EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 21.5.2025

COM(2025) 501 final

2025/0130(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb (EU) 2016/679, (EU) 2016/1036, (EU) 2016/1037, (EU) 2017/1129, (EU) 2023/1542 in (EU) 2024/573 glede razširitve nekaterih blažilnih ukrepov, ki so na voljo malim in srednjim podjetjem, na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter nadaljnjih ukrepov za poenostavitev

{COM(2025) 502 final} - {SWD(2025) 501 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.1OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Evropska podjetja ustvarjajo delovna mesta, inovacije in blaginjo. Konkurenčnost in produktivnost sta bistvena pogoja za razcvet podjetij in sta že desetletja v središču politike EU 1 . Da bi gospodarstvo EU usmerili na pot trajnostne rasti, morajo EU in njene države članice izvesti strukturne izboljšave poslovnega okolja, tudi z dobro usmerjenimi naložbami in regulativnimi ukrepi.

Predsednica Ursula von der Leyen je v političnih usmeritvah za mandatno obdobje Evropske komisije 2024–2029 določila načrt za trajnostno blaginjo in konkurenčnost Evrope 2 . Med ključnimi prednostnimi nalogami načrta sta olajšanje poslovanja in poglobitev enotnega trga.

Agenda Komisije za boljše pravno urejanje 3 podpira tudi konkurenčnost evropskih podjetij, saj si prizadeva zagotoviti, da zakonodaja EU izpolnjuje svoje cilje, ne da bi nalagala nepotrebno breme. Komisija je leta 2023 ugotovila, da je treba racionalizirati in poenostaviti zahteve glede poročanja za podjetja in uprave 4 , ter se zavezala, da jih bo zmanjšala za 25 %, ne da bi pri tem ogrozila cilje politike zadevne zakonodaje. Ta zaveza je bila nato povečana na 25-odstotno zmanjšanje vseh upravnih stroškov ter 35-odstotno zmanjšanje za mala in srednja podjetja (MSP) 5 .

Mario Draghi v svojem poročilu o prihodnosti evropske konkurenčnosti 6 trdi, da predpisi EU nalagajo sorazmerno večje breme malim in srednjim podjetjem ter malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo 7 kot večjim podjetjem. V poročilu je predlagano, naj Komisija obstoječe blažilne ukrepe, ki so trenutno na voljo za mala in srednja podjetja, razširi na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi sorazmernost v zakonodaji EU razširila tudi nanje. Draghijevo poročilo vključuje tudi ugotovitev, da EU nima skupno dogovorjene opredelitve malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in lahko dostopnih statističnih podatkov.

V skladu s poročilom Enrica Lette „Much more than a market“ (Veliko več kot trg) bo razlikovanje med podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikimi podjetji v predpisih EU omogočilo ustreznejša pravila, spodbudilo njihovo rast in pravično udeležbo na enotnem trgu, zlasti v času kriz 8 . Podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo lahko torej prispevajo k dokončnemu izoblikovanju enotnega trga in njegovemu boljšemu delovanju.

Komisija je 12. septembra 2023 objavila sveženj pomoči za MSP 9 , pri čemer je napovedala svoj cilj, da bo pomagala malim in srednjim podjetjem pri konkurenčnosti in rasti, med drugim tako, da bo pozorna na potrebe podjetij, ki presegajo pragove iz opredelitve MSP 10 , in širši nabor malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo. V okviru ukrepa 18 svežnja pomoči je bilo napovedano, da bo Komisija „oblikovala usklajeno opredelitev za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, oblikovala nabor podatkov na podlagi take opredelitve in ocenila morebitne ukrepe za podporo tem podjetjem pri njihovi rasti (vključno z morebitno uporabo nekaterih ukrepov v korist MSP v prilagojeni obliki)“.

Študija „Study to map, measure and portray the EU mid-cap landscape“ (Študija za popis, oceno in predstavitev okolja podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v EU) 11 kaže, da imajo podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ključno vlogo v gospodarstvu EU, saj zagotavljajo 13 % vseh delovnih mest. Močno so prisotna v industrijskih ekosistemih, ki so ključni za konkurenčnost in tehnološko suverenost EU, kot so elektronika, vesoljska in obrambna industrija, energija, energetsko intenzivne panoge in zdravje. Podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo predstavljajo segment poslovnega sektorja, ki se jasno razlikuje od MSP, pa tudi od velikih podjetij. V primerjavi z MSP običajno hitreje rastejo – približno 20 % jih je tri leta prej sodilo med MSP – ter so bolj inovativna in digitalizirana, čeprav se soočajo z nekaterimi podobnimi izzivi, kot je upravno breme, skupna pa jim je tudi potreba po večji sorazmernosti v novi zakonodaji in po ciljno usmerjeni podpori. Da bi se omogočil nemoten prehod MSP v mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, je pomembno, da se ti izzivi obravnavajo usklajeno.

Cilj tega predloga je namreč zagotoviti ciljno usmerjeno podporo politik, ki lahko podjetjem pomagajo pri širitvi, zlasti v relevantnih in pomembnih sektorjih. V sedanjih gospodarskih razmerah in ob upoštevanju sektorjev z visokimi deleži podjetij, ki imajo 250–749 zaposlenih 12 , opredelitev za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo torej zajema podjetja, ki so trikrat večja od MSP 13 . To naj bi bilo skladnejše s širitvijo podjetij in zajelo večje število podjetij. Komisija je izdala priporočilo o formalizaciji take opredelitve (Priporočilo Komisije z dne 21. maja 2025 o opredelitvi malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo – C(2025) 3500 final) kot del svežnja za poenostavitev za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki vključuje tudi ta predlog direktive, ki v obstoječo zakonodajo uvaja blažilne ukrepe za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

Opredelitev malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo se že uporablja v uredbi o splošnih skupinskih izjemah 14 in smernicah o tveganem financiranju 15 , in sicer za obravnavanje ugotovljenih nedelovanj trga, ki bi jih lahko odpravili z usmerjeno javno finančno podporo iz nacionalnih sredstev. Vendar namen splošne opredelitve malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo ni zgolj ponoviti opredelitev, ki se uporablja v pravilih o državni pomoči, temveč zagotoviti podlago za usmerjeno podporo politike, ki lahko podjetjem pomaga pri širjenju v relevantnih in pomembnih sektorjih. Opredelitev malih podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo v zadevnem priporočilu seveda ne posega v prage, ki se štejejo za primerne v kontekstu državne pomoči.

Glede na navedeno je cilj tega predloga vključiti upoštevanje malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in sorazmernosti v zvezi z upravnim bremenom, in sicer v skladu z zgoraj pojasnjeno logiko, da se zajamejo podjetja, ki so trikrat večja od MSP, v več pravnih aktih, v katerih so za MSP že na voljo blažilni ali podporni ukrepi. Zato se bo v aktih, v katerih so MSP opredeljena s sklicevanjem na dele Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES, kot so pragovi iz člena 2 navedenega priporočila, podoben pristop uporabil pri opredelitvi malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

Cilj je podpreti mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki se spopadajo s podobnimi izzivi kot MSP. Če so še vedno v fazi rasti, imajo lahko enake koristi od sorazmernosti predpisov, namesto da bi zanje veljala enaka pravila kot za velika podjetja, ki so bolje opremljena in imajo več sredstev za upoštevanje teh pravil.

Cilj tega predloga je torej razširiti nekatere določbe, ki se trenutno uporabljajo za MSP, na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter predlagati ukrepe za poenostavitev v korist MSP in malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v naslednjih zakonodajnih aktih:

·Uredba (EU) 2016/679 uvaja določbe o splošnem varstvu podatkov (SUVP). Člen 30 Uredbe (EU) 2016/679 določa, da mora vsak upravljavec in obdelovalec voditi evidenco dejavnosti obdelave, ter navaja, katere informacije mora ta evidenca vsebovati. V odstavku 5 člena 30 je določeno odstopanje za MSP in organizacije z manj kot 250 zaposlenimi, pri čemer takim subjektom ni treba voditi take evidence, če so izpolnjeni določeni pogoji. Namen tega predloga je poenostaviti in pojasniti odstopanje od obveznosti vodenja evidenc iz navedenega člena, tako da je vodenje evidenc obvezno le, kadar je verjetno, da dejavnosti obdelave povzročijo „veliko tveganje“ za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Hkrati bi bilo treba področje uporabe odstopanja razširiti na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in organizacije z manj kot 750 zaposlenimi.

