi morebitnega vmešavanja tretjih držav in njihove varnosti, zlasti kibernetske varnosti. Zato je treba zmanjšati tveganje trajne odvisnosti od zelo tveganih dobaviteljev na notranjem trgu, vključno v dobavni verigi IKT, saj bi lahko imeli potencialno resne negativne učinke na varnost uporabnikov in podjetij po vsej Uniji ter na kritično infrastrukturo Unije v smislu celovitosti podatkov in storitev ter njihove razpoložljivosti. Ta omejitev bi morala temeljiti na sorazmerni oceni tveganja in povezanimi ukrepi za ublažitev, kot so opredeljeni v politikah in zakonodaji Unije.

(30)Zakonodaja Unije, ki določa pravila za sredstva Unije v okviru deljenega upravljanja in za predpristopno pomoč v zvezi s programskim obdobjem od 2014 do 2020 in naprej, določa obveznost držav članic, držav kandidatk in potencialnih držav kandidatk, da poročajo o nepravilnostih in goljufijah, ki škodijo finančnim interesom Unije. Komisija mora na podlagi navedene zakonodaje in z njo povezanih izvedbenih uredb vzdrževati sistem za upravljanje nepravilnosti kot varno elektronsko komunikacijsko orodje, ki podpira tudi upravljanje in analizo nepravilnosti.

(31)Člen 325 PDEU od Unije in držav članic zahteva, da preprečujejo goljufije, korupcijo in vsa druga nezakonita dejanja, ki škodijo finančnim interesom Unije. Unija bi morala podpirati dejavnosti na teh področjih. V skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 71 in Sklepom Sveta 2009/917/PNZ 72 mora Unija podpirati medsebojno pomoč med upravnimi organi držav članic ter sodelovanje med njimi in Komisijo, zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje. Ta podpora ne zajema le dejavnosti za boj proti goljufijam v zvezi s carinskimi goljufijami, temveč tudi v zvezi z nezakonito trgovino na področjih varnosti in zaščite, zdravja in varstva okolja, ter se zagotavlja številnim operativnim dejavnostim. To vključuje informacijski sistem za boj proti goljufijam (AFIS), ki je informacijsko-tehnološka platforma, sestavljena iz sklopa aplikacij, ki delujejo v okviru skupnega informacijskega sistema, ki ga upravlja Komisija. Ta skupni informacijski sistem, ki ga sestavljata AFIS in sistem za upravljanje nepravilnosti, zahteva stabilno in predvidljivo financiranje skozi leta, da se zagotovi njegova trajnostnost; to financiranje bi bilo treba zagotoviti v okviru programa glede na pravne obveznosti Komisije v zvezi s tem ter pomen sistema za zaščito gospodarskih in finančnih interesov Unije in držav članic.

(32)Tretje države, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP), so lahko v programu udeležene v okviru sodelovanja, vzpostavljenega na podlagi Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru 73 , ki določa pridružitev programom na podlagi odločitve, sprejete na podlagi navedenega sporazuma. Tretje države lahko sodelujejo tudi na podlagi drugih pravnih instrumentov. Tretje države bi morale odgovornemu odredbodajalcu, OLAF in Računskemu sodišču podeliti potrebne pravice in dostop, da lahko v celoti izvajajo svoje pristojnosti.

(33)V skladu z zavezo Komisije, da bo zagotovila skladnost in poenostavitev programov financiranja, kot je določila v sporočilu z dne 11. februarja 2025 z naslovom „Pot do naslednjega večletnega finančnega okvira“ 74 , bi bilo treba sredstva deliti z drugimi instrumenti financiranja Unije, če so predvideni ukrepi v okviru programa namenjeni uresničevanju ciljev, ki so skupni različnim instrumentom financiranja, pri čemer pa ne sme priti do dvojnega financiranja. Ukrepi v okviru Programa bi morali zagotoviti skladnost pri uporabi sredstev Unije, s katerimi se podpirajo davčna politika in davčni organi.

