EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 12.5.2025
COM(2025) 195 final
2025/0106(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) 2017/2107 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), Uredbe (EU) 2018/975 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO), Uredbe (EU) 2019/833 o določitvi ukrepov za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo na upravnem območju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika, Uredbe (EU) 2021/56 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije o krepitvi Medameriške komisije za tropske tune, Uredbe (EU) 2022/2056 o določitvi ohranitvenih in upravljalnih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije o ribištvu v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana, Uredbe (EU) 2022/2343 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju pristojnosti Komisije za tuna v Indijskem oceanu (IOTC), ter Uredbe (EU) 2023/2053 o vzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Namen predloga je, da se v pravo Unije prenesejo nekateri ukrepi, ki so jih sprejele naslednje regionalne organizacije za upravljanje ribištva: Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO), Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO), Medameriška komisija za tropskega tuna (IATTC), Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) in Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC).
ICCAT je regionalna organizacija za upravljanje ribištva, odgovorna za upravljanje ribolovnih virov tuna in tunu podobnih vrst v Atlantiku in Sredozemskem morju. Pristojna je za sprejemanje odločitev (priporočil) o ohranjanju in upravljanju ribištva v okviru svojih pristojnosti, ki so za pogodbenice obvezujoče. Navedena priporočila so naslovljena predvsem na pogodbenice Konvencije ICCAT, vendar vsebujejo tudi obveznosti za gospodarske subjekte (npr. poveljnike plovil). Priporočila veljajo le za območje Konvencije ICCAT, ki zajema odprto morje in izključne ekonomske cone pogodbenic. V členu VIII(2) Konvencije ICCAT je navedeno, da priporočila ICCAT začnejo veljati za vse pogodbenice šest mesecev od dneva obvestila ICCAT, pogodbenice pa so jih dolžne izvajati. Člen 3(5) Pogodbe o Evropski uniji določa, da mora EU prispevati k doslednemu spoštovanju mednarodnega prava. Zadnja priporočila ICCAT za ohranjanje in izvrševanje so bila v pravo Unije prenesena s spremembami uredb (EU) 2017/2107, (EU) 2023/2053 in (EU) 2023/2833 Evropskega parlamenta in Sveta. S tem predlogom se izvajajo priporočila, ki jih je ICCAT sprejela na letnih zasedanjih v letih 2023 in 2024.
SPRFMO je regionalna organizacija za upravljanje ribištva, odgovorna za upravljanje ribolovnih virov v južnem Tihem oceanu in sosednjih morjih, razen tunov in tunom podobnih vrst. EU je pogodbenica SPRFMO od leta 2010. Konvencija SPRFMO določa, da so sklepi, ki jih sprejme SPRFMO, zavezujoči za njene pogodbenice, udeležene ribiške subjekte in sodelujoče nepogodbenice ter upravljavce. Z Uredbo (EU) 2018/975 so bili v pravo Unije preneseni upravljalni, ohranitveni in nadzorni ukrepi, ki jih je SPRFMO sprejela med letoma 2013 in 2017. S tem predlogom se izvajajo upravljalni, ohranitveni in nadzorni ukrepi, ki jih je SPRFMO sprejela na letnih zasedanjih v letih 2018, 2019, 2020, 2021, 2022, 2023 in 2024.
NAFO je regionalna organizacija za upravljanje ribištva, odgovorna za upravljanje ribolovnih virov v severozahodnem Atlantiku, ki so v njeni pristojnosti. Ukrepi NAFO za ohranjanje in upravljanje se uporabljajo izključno na upravnem območju NAFO, tj. na odprtem morju, ki je opredeljeno kot območje zunaj območja, na katerem imajo obalne države ribiško jurisdikcijo. EU je pogodbenica NAFO od leta 1979. Konvencija NAFO določa, da so ukrepi za ohranjanje, ki jih sprejme Komisija NAFO, zavezujoči (člen XIV ter člen VI(8) in (9)) ter da jih morajo pogodbenice izvajati. Z Uredbo (EU) 2019/833 so bili v pravo Unije preneseni ohranitveni in izvrševalni ukrepi NAFO, ki jih je sprejela do leta 2018, navedena uredba pa je bila leta 2021 in 2022 spremenjena zaradi izvajanja ukrepov, ki jih je NAFO sprejela v letih 2019, 2020, 2021 in 2022. S tem predlogom se izvajajo spremembe, ki jih je NAFO sprejela na letnih zasedanjih v letih 2023 in 2024.