Člen 40 Uredbe (EU) 2016/679 določa, da morajo države članice, nadzorni organi, odbor in Komisija spodbujati združenja in druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, da pripravijo kodekse ravnanja, ob upoštevanju posebnih značilnosti različnih sektorjev za obdelavo ter posebnih potreb mikro, malih in srednjih podjetij. Področje uporabe te določbe bi bilo treba razširiti na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi se pri pripravi kodeksov ravnanja upoštevale tudi njihove posebne potrebe.  

Člen 42 Uredbe (EU) 2016/679 določa, da morajo države članice, nadzorni organi, odbor in Komisija zlasti na ravni Unije spodbujati vzpostavitev mehanizmov potrjevanja za varstvo podatkov ter pečatov in označb za varstvo podatkov, ki jih vzpostavijo organi za potrjevanje iz člena 43 GDPR ali pristojni nadzorni organi, pri čemer se upoštevajo posebne potrebe MSP. Področje uporabe te določbe bi bilo treba razširiti na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi se pri izdaji potrdil upoštevale tudi njihove posebne potrebe.

·Uredba (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije, vključuje določbe za olajšanje dostopa MSP do instrumentov trgovinske zaščite, in sicer z zagotavljanjem splošnih informacij in po možnosti olajšanjem postopkov zanje. Cilj člena 5(1a) Uredbe (EU) 2016/1036 je omogočiti lažji dostop do instrumenta trgovinske zaščite. V zvezi s tem se pomoč MSP zagotavlja preko temu namenjene službe za podporo, ki jim pomaga s splošnimi informacijami in pojasnili o postopkih ter vložitvi pritožbe ali z objavo standardnih vprašalnikov. Da bi zagotovili, da imajo tudi mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo koristi od smernic in pomoči službe za podporo uporabnikom, bi bilo treba področje uporabe te določbe razširiti tudi nanje. Člen 6(9) Uredbe (EU) 2016/1036 določa časovni razpored preiskovalnih postopkov. Vsebuje določbo, v skladu s katero se trajanje preiskav, kadar je to mogoče, časovno ujema s finančnim letom za razdrobljene sektorje, ki jih večinoma sestavljajo MSP. Področje uporabe te določbe bi bilo treba razširiti na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi tudi ona imela koristi od poenostavitve in predvidljivosti, ki ju prinaša uskladitev obdobij preiskave s finančnim letom.

·Uredba (EU) 2016/1037 o zaščiti pred subvencioniranim uvozom iz držav, ki niso članice Evropske unije, vključuje določbe za lažji dostop do instrumenta trgovinske zaščite. V zvezi s tem se pomoč MSP zagotavlja preko temu namenjene službe za podporo, ki jim pomaga s splošnimi informacijami in pojasnili o postopkih ter vložitvi pritožbe ali z objavo standardnih vprašalnikov. Da bi zagotovili, da imajo tudi mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo koristi od smernic in pomoči službe za podporo uporabnikom, bi bilo treba področje uporabe te določbe razširiti tudi nanje. Člen 11(9) Uredbe (EU) 2016/1037 določa časovni razpored preiskovalnih postopkov. Vsebuje določbo, v skladu s katero se trajanje preiskav, kadar je to mogoče, časovno ujema s finančnim letom za razdrobljene sektorje, ki jih večinoma sestavljajo MSP. Področje uporabe te določbe bi bilo treba razširiti na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi tudi ona imela koristi od poenostavitve in predvidljivosti, ki ju prinaša uskladitev preiskovalnih postopkov s finančnim letom.

·Uredba (EU) 2017/1129, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2024/2809, se nanaša na možnost oblikovanja poenostavljene oblike prospekta – prospekta EU za izdaje za rast. To vrsto prospekta lahko običajno pripravijo MSP, v nekaterih primerih pa tudi druge vrste podjetij. Primerno bi bilo razširiti uporabo tega poenostavljenega prospekta tudi na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi se zmanjšali njihovi stroški kotiranja na borzi in da bi ta podjetja morda postala privlačnejša za vlagatelje, kar bi malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo olajšalo dostop do financiranja.

Ker je bila Uredba (EU) 2017/1129 spremenjena z Uredbo (EU) 2024/2809, se bo določba v zvezi s prospektom EU za izdaje za rast uporabljala od 5. marca 2026. Zato je primerno, da se tudi datum začetka uporabe sprememb Uredbe (EU) 2017/1129, določenih v tej uredbi, prestavi na 5. marec 2026. 

·Uredba (EU) 2023/1542 vključuje določbe o baterijah. V skladu s členom 47 Uredbe (EU) 2023/1542 so MSP izvzeta iz nekaterih obveznosti glede politik potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami. Področje uporabe te določbe bi bilo treba razširiti na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi bila tudi ta izvzeta iz teh obveznosti. V skladu s členom 52 gospodarski subjekti iz člena 48(1) vsako leto pregledajo in javno objavijo, tudi na spletu, poročilo o svoji politiki potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami. Da bi zmanjšali upravno breme gospodarskih subjektov, bi bilo treba to zahtevo po pregledu in objavi njihove politike potrebne skrbnosti spremeniti tako, da bi se namesto vsako leto uporabljala na vsake tri leta. Ta ukrep za zmanjšanje bremena bi se moral uporabljati za vse gospodarske subjekte, vključno z malimi podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

·Uredba (EU) 2024/573 o fluoriranih toplogrednih plinih 16 (uredba o F-plinih) med drugim vsebuje določbe o izdelkih in opremi, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline. Z uredbo o F-plinih, ki je začela veljati leta 2024, je bila zahteva glede registracije na portalu o F-plinih razširjena na ves uvoz izdelkov in opreme, vključno z uvozom, za katerega ne veljajo zahteve glede poročanja. Vključuje tudi novo obveznost registracije za izvoz izdelkov in opreme, ki vsebujejo F-pline, vključno z izvozom, za katerega ne velja izvozna omejitev. Če trgovec ne more predložiti veljavne registracije na portalu o F-plinih, morajo carinski organi blago blokirati. Namen takih dovoljenj za trgovanje je predvsem lajšanje izvrševanja.

Od začetka veljavnosti Uredbe je Komisija prejela številne zahtevke za registracijo ter poizvedbe trgovcev z izdelki in opremo, ki vsebujejo F-pline. Večinoma se nanašajo na razmeroma majhna podjetja, ki trgujejo z rabljenimi avtomobili, ki imajo F-pline v klimatski opremi, za katere ni nobenih omejitev, ki bi zahtevale izvrševanje.

Za registracijo morajo uvozniki in izvozniki Komisiji predložiti elektronski obrazec in zahtevane informacije v zvezi s svojimi poslovnimi dejavnostmi ter pravno in finančno identiteto. Komisija potrdi registracijo na portalu o F-plinih.