(34)Ker ciljev te uredbe, in sicer okrepiti in poglobiti dobro delovanje konkurenčnega enotnega trga in močno carinsko unijo, zaščititi finančne in gospodarske interese ter zagotoviti varnost in zaščito Unije in njenih držav članic, države članice same ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi pravne obveznosti, obsega in učinkov ukrepa lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(35)Osnutek programa, ki zadeva okvir za razvoj, pripravo in izkazovanje evropske statistike, je bil v skladu s členom 13(4) Uredbe (ES) št. 223/2009 predložen v predhodni pregled Odboru za evropski statistični sistem.

(36)Ta uredba nadomešča programe, vzpostavljene z uredbami (EU) 2021/444, (EU) 2021/690, (EU) 2021/785, (EU) 2021/847 in (EU) 2021/1077. Navedene uredbe je treba zato preklicati.

(37)Za zagotovitev nadaljnjega izpolnjevanja ukrepov, povezanih s pravnimi obveznostmi Unije, ter drugih ukrepov ali sprememb ukrepov, ki se izvajajo na podlagi teh uredb, do njihovega zaključka, bi bilo treba določiti prehodne ureditve –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1
Predmet urejanja

S to uredbo se vzpostavlja program Enotni trg in carina (v nadaljnjem besedilu: program) ter določajo cilji programa, njegov proračun za obdobje od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2034, oblike financiranja Unije in pravila za zagotavljanje takega financiranja.

Člen 2
Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„pravni subjekt“ pomeni fizično ali pravno osebo, ustanovljeno in priznano kot tako v skladu s pravom Unije, nacionalnim ali mednarodnim pravom, ki ima pravno osebnost in sposobnost, da deluje v svojem imenu, uveljavlja pravice in prevzema obveznosti, ali subjekt, ki nima pravne osebnosti, iz člena 200(2), točka (c), finančne uredbe;

(2)„carinski organi“ pomeni carinske organe, kot so opredeljeni v členu 5, točka 1, Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 75 , ali enakovredne organe v pridruženih državah;

(3)„poslanstvo carinskih organov“ pomeni poslanstvo carinskih organov iz člena 3 Uredbe (EU) št. 952/2013;

(4)„davek“ ali „obdavčitev“ pomeni dejavnosti, vključno z oblikovanjem, upravljanjem, izvrševanjem in izpolnjevanjem obveznosti, povezane z naslednjimi davki in dajatvami:

(a)davek na dodano vrednost, kot je določeno v Direktivi Sveta 2006/112/ES 76 ;

(b)trošarine za alkohol, kot je določeno v Direktivi Sveta 92/83/EGS 77 ;

(c)trošarine za tobačne izdelke, kot je določeno v Direktivi Sveta 2011/64/EU 78 ;

(d)davki na energente in električno energijo, kot je določeno v Direktivi Sveta 2003/96/ES 79 ;

(e)drugi davki in dajatve vseh vrst, ki jih obračuna država članica ali se obračunajo v njenem imenu ali jih obračunajo njeni teritorialni ali upravni pododdelki, vključno z lokalnimi organi, ali ki se obračunajo v imenu Unije, če so relevantni za notranji trg in za upravno sodelovanje med državami članicami;

(5)„davčni organi“ pomeni javne in druge organe, ki so pristojni za obdavčitev in druge z davki povezane dejavnosti;

(6)„digitalna rešitev na ravni Unije“ pomeni digitalni koncept, sistem, orodje, podatkovno zbirko, podatkovno vozlišče, aplikacijo, platformo, interoperabilno informacijsko infrastrukturo ali podobno rešitev, vključno s strojno in programsko opremo;

(7)„standard“ pomeni

(a)standard, kot je opredeljene v členu 2, točka 1, Uredbe (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 80 ;

(b)„mednarodni računovodski standard“, kot je opredeljen v Uredbi (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta 81 ;

(a)„standard za nefinančno poročanje“, ki deležnikom zagotavlja informacije o okoljski, socialni in upravljavski uspešnosti podjetja 82 ;

(d)„mednarodni revizijski standard“, kot je opredeljen v Direktivi 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta 83 ;