Medameriška komisija za tropskega tuna (IATTC) je regionalna organizacija za upravljanje ribištva, odgovorna za upravljanje ribolovnih virov tuna in tunu podobnih vrst v vzhodnem Tihem oceanu. IATTC temelji na Konvenciji iz Antigve, ki jo je EU podpisala leta 2004. Pristojna je za sprejemanje sklepov („resolucij“) za zagotovitev dolgotrajnega ohranjanja in trajnostne rabe ribolovnih virov na območju Konvencije. Resolucije so za pogodbenice zavezujoče. Naslovljene so predvsem na pogodbenice Konvencije, vendar vsebujejo tudi obveznosti za zasebne upravljavce (npr. poveljnike plovil). Veljati začnejo 45 dni po sprejetju. Z Uredbo (EU) 2021/56 so se v pravo Unije prenesle resolucije IATTC, sprejete do leta 2020. S tem predlogom se izvajajo spremembe in nove resolucije, ki jih je IATTC sprejela na letnih zasedanjih v letih 2021, 2022, 2023 in 2024.
Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) je regionalna organizacija za upravljanje ribištva, odgovorna za upravljanje ribolovnih virov tuna in tunu podobnih vrst v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana. Ohranitveni in upravljalni ukrepi, ki jih sprejme WCPFC, so zavezujoči za članice, sodelujoča ozemlja in sodelujoče nečlanice. Uporabljajo se na celotnem območju Konvencije WCPFC ter zajemajo odprto morje in izključne ekonomske cone članic, sodelujočih ozemelj in sodelujočih nečlanic. Unija je k WCPFC pristopila s Sklepom Sveta 2005/75/ES z dne 26. aprila 2004 o pristopu Skupnosti h Konvenciji o ohranjanju in upravljanju izrazito selivskih staležev rib v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana. Z Uredbo (EU) 2022/2056 so se v pravo Unije prenesle resolucije WCPFC, sprejete med letoma 2004 in 2021. S tem predlogom se izvajajo spremembe in nove resolucije, ki jih je WCPFC sprejela na letnih zasedanjih v letih 2022, 2023 in 2024.
IOTC je regionalna organizacija za upravljanje ribištva, odgovorna za upravljanje ribolovnih virov tuna in tunu podobnih vrst v Indijskem oceanu. Ukrepi IOTC za ohranjanje in upravljanje se uporabljajo za območje pristojnosti IOTC, tj. Indijski ocean (za namene Sporazuma IOTC opredeljen kot statistični območji FAO 51 in 57) in sosednja morja severno od območja antarktične konvergence. EU je pogodbenica IOTC od leta 1995. Sporazum IOTC določa, da so resolucije, ki jih sprejme IOTC, zavezujoče in da jih morajo pogodbenice izvajati. Z Uredbo (EU) 2022/2343 so se v pravo Unije prenesle resolucije IOTC, sprejete med letoma 2000 in 2021. S tem predlogom se izvajajo spremembe in nove resolucije, ki jih je IOTC sprejela na letnih zasedanjih v letih 2022, 2023 in 2024.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlog je skladen z Uredbo (EU) 2017/2107, Uredbo (EU) 2018/975, Uredbo (EU) 2019/833, Uredbo (EU) 2021/56, Uredbo (EU) 2022/2056, Uredbo (EU) 2022/2343 in Uredbo (EU) 2023/2053.
Predlog je skladen z delom VI (Zunanja politika) Uredbe (EU) št. 1380/2013 o skupni ribiški politiki, ki določa, da Unija vodi zunanje odnose na področju ribištva v skladu z mednarodnimi obveznostmi, pri čemer zagotavlja, da ribolovne dejavnosti EU temeljijo na regionalnem sodelovanju na področju ribištva.
Predlog dopolnjuje tako Uredbo (EU) 2017/2403 o upravljanju zunanjih ribiških flot, ki določa, da se za ribiška plovila Unije uporabljajo dovoljenja za ribolov regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, kot Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 o nezakonitem, neprijavljenem in nereguliranem ribolovu, ki določa, da se seznam plovil IUU NAFO vključi na seznam plovil IUU Unije.