Zdi se, da ta zahteva ni povsem sorazmerna in da bi morala biti zahteva glede registracije bolje usmerjena v podjetja, ki opravljajo dejavnosti, zajete v drugih obveznostih iz uredbe o F-plinih, da bi se olajšalo izvrševanje. Zato se predlaga omejitev obveznosti na uvoz, o katerem je prav tako treba poročati, in izvoz, za katerega veljajo omejitve glede potenciala globalnega segrevanja F-plinov, ki jih vsebujejo izdelki in oprema. Poleg tega je ta predlog spremembe v skladu z oceno učinka Komisije 17 , ki v prednostno možnost ni vključila nobene razširjene obveznosti za uvoznike in izvoznike izdelkov ter opreme, hkrati pa je upoštevala intervencijsko logiko v zvezi s potrebo po olajšanju izvrševanja nove omejitve za nekatere izvožene izdelke in opremo, ki sta jo uvedla sozakonodajalca. Pričakuje se, da bo ta poenostavitev koristila predvsem MSP in malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog je del svežnja ukrepov za zmanjšanje birokracije za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo z razširitvijo nekaterih določb, ki trenutno koristijo MSP, na te subjekte. Njegov namen je izpolniti zavezo Komisije, da bo (i) olajšala poslovanje in zmanjšala upravno breme ter (ii) razširila sorazmernost v pravu EU na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

Racionalizacija, dosežena s temi ukrepi, ne bo vplivala na uresničevanje ciljev na zadevnem področju politike niti na utemeljitev zakonodajnih aktov.

Predlagana sprememba uredbe o F-plinih se nanaša le na zahteve za registracijo uvoznikov in izvoznikov izdelkov ter opreme, običajno v majhnih količinah, ki ne vplivajo na učinkovitost uredbe ali izpolnjevanje mednarodnih obveznosti v okviru Montrealskega protokola.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Namen tega predloga je, da se v številnih pravnih aktih, ki zajemajo različna področja politike, položaj malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo izenači s položajem MSP. Njegov namen je zagotoviti, da bo doseganje ciljev navedene zakonodaje učinkovitejše in manj obremenjujoče za podjetja, organizacije in javne organe.

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 16, členu 114, členu 192(1) in členu 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki so pravna podlaga aktov, ki jih spreminja. V delu, v katerem uredba spreminja Uredbo (EU) 2023/1542, je ustrezna pravna podlaga, kar zadeva navedene spremembe, člen 114. Ta predlog ne spreminja posebnih pravil o ravnanju z odpadnimi baterijami, ki bi temeljila na členu 192(1) Pogodbe. V delu, v katerem ta uredba spreminja Uredbo (EU) 2024/573, je ustrezna pravna podlaga, kar zadeva navedene spremembe, člen 192(1) PDEU.  

Vsi pravni akti iz točke 1, na katere vpliva ta predlog, vsebujejo podobne določbe, katerih namen je zmanjšati birokracijo za MSP ali jim pomagati pri izpolnjevanju obveznosti, ki jim jih nalagajo ustrezni akti, da bi bila taka zakonodaja enostavnejša za uporabo in manj obremenjujoča zanje. Da bi razširili to sorazmernost v zvezi z upravnim bremenom, se šteje za upravičeno, da se določbe razširijo na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Obveznosti, naložene podjetjem, se jim nalagajo neposredno in posredno s pravom Unije in se zato lahko spremenijo le na ravni Unije. Države članice, podjetja in Komisija bodo imeli koristi od razširitve pravil, ki se trenutno uporabljajo za MSP, na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ter od spremembe uredbe o F-plinih.

•Sorazmernost

Razširitev nekaterih določb, ki se že uporabljajo za MSP, na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo poenostavlja pravni okvir z minimalnimi spremembami obstoječih obveznosti za države članice, ki bi morale v prihodnje mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo obravnavati enako kot MSP. Predlog je omejen na tiste spremembe, ki so potrebne, da se zagotovi, da imajo mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo koristi od istega pravnega okvira kot MSP.

Ciljno usmerjene spremembe zadevajo le vidike, ki se uporabljajo za MSP (opredeljene na različne načine, odvisno od okvira pravnega akta in izbire sozakonodajalca) in bodo zdaj razširjeni na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter so primerni za vključitev v en sam predlog. Opredelitve malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki jih je treba vključiti v akte, se bodo ravnale po pristopu za opredelitev MSP, ki ga je za navedene akte izbral sozakonodajalec, in bodo zajemale podjetja, ki so trikrat večja od teh MSP.

Kar zadeva spremembo uredbe o F-plinih, poenostavitev zagotavlja izboljšanje sorazmernosti zahteve glede registracije.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

V skladu z zavezo iz svežnja pomoči za MSP 18 je Komisija za oceno morebitnih ukrepov za podporo malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo pri njihovi rasti analizirala pravni red s posebnim poudarkom na pobudah, ki veljajo za obremenjujoče ali vključujejo posebne manj stroge ureditve ali blažilne ukrepe za MSP. Pregled je razkril vrsto možnosti za zagotovitev večje sorazmernosti za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

Komisija je sodelovala tudi s poslovno skupnostjo in ji prisluhnila, da bi določila, kako uporabiti opredelitev malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo za namene horizontalne politike, ter določila področja za sorazmerne regulativne ukrepe, ukrepe financiranja ali ukrepe politike. V zvezi s tem dokumenti o stališču, ki so jih poslali deležniki, vsebujejo številna priporočila, kot je „upoštevanje posebnih značilnosti podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v okviru boljšega pravnega urejanja“ ali „zagotavljanje, da bodo predpisi EU bolje upoštevali velikost podjetij“.

Komisija se je s predstavniki evropske industrije posvetovala o posebnih zamislih glede zagotavljanja prilagojene podpore malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo. To je bilo izvedeno z dvostranskimi srečanji in okroglo mizo o poenostavitvi o potrebni podpori politike za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo 6. februarja 2025.

Kar zadeva uredbo o F-plinih, je Komisija v neposrednem stiku z vsemi trgovci, ki se morajo registrirati na portalu o F-plinih. Komisija je v prvih mesecih leta 2025 prejela približno 2 000 zahtevkov za registracijo na mesec, običajno od mikro in malih podjetij, za katera ni veljala zahteva za registracijo v skladu s prejšnjo uredbo o F-plinih in ki nimajo predhodnega znanja o uredbi o F-plinih ali portalu o F-plinih. Številni od teh deležnikov so imeli opremo, ki so jo na meji blokirali carinski organi, in menijo, da so zahteve za registracijo nesorazmerne. Poleg tega je ena država članica, v kateri je dejavnih veliko trgovcev, od Komisije zahtevala poenostavitev pravil.

Rezultati vseh teh razprav so prispevali k seznamu predlogov, predstavljenih v tem dokumentu.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ukrepi, ki se trenutno uporabljajo za MSP in jih je treba razširiti na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, so bili opredeljeni po postopku notranjega in zunanjega pregleda obstoječe zakonodaje ter temeljijo na izkušnjah z izvajanjem zadevne zakonodaje. Ker je to samo en korak v procesu stalnega ocenjevanja potrebe po blažilnih ukrepih za mala podjetja, da bodo lahko izpolnjevala obveznosti, ki izhajajo iz zakonodaje Unije, se bo pregled upravnega bremena in njegovega učinka na deležnike še nadaljeval.

•Ocena učinka

Predlog se nanaša na omejene in ciljno usmerjene spremembe zakonodaje z namenom njene poenostavitve ali razširitve nekaterih ukrepov, ki se trenutno uporabljajo za MSP, na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Te temeljijo na izkušnjah z izvajanjem zakonodaje. Spremembe zagotavljajo le učinkovitejše in uspešnejše izvajanje. Zaradi njihove ciljno usmerjene narave in pomanjkanja ustreznih možnosti politike ocena učinka ni potrebna. Vseeno pa so v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije obravnavani elementi učinka takih ukrepov, vključno s količinsko opredelitvijo pričakovanih prihrankov.