(8)„nadzor trga“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo, in ukrepe, ki jih sprejmejo organi za nadzor trga za zagotovitev, da so proizvodi skladni z zahtevami iz veljavne harmonizacijske zakonodaje Unije, in za zagotovitev zaščite javnega interesa, zajetega z navedeno zakonodajo;

(9)„organ za nadzor trga“ pomeni organ za nadzor trga, kot je opredeljen v členu 3, točka 1, Uredbe (EU) 2019/1020;

(10)„evropska statistika“ pomeni statistiko, ki je razvita, pripravljena in izkazana v skladu z Uredbo (ES) št. 223/2009;

(11)„programski okvir za evropsko statistiko“ pomeni program za evropsko statistiko iz člena 13 Uredbe (ES) št. 223/2009.

Člen 3
Cilji programa

1.Splošni cilj programa je okrepiti in poglobiti delovanje enotnega trga in carinsko unijo, zagotavljati varnost in zaščito ter zaščititi finančne in gospodarske interese Unije in njenih držav članic z zasnovo, ki spodbuja prožnost, poenostavitev in sinergije ter podpira horizontalne prednostne naloge Unije na področju vključevanja politike.

2.Specifični cilji programa so:

(a)opolnomočiti državljane, potrošnike, vlagatelje, gospodarske subjekte in podjetja z zagotavljanjem informacij, smernic in nasvetov, ki jim omogočajo sprejemanje informiranih odločitev in popoln dostop do priložnosti enotnega trga za blago, ljudi, storitve in kapital, izboljšati s tem povezano digitalno in finančno pismenost, zagotoviti dostop do mehanizmov pravnega varstva s podpiranjem predstavniških organizacij pri njihovi participativni vlogi; izboljšati razumevanje enotnega trga in njegovih izzivov s podpiranjem dejavnosti zbiranja in pridobivanja podatkov, analiz in orodij;

(b)spodbujati sodelovanje med nacionalnimi organi držav članic ter med nacionalnimi organi držav članic, Komisijo in drugimi organi Unije na vseh programskih področjih, vključno s pripravljenostjo in gospodarsko varnostjo enotnega trga ter odzivanjem na krize; oblikovati, uvesti, izvajati, voditi, vzdrževati in podpirati skupne komponente digitalnih rešitev na ravni Unije ter podpirati povezavo z njimi; krepiti operativne, tehnične in upravne zmogljivosti nacionalnih organov, vključno s carinskimi in davčnimi organi;

(c)olajšati določanje harmoniziranih standardov ter okrepiti razvoj evropskih in mednarodnih standardov, da se zagotovijo učinkovito oblikovanje, enotna razlaga in izvajanje ter izvrševanje prava Unije ter spremljanje tveganj razdrobljenosti trga, tudi v zvezi s preverjanjem skladnosti s pravnim redom EU s strani držav pristopnic, držav kandidatk in potencialnih kandidatk;  

(d)podpirati carinsko unijo in carinske organe pri skupnem delu in enotnem delovanju pri doseganju njihovega poslanstva in prispevanju h gospodarski varnosti Evrope, zagotoviti učinkovit nadzor trga ter visoko raven varstva potrošnikov, skladnosti in varnosti proizvodov;

(e)zaščititi gospodarske, finančne in druge interese Unije in njenih držav članic pred goljufijami, korupcijo in drugimi nezakonitimi dejavnostmi, vključno s tveganji, povezanimi z odhodki, prihodki in sredstvi, ter tveganji za ugled, podpirati operativno sodelovanje in preiskovalne dejavnosti držav članic; podpirati davčno politiko in izvajanje prava Unije v zvezi z obdavčitvijo ter izboljšati davčne sisteme Unije in pobiranje davkov, da bi povečali konkurenčnost in naložbe Evrope;

(f)izboljšati oblikovanje politik, ki temeljijo na dokazih in so pripravljene na digitalizacijo, ter uporabo orodij za digitalno izvajanje in vzajemno uporabo javnih podatkov, da se podprejo specifični cilji iz točk (a) do (e);

(g)zagotoviti ustrezno in primerljivo uradno evropsko statistiko, kot je določeno v Prilogi.