Ta predlog ne zajema ribolovnih možnosti EU, ki jih določijo ICCAT, SPRFMO, NAFO, IATTC, WCPFC in IOTC. V skladu s členom 43(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) je Svet pristojen za sprejetje ukrepov o določitvi cen, prelevmanov, pomoči in količinskih omejitev ter o določitvi in dodelitvi ribolovnih možnosti.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Predlog je skladen z drugimi politikami Unije.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Predlog temelji na členu 43(2) PDEU, saj vsebuje določbe, potrebne za doseganje ciljev skupne ribiške politike.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Predlog je v izključni pristojnosti Unije (člen 3(1), točka (d), PDEU). Načelo subsidiarnosti se zato ne uporablja.
•Sorazmernost
S predlogom se bo zagotovilo, da se izpolnijo obveznosti EU v ICCAT, SPRFMO, NAFO, IATTC, WCPFC in IOTC, ne da bi se preseglo tisto, kar je potrebno za doseganje tega cilja.
•Izbira instrumenta
Uredba, izbrana za spremembo obstoječe Uredbe (EU) 2017/2107, Uredbe (EU) 2018/975, Uredbe (EU) 2019/833, Uredbe (EU) 2021/56, Uredbe (EU) 2022/2056, Uredbe (EU) 2022/2343 in Uredbe (EU) 2023/2053.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Ni relevantno.
•Posvetovanja z deležniki
Posvetovanja z nacionalnimi strokovnjaki in predstavniki industrije iz držav članic EU so potekala pred zadevnimi letnimi srečanji zgoraj navedenih organizacij, na katerih so bili ti ukrepi sprejeti, in med pogajanji.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
S tem predlogom se v pravo Unije prenašajo ukrepi, ki so jih sprejele ICCAT, SPRFMO, NAFO, IATTC, WCPFC in IOTC v skladu z nasveti ustreznih stalnih odborov teh organizacij za vprašanja znanosti in nadzora.
•Ocena učinka
Ni relevantno. S tem predlogom se v pravo Unije prenašajo ohranitveni in upravljalni ukrepi ICCAT, SPRFMO, NAFO, IATTC, WCPFC in IOTC, ki so za Unijo zavezujoči.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Ta predlog ni povezan s primernostjo in poenostavitvijo ureditve (program REFIT).
•Temeljne pravice
Ta predlog ne vpliva na temeljne pravice.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Ta predlog nima proračunskih posledic.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Kar zadeva ICCAT, ta predlog v Uredbo (EU) 2017/2107 uvaja nove določbe za ohranjanje orjaškega kitovca in raž iz družine Mobulidae ter geografsko omejitev za uporabo ukrepov za ohranjanje morskih želv za plovila, ki izvajajo dejavnosti severno od 55° severne zemljepisne širine ali južno od 35° južne zemljepisne širine v vzhodnem delu južnega Atlantika in južno od 40° južne zemljepisne širine v zahodnem delu južnega Atlantika. Poleg tega je opredeljena vloga EFCA v zvezi z opažanjem plovil in nadaljnjim obveščanjem sekretariata ICCAT. Ta predlog spreminja tudi Uredbo (EU) 2023/2053 v zvezi z njenim poglavjem V, Nadzorni ukrepi, in sicer s spremembo določb o izmenjavi kvot med skupnimi ribolovnimi dejavnostmi, predhodnih obvestilih o iztovarjanju, spremljanju dejavnosti prestavitve tuna z videokamero, dejavnostih dajanja v mrežasto kletko in nadzornih dejavnostih v ribogojnicah po dajanju v mrežasto kletko za rejo.
Kar zadeva NAFO, predlog v Uredbo (EU) 2019/833 uvaja nove določbe v zvezi s ponovno odprtim ribolovom trske v sektorjih 2J3KL, vključno z določbami o zapori, prilovu in obdržanju na krovu, nadzoru ter ustreznem dodatnem postopku za hude kršitve. Poleg tega predlog usklajuje besedilo Uredbe (EU) 2019/833 z ukrepi NAFO in določbami o odstopanju od opazovalnih programov.
Kar zadeva SPRFMO, predlog spreminja Uredbo (EU) 2018/975 tako, da se vključijo novi ohranitveni in upravljalni ukrepi ter sprememba predhodno sprejetih ukrepov. Spremenjeni ukrepi SPRFMO vključujejo pridneni ribolov, pretovarjanje, zabodne mreže, opazovalne programe in podatke ter sisteme za spremljanje plovil. Ta predlog vključuje tudi nove ukrepe, o katerih se je dogovorila SPRFMO, zlasti protokol za vkrcanje in inšpekcijske preglede na odprtem morju, vključno s postopki za domnevne kršitve, ukrep v zvezi z onesnaževanjem morja ter ukrep v zvezi z označevanjem in identifikacijo ribiških plovil.