Kar zadeva spremembo uredbe o F-plinih, je poenostavitev v skladu s prednostno možnostjo in intervencijsko logiko iz ocene učinka, priložene predlogu Komisije iz leta 2022. Sprememba bo zmanjšala upravne stroške trgovcev, zlasti MSP in malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, hkrati pa ne bo negativno vplivala na doseganje podnebnih ciljev navedene uredbe. Nasprotno, organom držav članic, carinskim organom in Komisiji bo omogočila, da se namesto tega osredotočijo na primere, ki so pomembni za izvrševanje omejitev iz uredbe o F-plinih.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Komisija v okviru programa primernosti in uspešnosti predpisov (REFIT) zagotavlja, da njena zakonodaja ustreza svojemu namenu, je usmerjena v potrebe deležnikov in zmanjšuje bremena, hkrati pa dosega svoje cilje. Ta predlog je zato del programa REFIT, saj z uskladitvijo pravil, ki se uporabljajo za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, s pravili, ki se uporabljajo za MSP, zmanjšuje nepotrebna bremena za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

Gre za predlog v okviru programa REFIT, katerega cilj je poenostaviti zakonodajo in zmanjšati bremena za deležnike.

•Temeljne pravice

n. r.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

V zvezi z Uredbo (EU) 2016/679 o splošnem varstvu podatkov (USVP): 

Člen 30 določa, da mora vsak upravljavec in obdelovalec voditi evidenco dejavnosti obdelave, ter navaja, katere informacije mora ta evidenca vsebovati. V odstavku 5 tega člena je določeno odstopanje za MSP in organizacije z manj kot 250 zaposlenimi, pri čemer takim subjektom ni treba voditi take evidence, če so izpolnjeni določeni pogoji. Namen tega predloga je poenostaviti in pojasniti odstopanje od obveznosti vodenja evidenc iz člena 30(5), tako da je vodenje evidenc obvezno le, kadar je verjetno, da dejavnosti obdelave povzročijo „veliko tveganje“ za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Hkrati bi bilo treba področje uporabe odstopanja razširiti na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in organizacije z manj kot 750 zaposlenimi. Člen 30(5) bi zato bilo treba ustrezno spremeniti.  

V uvodni izjavi te uredbe o spremembi bo pojasnjeno, da so tudi mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo izvzeta iz obveznosti vodenja evidenc, razen če bi njihova obdelava verjetno povzročila „veliko tveganje“ za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, kot je opredeljeno v členu 35, in da obdelava posebnih vrst osebnih podatkov v skladu s členom 9(2), točka (b), sama po sebi ne sproži obveznosti vodenja evidenc o obdelavi.  

Člen 40 določa, da morajo države članice, nadzorni organi, odbor in Komisija spodbujati združenja in druga telesa, ki predstavljajo vrste upravljavcev ali obdelovalcev, da pripravijo kodekse ravnanja, ob upoštevanju posebnih značilnosti različnih sektorjev za obdelavo ter posebnih potreb mikro, malih in srednjih podjetij. Področje uporabe te določbe bi bilo treba razširiti na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi se pri pripravi kodeksov ravnanja upoštevale tudi njihove posebne potrebe. Zato bi bilo treba v člen 40(1) dodati sklic na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. 

Člen 42 določa, da morajo države članice, nadzorni organi, odbor in Komisija zlasti na ravni Unije spodbujati vzpostavitev mehanizmov potrjevanja za varstvo podatkov ter pečatov in označb za varstvo podatkov, ki jih vzpostavijo organi za potrjevanje iz člena 43 ali pristojni nadzorni organi, pri čemer se upoštevajo posebne potrebe MSP. Področje uporabe te določbe bi bilo treba razširiti na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi se pri izdaji potrdil upoštevale tudi njihove posebne potrebe. Zato bi bilo treba v člen 42(1) dodati navedbo malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

V zvezi z Uredbo (EU) 2016/1036 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije:

Člen 5(1a) določa, da mora Komisija omogočiti lažji dostop do instrumenta trgovinske zaščite za raznolike in razdrobljene industrijske sektorje, ki jih sestavljajo predvsem MSP, s pomočjo temu namenjene službe za podporo MSP, na primer z ozaveščanjem, zagotavljanjem splošnih informacij in pojasnil o postopkih ter o tem, kako vložiti pritožbo, pripravo standardnih vprašalnikov v vseh uradnih jezikih Unije in odgovarjanjem na splošna vprašanja, ki ne zadevajo posameznih primerov. Ta člen bi bilo treba spremeniti, da bi se njegovo področje uporabe razširilo na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki bi tako imela enake koristi od smernic in pomoči službe za podporo uporabnikom. Vključiti bi bilo treba tudi opredelitve malih in srednjih podjetij ter malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

Člen 6(9) določa, da se mora trajanje preiskave, kadar je to mogoče, zlasti pa v primeru raznolikih in razdrobljenih sektorjev, ki jih sestavljajo predvsem MSP, časovno ujemati s finančnim letom. Ta člen bi bilo treba spremeniti, da bi se njegovo področje uporabe razširilo na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki bi tako imela enake koristi od te določbe.

V zvezi z Uredbo (EU) 2016/1037 o zaščiti proti dampinškemu uvozu iz držav, ki niso članice Evropske unije:

Člen 10(1a) določa, da mora Komisija omogočiti lažji dostop do instrumenta trgovinske zaščite za raznolike in razdrobljene industrijske sektorje, ki jih sestavljajo predvsem MSP, s pomočjo temu namenjene službe za podporo MSP, na primer z ozaveščanjem, zagotavljanjem splošnih informacij in pojasnil o postopkih ter o tem, kako vložiti pritožbo, pripravo standardnih vprašalnikov v vseh uradnih jezikih Unije in odgovarjanjem na splošna vprašanja, ki niso vezana na posamezne primere. Ta člen bi bilo treba spremeniti, da bi se njegovo področje uporabe razširilo na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki bi tako imela koristi od smernic in pomoči službe za podporo uporabnikom. Vključiti bi bilo treba tudi opredelitve malih in srednjih podjetij ter malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

Člen 11(9) določa, da se mora trajanje preiskave, kadar je to mogoče, zlasti pa v primeru raznolikih in razdrobljenih sektorjev, ki jih sestavljajo predvsem MSP, časovno ujemati s finančnim letom. Ta člen bi bilo treba spremeniti, da bi se njegovo področje uporabe razširilo na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki bi tako imela enake koristi od te določbe.

V zvezi z Uredbo (EU) 2017/1129 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu:

Člen 1(4) in (5) Uredbe (EU) 2017/1129 določa izvzetje iz obveznosti glede prospekta za nekatere ponudbe vrednostnih papirjev javnosti ali uvrstitve v trgovanje na reguliranem trgu. Ta člen bi bilo treba spremeniti, da se vključi novo izvzetje iz obveznosti objave prospekta za javne ponudbe vrednostnih papirjev, kadar so take ponudbe posledica konverzije obveznosti, ki jo izvedejo organi EU za reševanje na podlagi okvira EU za reševanje bank ali zavarovateljev (direktivi 2014/59/EU in (EU) 2025/1) ali organi tretjih držav na podlagi primerljivega pravnega okvira. Poleg tega bi bilo treba obstoječe izvzetje, določeno za primere reševanja, iz obveznosti objave prospekta za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu EU v skladu s členom 1(5), točka (c), Uredbe (EU) 2017/1129 razširiti na ukrepe, ki jih v podobnih okoliščinah sprejmejo organi tretjih držav.

Člen 2 Uredbe (EU) 2017/1129 določa ustrezne opredelitve pojmov v Uredbi. Ta člen bi bilo treba spremeniti, da bi se uvedla opredelitev za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo kot kategorijo podjetij, ki so ločena od MSP, ter da bi se s sklicevanjem na člen 2(1), točki (88) in (90), Direktive 2014/59/EU ter člen 2, točki (72) in (74), Direktive (EU) 2025/1 uvedli opredelitvi pojmov „ustrezni organ tretje države“ in „postopki tretje države za reševanje“.

Člen 15a Uredbe (EU) 2017/1129, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2024/2809, se nanaša na možnost oblikovanja poenostavljene oblike prospekta – prospekta EU za izdaje za rast. To vrsto prospekta lahko običajno pripravijo MSP, v nekaterih primerih pa tudi druge vrste podjetij. Uporabo tega poenostavljenega prospekta bi bilo treba razširiti tudi na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi se zmanjšali njihovi stroški kotiranja na borzi in da bi ta podjetja morda postala privlačnejša za vlagatelje, kar bi malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo olajšalo dostop do financiranja.