3.Program podpira izvajanje pravnih obveznosti na ravni Unije v zvezi z odpornostjo in orodji za izvajanje enotnega trga, nadzorom trga, skladnostjo proizvodov, standardi, javnimi naročili, pravicami intelektualne lastnine, politiko varstva konkurence, politiko finančnih storitev, preprečevanjem pranja denarja, omejevalnimi ukrepi Unije, pravom gospodarskih družbah in upravljanjem podjetij, potrošniško politiko, evropsko statistiko, carinsko zakonodajo, obdavčitvijo in preprečevanjem goljufij ter drugimi ukrepi za uresničevanje splošnih in posebnih ciljev iz odstavkov 1 in 2.

Člen 4
Proračun

1.Okvirna finančna sredstva za izvajanje programa za obdobje od 1. januarja 2028 do 31. decembra 2034 znašajo 6 238 112 000 EUR v tekočih cenah.

2.Proračunske obveznosti za dejavnosti, ki trajajo več kot eno proračunsko leto, se lahko razporedijo na več let v letne obroke.

3.Odobritve se lahko knjižijo v proračun Unije po letu 2034, da se pokrijejo potrebni odhodki in omogoči upravljanje ukrepov, ki niso zaključeni do konca programa.

4.Finančna sredstva iz odstavka 1 tega člena in zneski dodatnih sredstev iz člena 5 se lahko uporabijo tudi za tehnično in upravno pomoč za izvajanje programa, kot so dejavnosti pripravljanja, spremljanja, kontrole, revizije in ocenjevanja, korporativni informacijskotehnološki sistemi in platforme ter dejavnosti komuniciranja in prepoznavnosti, vključno s korporativnim komuniciranjem o političnih prednostnih nalogah Unije, ter za vso drugo tehnično in upravno pomoč ali odhodke, povezane z zaposlenimi, ki jih ima Komisija pri upravljanju programa.

Člen 5
Dodatna sredstva

1.Države članice, institucije, organi in agencije Unije, tretje države, mednarodne organizacije, mednarodne finančne institucije ali druge tretje strani lahko zagotovijo dodatne finančne ali nefinančne prispevke za program. Dodatni finančni prispevki so zunanji namenski prejemki v smislu člena 21(2), točka (a), (d) ali (e), ali člena 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

2.Sredstva, dodeljena državam članicam v okviru deljenega upravljanja, se lahko na njihovo zahtevo dajo na voljo za program. Komisija ta sredstva izvršuje neposredno ali posredno v skladu s členom 62(1), točka (a) ali (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. Dodajo se znesku iz člena 4(1) te uredbe. Uporabijo se v korist zadevne države članice. Kadar Komisija za dodatne zneske, ki so tako dani na voljo za program, ne sklene pravne obveznosti v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja, se lahko ustrezni zneski, za katere niso sklenjene obveznosti, na zahtevo zadevne države članice prerazporedijo nazaj v enega ali več zadevnih izvornih programov ali njihovih naslednikov.

Člen 6
Alternativno, kombinirano in kumulativno financiranje

1.Program se izvaja v sinergiji z drugimi programi Unije. Ukrep, ki je prejel prispevek Unije iz drugega programa, lahko prejme tudi prispevek v okviru tega programa. Za ustrezni prispevek se uporabljajo pravila zadevnega programa Unije, lahko pa se za vse prispevke uporablja enoten sklop pravil in se sklene ena sama pravna obveznost. Če prispevek Unije temelji na upravičenih stroških, kumulativna podpora iz proračuna Unije ne presega skupnih upravičenih stroškov ukrepa in se lahko izračuna sorazmerno v skladu z dokumenti, ki določajo pogoje za podporo.