Kar zadeva IATTC, predlog spreminja Uredbo (EU) 2021/56 tako, da se vključijo posodobitve glede aktiviranja boj na napravah za zbiranje rib, zmanjšanja zapletanja naprav za zbiranje rib in uporabe biološko razgradljivih materialov, poročanja o ulovu tihomorskega tuna, sprememb sistema za spremljanje plovil, uvedbe sistema za elektronsko spremljanje, vključno z zbiranjem ribiških podatkov, zaščite svilnatih morskih psov, varne izpustitve morskih psov, zbiranja podatkov o vrstah morskih psov in glede posodobitev poročil o skladnosti.
Kar zadeva WCPFC, ta predlog spreminja Uredbo (EU) 2022/2056 tako, da se uvedejo določbe v zvezi z zaščito morskih psov in uporabo stranskih vrvi in predvrvic iz žice na plovilih Unije s parangali s prepovedjo obdržanja morskih psov na krovu in obveznostjo njihovega izpusta ter v zvezi s predajo ali zavrženjem nenamerno ulovljenih osebkov dolgoplavutega morskega psa in svilnatega morskega psa ter jezikovne spremembe za določbe o oskrbovanju z gorivom.
Kar zadeva IOTC, ta predlog spreminja Uredbo (EU) 2022/2343 tako, da se vključijo novi ohranitveni in upravljalni ukrepi ter spremembe predhodno sprejetih ukrepov. Ta predlog vključuje tudi nove člene v zvezi z upravljanjem zasidranih naprav za zbiranje rib, prostovoljnim zaprtjem ribolova in standardi za elektronsko spremljanje ter revidirane ukrepe za okrepitev upravljanja plavajočih naprav za zbiranje rib, blažilni ukrep za neciljne vrste in opazovalni program.
2025/0106 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Uredbe (EU) 2017/2107 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju konvencije Mednarodne komisije za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT), Uredbe (EU) 2018/975 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije Regionalne organizacije za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO), Uredbe (EU) 2019/833 o določitvi ukrepov za ohranjanje in izvrševanje, ki se uporabljajo na upravnem območju Organizacije za ribištvo severozahodnega Atlantika, Uredbe (EU) 2021/56 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije o krepitvi Medameriške komisije za tropske tune, Uredbe (EU) 2022/2056 o določitvi ohranitvenih in upravljalnih ukrepov, ki se uporabljajo na območju Konvencije o ribištvu v zahodnem in osrednjem delu Tihega oceana, Uredbe (EU) 2022/2343 o določitvi upravljalnih, ohranitvenih in nadzornih ukrepov, ki se uporabljajo na območju pristojnosti Komisije za tuna v Indijskem oceanu (IOTC), ter Uredbe (EU) 2023/2053 o vzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Z Uredbo (EU) 2017/2107 Evropskega parlamenta in Sveta so se izvedli upravljalni, ohranitveni in nadzorni ukrepi, ki jih je sprejela Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT) do vključno letnega zasedanja leta 2015 in ki se uporabljajo za območje Konvencije ICCAT.
(2)Uredba (EU) 2017/2107 je bila naknadno spremenjena z uredbami (EU) 2019/1154, (EU) 2023/205 in (EU) 2024/897 Evropskega parlamenta in Sveta za izvajanje nadaljnjih ukrepov, ki jih je sprejela ICCAT na svojem 28. rednem zasedanju leta 2023. Ti vključujejo ukrepe za ohranjanje orjaškega kitovca in raž iz družine Mobulidae ter geografsko omejitev za uporabo ukrepov za ohranjanje morskih želv. Poleg tega ima Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA) na novo opredeljeno vlogo kot opazovalni subjekt za opažanje plovil in nadaljnje obveščanje sekretariata ICCAT.
(3)Z Uredbo (EU) 2023/2053 Evropskega parlamenta in Sveta so se v pravo Unije prenesli ukrepi, ki jih je Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku sprejela za upravljanje tuna.
(4)ICCAT je na 28. rednem zasedanju leta 2023 sprejela tudi nadzorne ukrepe za ohranjanje ribolovnih virov, ki so v njeni pristojnosti, v zvezi z izmenjavo kvot med skupnimi ribolovnimi dejavnostmi, predhodnimi obvestili o iztovarjanju, spremljanjem dejavnosti prestavitve tuna z videokamero, dejavnostmi dajanja v mrežasto kletko in nadzornimi dejavnostmi v ribogojnicah po dajanju v mrežasto kletko za rejo.