V zvezi z Uredbo (EU) 2023/1542 o baterijah in odpadnih baterijah: 

V skladu s členom 47 so MSP izvzeta iz nekaterih obveznosti glede politik potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami. MSP so opisana kot „gospodarsk[i] subjekt[i], katerih čisti prihodek v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, je bil manjši od 40 milijonov EUR in ki niso del skupine, sestavljene iz matičnega in odvisnih podjetij, ki na konsolidirani podlagi presega mejo 40 milijonov EUR“. Področje uporabe te določbe bi bilo treba razširiti na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi bila tudi ta izvzeta iz teh obveznosti. Za zagotovitev doslednosti bi bilo treba mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo opisati na enak način, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da so to subjekti, ki so trikrat večji od MSP, tj. temeljijo na čistem prihodku, ki bi zato moral biti manjši od 150 milijonov EUR.

V skladu s členom 52 gospodarski subjekt iz člena 48(1) vsako leto pregleda in javno objavi, tudi na spletu, poročilo o svoji politiki potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami.  Da bi zmanjšali upravno breme gospodarskih subjektov, bi bilo treba to zahtevo po pregledu in objavi njihove politike potrebne skrbnosti spremeniti tako, da bi se namesto vsako leto uporabljala na vsake tri leta. Ta ukrep za zmanjšanje bremena bi se moral uporabljati za vse gospodarske subjekte, vključno z malimi podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

V zvezi z Uredbo (EU) 2024/573 o fluoriranih toplogrednih plinih:

Člen 20(4), točka (a), trenutno vsebuje zahtevo, da se vsi uvozniki in vsi izvozniki izdelkov ter opreme registrirajo na portalu o F-plinih. V skladu s členom 20(5) veljavna registracija na portalu o F-plinih ob uvozu ali izvozu pomeni zahtevano dovoljenje. Da bi zagotovili, da bo zahteva po registraciji na portalu o F-plinih usmerjena v dejavnosti, ki so pomembne za izvrševanje, se člen 20(4), točka (a), spremeni tako, da je zahteva po registraciji za uvožene izdelke in opremo omejena na tisti uvoz, za katerega veljajo zahteve glede poročanja (ki vključujejo pragove de minimis), zahteva po registraciji za izvožene izdelke in opremo pa se odpravi, razen če se nanaša na izvoz nekaterih izdelkov in opreme s F-plini s potencialom globalnega segrevanja 1 000 ali več, za katere velja izvozna omejitev. Pričakuje se, da bo ta ukrep za poenostavitev koristil predvsem MSP in malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

2025/0130 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi uredb (EU) 2016/679, (EU) 2016/1036, (EU) 2016/1037, (EU) 2017/1129, (EU) 2023/1542 in (EU) 2024/573 glede razširitve nekaterih blažilnih ukrepov, ki so na voljo malim in srednjim podjetjem, na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter nadaljnjih ukrepov za poenostavitev

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 16, člena 114, člena 192(1) in člena 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 19 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 20 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)V političnih usmeritvah za mandatno obdobje Evropske komisije 2024–2029 21 , je predsednica Ursula von der Leyen predstavila načrt za trajnostno blaginjo in konkurenčnost Unije. Med ključnimi prednostnimi nalogami načrta sta olajšanje poslovanja in poglobitev enotnega trga.

(2)Agenda Komisije za boljše pravno urejanje 22 podpira tudi konkurenčnost podjetij Unije, saj je njen namen zagotoviti, da bi zakonodaja Unije uresničevala svoje cilje z minimalnimi stroški. Komisija je leta 2023 ugotovila, da je treba racionalizirati in poenostaviti zahteve glede poročanja za podjetja in uprave 23  , ter se zavezala, da bo upravno breme zmanjšala za 25 %.

(3)Komisija je 12. septembra 2023 objavila sveženj pomoči za MSP 24 , pri čemer je napovedala svoj cilj, da bo pomagala malim in srednjim podjetjem (MSP) pri konkurenčnosti in rasti, tako da bo pozorna na potrebe podjetij, ki presegajo pragove iz opredelitve MSP 25 , ter podjetja iz širšega nabora malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo. V ukrepu 18 tega svežnja pomoči je bilo napovedano, da bo Komisija „oblikovala usklajeno opredelitev za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, oblikovala nabor podatkov na podlagi take opredelitve in ocenila morebitne ukrepe za podporo tem podjetjem pri njihovi rasti (vključno z morebitno uporabo nekaterih ukrepov v korist MSP v prilagojeni obliki)“.

(4)Podjetja, ki presegajo opredelitev MSP – mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo – imajo ključno vlogo v gospodarstvu Unije 26 . Močno so prisotna v industrijskih ekosistemih, ki so ključni za konkurenčnost in tehnološko suverenost Unije, kot so elektronika, vesoljska in obrambna industrija, energija, energetsko intenzivne panoge in zdravje. Približno 20 % vseh malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo je tri leta prej sodilo med MSP 27 .

(5)V primerjavi z MSP mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo običajno hitreje rastejo ter so bolj inovativna in digitalizirana. Kljub temu se v zvezi z upravnim bremenom spopadajo s podobnimi izzivi kot MSP, zaradi česar sta potrebni sorazmernost v zakonodaji in ciljno usmerjena podpora. Da bi omogočili nemoten prehod MSP v mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, je pomembno, da se usklajeno obravnava učinek izrazitega naglega padca, ki se lahko pojavi, ko MSP prerastejo segment MSP in se srečajo s pravili, ki se uporabljajo za velika podjetja. Da bi olajšali poslovanje malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo in zmanjšali njihovo upravno breme, bi bilo treba prilagoditi številne obstoječe akte, ki določajo posebna pravila za zmanjšanje tveganja za MSP, s čimer bi se razširilo področje uporabe navedenih določb in vključila mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

(6)Uredbe (EU) 2016/679 28 , (EU) 2016/1036 29 , (EU) 2016/1037 30 , (EU) 2017/1129 31 in (EU) 2023/1542 32 Evropskega parlamenta in Sveta vsebujejo številne določbe, katerih cilj je zagotavljanje podpore, poenostavitve ali blažilnih ukrepov za MSP. Natančneje, navedene določbe so namenjene zmanjšanju upravnih bremen, zmanjšanju ali odpravi ovir za vstop na trg, lajšanju izpolnjevanja obveznosti, upoštevanju posebnega položaja MSP pri izvajanju njihovih obveznosti ter ocenjevanju gospodarskih in socialnih učinkov teh obveznosti, zagotavljanju namenskih smernic, podpore in pomoči MSP.

(7)Za zagotovitev doslednosti in pravne varnosti bi bilo treba v te akte vključiti opredelitev malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Čeprav bi morala opredelitev malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo načeloma ustrezati opredelitvi iz Priporočila Komisije z dne 21. maja 2025 o opredelitvi malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo (C(2025) 3500 final) in zajemati podjetja, ki so do trikrat večja od MSP, bi morala, kjer je ustrezno, temeljiti na opredelitvah MSP, ki so že navedene v aktih, ki se spreminjajo in za katere so zakonodajalci menili, da so ustrezne.

(8)Uredba (EU) 2016/679 zagotavlja varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prost pretok takih podatkov. Obveznost vodenja evidenc o obdelavi bi bilo treba poenostaviti, da bi veljala za vsa podjetja in organizacije z manj kot 750 zaposlenimi, pod pogojem, da njihove dejavnosti obdelave verjetno ne bodo povzročile velikega tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki.