2.Postopki dodeljevanja v okviru programa se lahko izvedejo skupaj v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja z državami članicami, institucijami, organi in agencijami Unije, tretjimi državami, mednarodnimi organizacijami, mednarodnimi finančnimi institucijami ali drugimi tretjimi stranmi (v nadaljnjem besedilu: partnerji v skupnem postopku dodeljevanja), če je zagotovljena zaščita finančnih interesov Unije. Za take postopke se uporablja enoten sklop pravil in se sklene ena sama pravna obveznost. V ta namen lahko partnerji v skupnem postopku dodeljevanja dajo sredstva na voljo programu v skladu s členom 5 te uredbe ali pa se lahko pooblastijo za izvajanje postopka dodeljevanja, po potrebi v skladu s členom 62(1), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509. V skupnih postopkih dodeljevanja lahko ocenjevalni odbor iz člena 153(3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 sestavljajo tudi člani, ki so predstavniki partnerjev v navedenem postopku.

Člen 7 
Tretje države, pridružene programu

1.V programu lahko kot polno ali delno pridružene sodelujejo naslednje tretje države, in sicer v skladu s cilji iz člena 3 ter ustreznimi mednarodnimi sporazumi ali v okviru teh sporazumov sprejetimi sklepi, ki se uporabljajo za:

(a)članice Evropskega združenja za prosto trgovino, ki so članice Evropskega gospodarskega prostora, ter Andora, Monako in San Marino;

(b) države pristopnice, države kandidatke in potencialne kandidatke:

(c)države evropske sosedske politike;

(d)druge tretje države, vključno s tistimi, ki mejijo na najbolj oddaljene regije EU.

2.Pridružitveni sporazumi za sodelovanje v programu:

(a)zagotavljajo pravično ravnotežje glede prispevkov in koristi tretje države, ki sodeluje v programu;

(b)določajo pogoje za sodelovanje v programu, vključno z izračunom finančnih prispevkov, sestavljenih iz operativnega prispevka in pristojbine za sodelovanje, za program in njegove splošne upravne stroške;

(c)na tretjo državo ne prenašajo nobenega pooblastila za odločanje v programu;

(d)jamčijo pravice Unije, da zagotavlja dobro finančno poslovodenje in ščiti svoje finančne interese;

(e)kadar je ustrezno, zagotavljajo zaščito varnostnih, obrambnih interesov ter interesov javnega reda Unije in njenih držav članic.

Za namene prvega odstavka, točka (d), tretja država podeli potrebne pravice in dostop, ki se zahtevajo na podlagi uredb (EU, Euratom) 2024/2509 in (EU, Euratom) št. 883/2013, ter zagotovi, da so sklepi o izvršbi, ki nalagajo denarno obveznost na podlagi člena 299 PDEU, ter sodbe in sklepi Sodišča Evropske unije izvršilni naslov.

Člen 8
Izvajanje in oblike financiranja Unije

1.Program se izvaja v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 v okviru neposrednega upravljanja ali v okviru posrednega upravljanja z organi iz člena 62(1), točka (c), Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

2.Finančna sredstva Unije se lahko zagotovijo v kateri koli obliki v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509, zlasti v obliki nepovratnih sredstev, javnih naročil, nefinančnih donacij ter plačil in povračil strokovnjakom iz členov 242 in 243 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

3.Kadar se financiranje Unije zagotovi v obliki nepovratnih sredstev, se financiranje zagotovi kot financiranje, ki ni povezano s stroški, ali po potrebi v skladu z možnostjo poenostavljenega obračunavanja stroškov v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509. Financiranje se lahko zagotovi v obliki povračila dejanskih upravičenih stroškov, samo kadar ciljev ukrepa ni mogoče doseči drugače ali kadar je ta oblika potrebna za omogočanje drugih virov financiranja, vključno s financiranjem iz držav članic. .

Člen 9
Upravičenost

1.Merila za upravičenost se določijo za podporo doseganju splošnih in posebnih ciljev iz člena 3 te Uredbe določijo v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2024/2509 in se uporabljajo za vse postopke dodeljevanja v okviru programa.

2.V postopkih dodeljevanja v okviru neposrednega ali posrednega upravljanja je lahko do financiranja Unije upravičen eden ali več naslednjih pravnih subjektov:

(a)subjekti s sedežem v državah članicah;

(b)subjekti s sedežem v pridruženi tretji državi;

(c)mednarodne organizacije;

(d)drugi subjekti s sedežem v nepridruženih tretjih državah, kot so navedene v programu dela, kadar je financiranje takih subjektov bistveno za izvajanje ukrepa in prispeva k ciljem iz zadevnega člena.