(9)Da bi upoštevali navedeno, je treba spremeniti člen 30(5) Uredbe (EU) 2016/679, in sicer tako, da se področje uporabe odstopanja od obveznosti vodenja evidenc razširi na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in organizacije z manj kot 750 zaposlenimi, da se tudi njim omogoči uporaba navedenega odstopanja, in da se določi, da se odstopanje uporablja, razen če bi obdelava verjetno povzročila „veliko tveganje“ za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v smislu člena 35 Uredbe (EU) 2016/679. Zlasti za obdelavo osebnih podatkov iz odstavka 3 navedene določbe bi bilo treba šteti, da od upravljavca ali obdelovalca podatkov zahteva vodenje evidenc o dejavnostih obdelave.

(10)V zvezi s tem obdelava posebnih vrst osebnih podatkov, ki je potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, kot je navedeno v členu 9(2), točka (b), Uredbe (EU) 2016/679, sama po sebi ne bi smela prinesti zahtev za vodenje evidenc o obdelavi.

(11)Poleg tega bi bilo treba za razširitev določb, ki so na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 na voljo mikro, malim in srednje velikim podjetjem, na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo spremeniti tudi naslednje člene: 

–člen 4, ki vsebuje opredelitve pojmov, ki se uporabljajo za namene Uredbe (EU) 2016/679. Zaradi jasnosti bi bilo treba dodati opredelitve za mikro, mala in srednja podjetja ter mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Za mala in srednja podjetja je primerno, da se upošteva izbira sozakonodajalca, kot je izražena v uvodni izjavi 13 Uredbe (EU) 2016/679. Za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo se je treba sklicevati na točko 2 Priporočila Komisije z dne 21. maja 2025 o opredelitvi malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo – C(2025) 3500 final; 

–člen 40, ki določa, da države članice, nadzorni organi, odbor in Komisija spodbujajo združenja in druga telesa, ki predstavljajo kategorije upravljavcev ali obdelovalcev, da pripravijo kodekse ravnanja, in da je treba pri tem upoštevati posebne potrebe mikro, malih in srednjih podjetij. To zahtevo bi bilo treba razširiti, da bi vključevala posebne potrebe malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

–člen 42, ki določa, da je treba takrat, ko države članice, nadzorni organi, odbor in Komisija zlasti na ravni Unije spodbujajo vzpostavitev mehanizmov potrjevanja za varstvo podatkov ter pečatov in označb za varstvo podatkov, ki jih vzpostavijo organi za potrjevanje iz člena 43 navedene uredbe ali pristojni nadzorni organi, upoštevati posebne potrebe mikro, malih in srednjih podjetij. To zahtevo bi bilo treba razširiti, da bi vključevala tudi posebne potrebe malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

(12)V skladu s členom 42(1) in (2) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov in Evropskim odborom za varstvo podatkov, ki sta predložila skupno mnenje dne [XXX, datum].

(13)Uredbi (EU) 2016/1036 in (EU) 2016/1037 sta del sistema trgovinske zaščite Unije. Uniji omogočata preiskovanje in obravnavanje dampinga in subvencioniranja s strani tretjih držav ter ponovno vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev na trgu Unije. Če se s preiskavo potrdi obstoj takih praks in posledična škoda za industrijo Unije, Komisija uvede protidampinško ali izravnalno dajatev, če taka uvedba ni v nasprotju z interesom Unije. Protidampinške in protisubvencijske preiskave zahtevajo dejavno sodelovanje podjetij. Preiskave se običajno začnejo na podlagi uradne pritožbe prizadete industrije Unije, ki mora vsebovati dokaze o nepošteni praksi in škodi, ki jo je povzročila. Preiskave zahtevajo dejavno sodelovanje proizvajalcev, uvoznikov in uporabnikov izdelka v Uniji ter njihove podatke. MSP zlasti zaradi razdrobljenosti in pomanjkanja sredstev pogosto zelo težko razumejo trgovinsko zaščito in sodelujejo v postopkih trgovinske zaščite. To je razlog, zakaj Uredba (EU) 2016/1036 in Uredba (EU) 2016/1037 vključujeta določbe za odpravo ovir, ki manjšim podjetjem preprečujejo dostop do trgovinske zaščite in njeno uporabo, in sicer preko temu namenjene službe za podporo uporabnikom ter z uskladitvijo obdobij preiskave s finančnim letom, kadar je to mogoče. Šteje se za primerno, da se zagotovi, da navedene določbe koristijo tudi malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

(14)Uredba (EU) 2017/1129 določa zahteve za pripravo prospekta v primerih, ko se vrednostni papirji ponudijo javnosti ali uvrstijo v trgovanje na reguliranem trgu. Navedena uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2024/2809, določa poenostavljen prospekt EU za izdaje za rast, ki ima manj stroge zahteve v primerjavi s standardnim prospektom, da bi bil postopek kotiranja za nekatere vrste podjetij in v nekaterih primerih manj obremenjujoč ter cenejši. Glavne kategorije upravičencev takega poenostavljenega prospekta so podjetja s potencialom rasti, zlasti MSP in druga podjetja, katerih vrednostni papirji so ali bodo uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP. Da bi zmanjšali breme za mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo in jih potencialno naredili privlačnejše za vlagatelje, je primerno, da se malim podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo omogoči tudi priprava prospekta EU za izdaje za rast za njihove ponudbe vrednostnih papirjev javnosti, tudi kadar take ponudbe spremlja uvrstitev v trgovanje v večstranskem sistemu trgovanja.

(15)Za pojasnitev obravnave malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v Uredbi (EU) 2017/1129 je treba v njen člen 2 vključiti opredelitev malega podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, ki se razlikuje od opredelitve MSP. Mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo bi bilo treba za namene navedene uredbe opredeliti bodisi kot podjetja, ki izpolnjujejo vsaj dve od treh meril na podlagi povprečnega števila zaposlenih, skupne bilance stanja in letnega čistega prihodka, bodisi kot podjetja, ki ustrezajo opredelitvi malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo iz Direktive 2014/65/EU.

(16)Mala in srednja podjetja ter mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo so še posebno odvisna od storitev, ki jih zagotavljajo kreditne institucije in zavarovatelji, pri čemer se pogosto zanašajo le na enega ali nekaj glavnih ponudnikov teh storitev. Režimi reševanja zagotavljajo neprekinjen dostop do vlog in kritičnih funkcij, kadar finančna institucija propade. Kadar organi za reševanje uporabijo svoja pooblastila za konverzijo obveznosti finančne institucije, da bi jo pravočasno rešili in zagotovili kontinuiteto kritičnih funkcij, predhodna priprava in objava prospekta nista izvedljivi zaradi kratkega časovnega okvira, določenega v sklopu reševanja. Zato je pomembno uvesti izvzetje od obveznosti objave prospekta, ki se uporablja za javno ponudbo vrednostnih papirjev, ki so rezultat konverzije zaradi izvajanja pooblastil v skladu z Direktivo 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta 33 in Direktivo (EU) 2025/1 Evropskega parlamenta in Sveta 34 ter vrednostnih papirjev, ki so rezultat konverzije zaradi izvajanja primerljivega pooblastila v postopkih tretje države za reševanje, s katerim se izvaja dokument Odbora za finančno stabilnost Ključne lastnosti učinkovitih shem za reševanje finančnih institucij, objavljen oktobra 2011. Prav tako bi bilo treba obstoječe izvzetje od obveznosti objave prospekta za uvrstitev vrednostnih papirjev, ki so rezultat konverzije zaradi izvajanja pooblastil v skladu z Direktivo 2014/59/EU in Direktivo (EU) 2025/1, v trgovanje na reguliranem trgu razširiti na vrednostne papirje, ki so rezultat konverzije zaradi izvajanja primerljivega pooblastila v postopkih tretje države za reševanje, s katerimi se izvajajo navedeni mednarodno dogovorjeni standardi.

(17)Določba iz Uredbe (EU) 2017/1129 o prospektu EU za izdaje za rast se bo uporabljala od 5. marca 2026, saj mora Komisija pripraviti delegirane akte za določitev zmanjšane vsebine ter standardizirano obliko in zaporedje navedenega prospekta. Zato je primerno, da se uporaba sprememb Uredbe (EU) 2017/1129 v zvezi s prospektom EU za izdaje za rast iz te uredbe odloži do 5. marca 2026. 

(18)Uredba (EU) 2023/1542 določa pravila o baterijah in odpadnih baterijah. V skladu s členom 47 navedene uredbe so MSP izvzeta iz nekaterih obveznosti glede politik potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami. Področje uporabe te določbe bi bilo treba razširiti na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, da bi bila tudi ta izvzeta iz teh obveznosti. Za zagotovitev doslednosti se je primerno na enak način sklicevati na mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, pri čemer je treba upoštevati, da so to subjekti, ki so do trikrat večji od MSP, tj. s čistim prihodkom, ki bi tako moral biti manjši od 150 milijonov EUR.

(19)V skladu s členom 52 Uredbe (EU) 2023/1542 morajo gospodarski subjekti iz člena 48(1) navedene uredbe vsako leto pregledati in javno objaviti, tudi na spletu, poročilo o svoji politiki potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami. Da bi zmanjšali upravno breme gospodarskih subjektov, bi bilo treba od subjektov zahtevati, da svojo politiko potrebne skrbnosti pregledajo in javno objavijo le na vsaka tri leta namesto vsako leto. To zmanjšanje bremena bi moralo veljati za vse gospodarske subjekte, vključno z malimi podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo.

(20)Zahteva iz člena 20(4), točka (a), Uredbe (EU) 2024/573 Evropskega parlamenta in Sveta 35 za registracijo na portalu o F-plinih pred kakršnim koli uvozom in izvozom izdelkov in opreme, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, je namenjena lažjemu izvrševanju. Vendar pa je lahko breme, ki izhaja iz te zahteve, nesorazmerno v primerjavi z njenimi koristmi, zlasti za MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo. Zato bi morala biti zahteva glede registracije omejena na uvoz, za katerega veljajo zahteve glede poročanja, in izvoz, za katerega obstaja omejitev izvoza. V delu, v katerem ta uredba spreminja Uredbo (EU) 2024/573, je primerna pravna podlaga, kar zadeva navedene spremembe, člen 192(1) PDEU. 

(21)Uredbe (EU) 2016/679, (EU) 2016/1036, (EU) 2016/1037, (EU) 2017/1129, (EU) 2023/1542 in (EU) 2024/573 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe Uredbe (EU) 2016/679  

Uredba (EU) 2016/679 se spremeni: 

(1)v členu 4 se dodata naslednji točki (27) in (28): 

„(27) ‚mikro, mala in srednja podjetja‘ pomeni podjetja, kot so opredeljena v členu 2 Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES*; 

(28) ‚mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo‘ pomeni podjetja, kot so opredeljena v točki (2) Priloge k Priporočilu Komisije z dne 21. maja 2025 o opredelitvi malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo – C(2025) 3500 final**;

________ 

* Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2003/361/oj).  

** Priporočilo Komisije z dne 21. maja 2025 o opredelitvi malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo – C(2025) 3500 final.“ ;

(2)v členu 30 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim: 

„5. Obveznosti iz odstavkov 1 in 2 se ne uporabljajo za podjetje ali organizacijo, ki zaposluje manj kot 750 oseb, razen če je verjetno, da obdelava, ki jo izvaja, predstavlja veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v smislu člena 35.“; 

(3)v členu 40 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: 

„1. Države članice, nadzorni organi, odbor in Komisija spodbujajo pripravljanje kodeksov ravnanja, katerih namen je prispevati k pravilni uporabi te uredbe, ob upoštevanju posebnih značilnosti različnih sektorjev za obdelavo ter posebnih potreb mikro, malih in srednjih podjetij ter malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo.“; 

(4)v členu 42 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: 

„1. Države članice, nadzorni organi, odbor in Komisija zlasti na ravni Unije spodbujajo vzpostavitev mehanizmov potrjevanja za varstvo podatkov ter pečatov in označb za varstvo podatkov za dokazovanje, da so dejanja obdelave s strani upravljavcev in obdelovalcev v skladu s to uredbo. Upoštevajo se posebne potrebe mikro, malih in srednjih podjetij ter malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo.“

Člen 2

Spremembi Uredbe (EU) 2016/1036

Uredba (EU) št. 2016/1036 se spremeni:

(1)v členu 5(1a) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: 

„Komisija omogoča lažji dostop do instrumenta trgovinske zaščite za raznolike in razdrobljene industrijske sektorje, sestavljene predvsem iz malih in srednjih podjetij (MSP)* ali malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo** s pomočjo temu namenjene službe za podporo, na primer z ozaveščanjem, zagotavljanjem splošnih informacij in pojasnil o postopkih ter o tem, kako predložiti pritožbo, pripravo standardnih vprašalnikov v vseh uradnih jezikih Unije in odgovarjanjem na splošna, nekonkretna vprašanja.“

________ 

* Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2003/361/oj).

** Priporočilo Komisije z dne 21. maja 2025 o opredelitvi malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo – C(2025) 3500 final.“ ;

(2)v členu 6 se odstavek 9 nadomesti z naslednjim: 

„9. Za postopke, začete na podlagi člena 5(9), se preiskava, če je to mogoče, zaključi v enem letu. V vsakem primeru se take preiskave v vseh primerih zaključijo v 14 mesecih po začetku na podlagi ugotovitev, sprejetih na podlagi člena 8, za zaveze, ali ugotovitev, sprejetih na podlagi člena 9, za dokončni ukrep. Trajanje preiskav se, kadar je to mogoče, zlasti pa v primeru raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz MSP ali malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, časovno ujema s finančnim letom.“.

Člen 3

   Spremembi Uredbe (EU) 2016/1037

Uredba (EU) št. 2016/1037 se spremeni:

(1)v členu 10(1a) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim: 

„Komisija omogoča lažji dostop do instrumenta trgovinske zaščite za raznolike in razdrobljene industrijske sektorje, sestavljene predvsem iz malih in srednjih podjetij (MSP) (*) ali malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo (**), s pomočjo temu namenjene službe za podporo, na primer z ozaveščanjem, zagotavljanjem splošnih informacij in pojasnil o postopkih ter o tem, kako vložiti pritožbo, pripravo standardnih vprašalnikov v vseh uradnih jezikih Unije in odgovarjanjem na splošna, nekonkretna vprašanja.

________

* Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36, ELI: http://data.europa.eu/eli/reco/2003/361/oj).

** Priporočilo Komisije z dne 21. maja 2025 o opredelitvi malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo – C(2025) 3500 final.“ ;

(2)v členu 11 se odstavek 9 nadomesti z naslednjim: 

„9. Za postopke, začete na podlagi člena 10(11), se preiskava, če je to mogoče, zaključi v enem letu. V vsakem primeru se take preiskave v vseh primerih zaključijo v 13 mesecih po njihovem začetku na podlagi ugotovitev, sprejetih na podlagi člena 13, za zaveze, ali ugotovitev, sprejetih na podlagi člena 15, za dokončni ukrep. Trajanje preiskav se, kadar je to mogoče, zlasti pa v primeru raznolikih in razdrobljenih industrijskih sektorjev, sestavljenih predvsem iz MSP ali malih podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo, časovno ujema s finančnim letom.“.

Člen 4

Spremembe Uredbe (EU) 2017/1129

Uredba (EU) 2017/1129 se spremeni: 

(1)Člen 1 se spremeni:

(a)v odstavek 4 se vstavi naslednja točka (dc):

„(dc) ponudbo vrednostnih papirjev, ki so posledica konverzije ali zamenjave drugih vrednostnih papirjev, lastnih sredstev ali kvalificiranih obveznosti s strani organa za reševanje zaradi izvajanja pooblastila iz člena 53(2), člena 59(2) ali člena 63(1) Direktive 2014/59/EU ali izvajanja pooblastila iz člena 35(1), člena 39(2) ali člena 42(1) Direktive (EU) 2025/1 Evropskega parlamenta in Sveta  (*) ali s strani ustreznega organa tretje države zaradi izvajanja primerljivega pooblastila v postopku tretje države za reševanje;“;

____________

(*)  Direktiva (EU) 2025/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2024 o vzpostavitvi okvira za sanacijo in reševanje zavarovalnic in pozavarovalnic ter spremembi direktiv 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2007/36/ES, 2014/59/EU in (EU) 2017/1132 ter uredb (EU) št. 1094/2010, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 806/2014 in (EU) 2017/1129 ( UL L, 2025/1, 8.1.2025, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2025/1/oj ).