3.Dodatno k členu 168(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 lahko pridružene tretje države iz člena 7(1) te uredbe po potrebi sodelujejo v katerem koli mehanizmu javnega naročanja iz člena 168(2) in (3) Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 in imajo od njega koristi. Pravila, ki se uporabljajo za države članice, se smiselno uporabljajo za sodelujoče pridružene tretje države.

4.V skladu s členom 136 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 se postopki dodeljevanja, ki vplivajo na varnost ali javni red, zlasti v zvezi s strateškimi sredstvi in interesi Unije ali njenih držav članic, omejijo, za dobavitelje z visokim tveganjem pa se iz varnostnih razlogov uporabljajo omejitve upravičenosti v skladu s pravom EU.

5.Za ukrepe za izvajanje ukrepov za standardizacijo so upravičeni subjekti iz členov 15 in 16 Uredbe (EU) št. 1025/2012.

6.Za ukrepe, ki podpirajo varstvo potrošnikov in/ali se nanašajo na mrežo evropskih potrošniških centrov, so upravičeni naslednji organi:

(a)neprofitni organ, ki ga imenuje država članica ali tretja država iz člena 7, izbran v preglednem postopku;

(b)javni organ.

7.V programu dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509 se lahko podrobneje opredelijo merila za upravičenost iz te uredbe ali določijo dodatna merila za upravičenost za določene ukrepe.

8.Predstavniki tretjih držav ali mednarodnih organizacij ne smejo biti prisotni na razpravah o merilih za upravičenost in dodelitev.

Člen 10
Subjekti, upravičeni brez razpisa za zbiranje predlogov

Naslednji subjekti so lahko upravičeni do nepovratnih sredstev v okviru Programa brez razpisa za zbiranje predlogov:

(1)za ukrepe na področju nadzora trga, organi za nadzor trga držav članic iz člena 10 Uredbe (EU) 2019/1020;

(2)za ukrepe na področju akreditacije, organ, priznan v skladu s členom 14(1) Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 84 za izvajanje dejavnosti iz člena 32(1) te uredbe;

(3)za ukrepe, ki podpirajo razvoj visokokakovostnih standardov finančnega in nefinančnega poročanja ter revidiranja za podjetja ter olajšujejo njihovo vključevanje v pravo Unije, EFRAG (nekdanja Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje), Fundacija za mednarodne standarde računovodskega poročanja (Fundacija MSRP) in Odbor za zaščito javnega interesa (PIOB) ali njihove organizacije naslednice;

(4)za ukrepe na področju izvrševanja varstva potrošnikov, organi držav članic, odgovorni za izvrševanje zakonodaje Unije o varstvu interesov potrošnikov, kot je navedeno v členu 1 Uredbe (EU) 2017/2394;

(5)za ukrepe v zvezi s potrošniki, zastopstvo interesov potrošnikov na ravni Unije, in sicer Evropska potrošniška organizacija (BEUC) in Evropsko združenje za usklajevanje zastopanja potrošnikov v standardizaciji (ANEC), pod pogojem, da nimata nasprotujočih si interesov in prek svojih članov zastopata interese potrošnikov Unije v vsaj dveh tretjinah držav članic;

(6)za ukrepe, ki se nanašajo na varstvo interesov potrošnikov in končnih uporabnikov finančnih storitev ter podpirajo njihovo sodelovanje pri oblikovanju politike finančnih storitev, zagotavljajo smernice na področju finančnih storitev ter spodbujajo finančno pismenost in boljše razumevanje finančnega sektorja in različnih kategorij produktov, ki se tržijo, organizacija Finance Watch in Evropska zveza vlagateljev in uporabnikov finančnih storitev (Better Finance) ali organizacije naslednice, ob upoštevanju naslednjih pogojev, ki se ocenijo vsako leto:

(a)subjekta morata ostati nevladna, nepridobitna in neodvisna od industrije, trgovine in podjetij;

(b)nista v navzkrižju interesov in prek svojih članov predstavljata interese potrošnikov Unije in drugih končnih uporabnikov na področju finančnih storitev; 

(7)za ukrepe v zvezi z evropsko statistiko, nacionalni statistični uradi in drugi nacionalni organi iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009;

(8)za ukrepe v zvezi s carino ali obdavčitvijo, carinski ali davčni organi držav članic ter carinski ali davčni organi sodelujočih pridruženih tretjih držav, če so izpolnjeni pogoji iz člena 7 te uredbe.