(b)v odstavku 5 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

(2)„(c) vrednostni papirji, ki so posledica konverzije ali zamenjave drugih vrednostnih papirjev, lastnih sredstev ali kvalificiranih obveznosti s strani organa za reševanje zaradi izvajanja pooblastila iz člena 53(2), člena 59(2) ali člena 63(1) Direktive 2014/59/EU ali izvajanja pooblastila iz člena 35(1), člena 39(2) ali člena 42(1) Direktive (EU) 2025/1 ali s strani ustreznega organa tretje države zaradi izvajanja primerljivega pooblastila v postopku tretje države za reševanje;“;

(3)člen 2 se spremeni:

(a)vstavita se naslednji točki (dc) in (dd):

(4)„(dc) ‚zadevni organ tretje države‘ pomeni zadevni organ tretje države, kot je opredeljen v členu 2(1), točka (90), Direktive 2014/59/EU, ali zadevni organ tretje države, kot je opredeljen v členu 2, točka (74), Direktive (EU) 2025/1;

(5)(dd) ‚postopek tretje države za reševanje‘ pomeni postopek tretje države za reševanje, kot je opredeljen v členu 2(1), točka (88), Direktive 2014/59/EU, ali postopek tretje države za reševanje, kot je opredeljen v členu 2, točka (72), Direktive (EU) 2025/1;“;

(a)v členu 2 se vstavi naslednja točka (fa):

„(fa) ‚mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo‘ pomeni eno izmed naslednjega: 

(i)podjetja, ki glede na svoje zadnje letne računovodske izkaze ali konsolidirane računovodske izkaze izpolnjujejo vsaj dve od naslednjih treh meril: imajo v poslovnem letu povprečno manj kot 750 zaposlenih, njihova bilančna vsota ne presega 129 000 000 EUR, njihov letni čisti prihodek pa je nižji od 150 000 000 EUR;

(ii)mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, kot so opredeljena v členu 4(1), točka (13a), Direktive 2014/65/EU;“;

(6)v členu 15a se odstavek 1 nadomesti z naslednjim: 

„1. V primeru ponudbe vrednostnih papirjev javnosti lahko brez poseganja v člen 1(4) ter člen 3(2) in (2a) prospekt EU za izdaje za rast pripravijo naslednje osebe, če nimajo vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na reguliranem trgu:  

(a)    MSP; 

(b)    mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo; 

(c)    izdajatelji, ki niso MSP in mala podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, katerih vrednostni papirji so ali bodo uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP; 

(d)    ponudniki vrednostnih papirjev, ki so jih izdali izdajatelji iz točk (a), (b) in (c).“.

Člen 5

Spremembi Uredbe (EU) 2023/1542 

Uredba (EU) 2023/1542 se spremeni: 

(1) v členu 47 se prvi odstavek nadomesti z naslednjim: 

„To poglavje se ne uporablja za gospodarske subjekte, katerih čisti prihodek v poslovnem letu, ki je leto pred zadnjim poslovnim letom, je bil manjši od 150 milijonov EUR in ki niso del skupine, sestavljene iz matičnega in odvisnih podjetij, ki na konsolidirani podlagi presega mejo 150 milijonov EUR.“;

(2) v členu 52(3) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Gospodarski subjekt iz člena 48(1) najpozneje eno leto po datumu iz člena 48(1) in nato vsaj vsaka tri leta pregleda in javno objavi, tudi na spletu, poročilo o svoji politiki potrebne skrbnosti v zvezi z baterijami.“.

Člen 6

Sprememba Uredbe (EU) 2024/573 

Uredba (EU) 2024/573 se spremeni:

v členu 20(4) se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) naslednji uvoz in izvoz, razen v primeru začasne hrambe, kakor je opredeljeno v členu 5, točka (17), Uredbe (EU) št. 952/2013:

(i) uvoz ali izvoz fluoriranih toplogrednih plinov;

(ii) dajanje na trg izdelkov in opreme, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, o katerih je treba poročati v skladu s členom 26;

(iii) izvoz izdelkov in opreme iz člena 22(3), ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 1 000 ali več, od datuma prepovedi iz Priloge IV;“.

Člen 7

Začetek veljavnosti in uporaba 

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. 

Člen 4(2), točka (b), in člen 4(3), se uporabljata od 5. marca 2026. 

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE3

1.1Naslov predloga/pobude3

1.2Zadevna področja3

1.3Cilji3

1.3.1Splošni cilji3

1.3.2Specifični cilji3

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice3

1.3.4Kazalniki smotrnosti3

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša4

1.5Utemeljitev predloga/pobude4

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude4

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.4

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti4

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti5

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev5

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic6

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna6

2.UKREPI UPRAVLJANJA8

2.1Pravila o spremljanju in poročanju8

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi8

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol8

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje8

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)8

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti9

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE10

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice10

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve12

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje12

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna12

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov17

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje22

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve24

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna24

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov24

3.2.3.3Odobritve skupaj24

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih25

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna25

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov26

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj26

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami28

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom28

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju28

3.3Ocenjene posledice za prihodke29

4.Digitalne razsežnosti29

4.1Zahteve digitalnega pomena30

4.2Podatki30

4.3Digitalne rešitve31

4.4Ocena interoperabilnosti31

4.5Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju32

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1Naslov predloga/pobude

1.2Zadevna področja 

1.3Cilji

1.3.1Splošni cilji

1.3.2Specifični cilji

1.3.3Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.3.4Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.4Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša nič od spodaj navedenega.

 Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 36  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno:

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

 Časovno neomejeno:

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7Načrtovani načini izvrševanja proračuna 37   

 Neposredno upravljanje – Komisija:

– z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

– prek izvajalskih agencij

 Deljeno upravljanje z državami članicami

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

– Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

– subjektom javnega prava

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

– subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

UKREPI UPRAVLJANJA

2.1Pravila o spremljanju in poročanju 

2.2Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.1.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–X    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1 Odobritve iz izglasovanega proračuna

3.2.3.2Odobritve iz zunanjih namenskih prejemkov

3.2.3.3Odobritve skupaj

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4Ocenjene potrebe po človeških virih 

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa 53

3.2.4.2Financirano iz zunanjih namenskih prejemkov

3.2.4.3Potrebe po človeških virih skupaj

Osebje, potrebno za izvajanje predloga (v ekvivalentu polnega delovnega časa): n. r.

*

Opis nalog:

3.2.5Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Obvezno: v spodnjo tabelo je treba vstaviti najboljšo oceno z digitalnimi tehnologijami povezanih naložb, ki so vključene v predlog/pobudo.

Izjemoma, kadar je to potrebno za izvajanje predloga/pobude, je treba odobritve iz razdelka 7 vnesti v za to določeno vrstico.

Odobritve iz razdelkov 1–6 je treba prikazati kot „Odhodke za IT za operativne programe (v okviru politik)“. Ti odhodki se nanašajo na operativni proračun, ki se uporabi za ponovno uporabo / nakup / razvoj platform/orodij IT, ki so neposredno povezani z izvajanjem pobude in naložbami, povezanimi z njimi (npr. licence, študije, shranjevanje podatkov itd.). Informacije v tej tabeli morajo biti usklajene s podatki, predstavljenimi v oddelku 4 „Digitalne razsežnosti“.

3.2.6Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

–    je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3    Ocenjene posledice za prihodke