Člen 11
Program dela

Program se izvaja s programi dela iz člena 110 Uredbe (EU, Euratom) 2024/2509.

Člen 12
Razveljavitev

Uredbe (EU) 2021/444, (EU) 2021/690, (EU) 2021/785, (EU) 2021/847 in (EU) 2021/1077 se razveljavijo z učinkom od 1. januarja 2028.

Člen 13
Prehodne določbe

1.Ta uredba ne vpliva na nadaljevanje ali spremembo ukrepov, ki se izvajajo do njihovega zaključka na podlagi uredb (EU) 2021/444, (EU) 2021/690, (EU) 2021/785, (EU) 2021/847 in (EU) 2021/1077, ki se še naprej uporabljajo za te ukrepe.

2.Finančna sredstva za program lahko krijejo tudi odhodke za tehnično in upravno pomoč, ki so potrebni za zagotovitev prehoda med programom in ukrepi, sprejetimi na podlagi uredb (EU) 2021/444, (EU) 2021/690, (EU) 2021/785, (EU) 2021/847 in (EU) 2021/1077.

Člen 14
Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2028.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. 

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4.Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 86  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 časovno omejeno

–    trajanje od 1. 1. 2028 do 31. 12. 2034,

–    finančne posledice med letoma 2028 in 2034 za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma 2028 in 2039 za odobritve plačil.

 časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 89   

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije;

–    prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

–subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

Pri pravilih o spremljanju in poročanju za ta program bodo upoštevane zahteve iz Uredbe xxx [uredba o okviru smotrnosti].

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje

    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

1.1.1.1. Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

1.1.1.2. Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Program lahko prejema prispevke tretjih držav v skladu z morebitnimi sporazumi o pridružitvi, omenjenimi v členu 7 Uredbe.

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih

    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa [1]

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa):

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

     se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3Ocenjene posledice za prihodke

    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

 za lastna sredstva

 za druge prihodke

    Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[1]    Pod tabelo navedite, koliko ekvivalentov polnega delovnega časa od navedenih je že dodeljenih za upravljanje ukrepa in/ali jih je mogoče prerazporediti znotraj vašega generalnega direktorata ter kakšne so vaše neto potrebe.

[2]    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

4.Digitalne razsežnosti

4.1Zahteve digitalnega pomena

4.2Podatki

Navedene zahteve so v skladu z načeli, določenimi v evropski strategiji za podatke, ki podpirajo interoperabilnost, dostopnost in možnost ponovne uporabe.

Usklajenost z načelom „samo enkrat“

Upoštevano je bilo načelo „samo enkrat“ in preučena je bila možnost ponovne uporabe obstoječih podatkov. DA

·Pojasnite, kako so novo ustvarjeni podatki najdljivi, dostopni, interoperabilni in ponovno uporabljivi ter kako izpolnjujejo visoke standarde kakovosti. DA

Pri digitalnih sistemih se uporablja načelo „samo enkrat“in prouči se ponovna uporaba obstoječih informacij, pri čemer se ponovno uporabijo obstoječi viri in podatki iz izvajanja programa (npr. z nadzornimi ploščami).

4.3Digitalne rešitve

Digitalna rešitev št. 1 – orodja za izvajanje (npr. enotni digitalni portal, Tvoja Evropa)

Digitalna rešitev št. 2 – digitalna orodja za politiko konkurence (CASE@EC, e-odkrivanje naslednje generacije, orodja za sodelovanje z deležniki v okviru konkurence itd.)

4.4Ocena interoperabilnosti

Digitalne javne storitve