(5)Ti ukrepi so za Unijo zavezujoči. Zato bi jih bilo treba prenesti v pravo Unije.
(6)Z Uredbo (EU) 2018/975 Evropskega parlamenta in Sveta so se izvedli upravljalni, ohranitveni in nadzorni ukrepi, ki jih je sprejela Regionalna organizacija za upravljanje ribištva v južnem Tihem oceanu (SPRFMO) do vključno letnega zasedanja leta 2017 in ki se uporabljajo za območje Konvencije SPRFMO.
(7)Komisija SPRFMO je na letnih zasedanjih leta 2018, 2019, 2020, 2021, 2022, 2023 in 2024 sprejela nadaljnje ukrepe za ohranjanje ribolovnih virov, ki so v njeni pristojnosti, v zvezi s pridnenim ribolovom, pretovarjanjem, zabodnimi mrežami, opazovalnimi programi in podatki ter sistemi za spremljanje plovil, pa tudi nove ukrepe, zlasti nov protokol za vkrcavanje in inšpekcijske preglede na odprtem morju, vključno s postopki za domnevne kršitve, ter ukrepe v zvezi z onesnaževanjem morja ter označevanjem in identifikacijo ribiških plovil.
(8)Ti ukrepi so za Unijo zavezujoči. Zato bi jih bilo treba prenesti v pravo Unije.
(9)Z Uredbo (EU) 2019/833 Evropskega parlamenta in Sveta so bili v pravo Unije preneseni ukrepi za ohranjanje in izvrševanje, ki jih je sprejela Organizacija za ribištvo severozahodnega Atlantika (NAFO) in ki se uporabljajo na upravnem območju NAFO do vključno njenega letnega zasedanja leta 2018. Ta uredba je bila naknadno spremenjena, da bi se izvajali ukrepi NAFO, sprejeti na njenih letnih zasedanjih v letih 2019, 2020, 2021 in 2022.
(10)NAFO je na letnih zasedanjih v letih 2023 in 2024 sprejela nadaljnje ukrepe za ohranjanje ribolovnih virov, ki so v njeni pristojnosti, v zvezi s trsko v sektorjih 2J3KL, vključno z zaprtjem, prilovom in obdržanjem na krovu, opazovalci, nadzorom in ustreznim dodatnim postopkom za hude kršitve.
(11)Ti ukrepi so za Unijo zavezujoči. Zato bi jih bilo treba prenesti v pravo Unije.
(12)Z Uredbo (EU) 2021/56 Evropskega parlamenta in Sveta so bile v pravo Unije prenesene določbe, ki jih je sprejela Medameriška komisija za tropskega tuna (IATTC) do vključno letnega zasedanja leta 2019 in ki se uporabljajo za območje Konvencije IATTC.
(13)IATTC je na letnih zasedanjih leta 2020, 2021, 2022, 2023 in 2024 sprejela ukrepe za ohranitev ribolovnih virov, ki so v njeni pristojnosti, v zvezi z aktiviranjem boj na napravah za zbiranje rib, zmanjšanjem zapletanja naprav za zbiranje rib in uporabo biološko razgradljivih materialov, poročanjem o ulovu tihomorskega tuna, minimalnimi zahtevami glede podatkov o plovilih, spremembami sistema za spremljanje plovil, uvedbo sistema za elektronsko spremljanje, vključno z zbiranjem ribiških podatkov, zaščito svilnatih morskih psov, varno izpustitvijo morskih psov, zbiranjem podatkov o vrstah morskih psov in posodobitvami poročil o skladnosti.
(14)Ti ukrepi so za Unijo zavezujoči. Zato bi jih bilo treba prenesti v pravo Unije.
(15)Z Uredbo (EU) 2022/2056 Evropskega parlamenta in Sveta so bili v pravo Unije preneseni ohranitveni in upravljalni ukrepi, ki jih je sprejela Komisija za ribištvo zahodnega in srednjega Pacifika (WCPFC) do vključno letnega zasedanja leta 2021 in ki se uporabljajo za območje Konvencije WCPFC.
(16)WCPFC je na letnih zasedanjih v letih 2022 in 2023 sprejela ukrepe v zvezi s storitvami oskrbovanja z gorivom in zaščito morskih psov ter uporabo stranskih vrvi, predvrvic iz žice in vrvic za ribolov morskega psa na plovilih Unije s parangali s prepovedjo obdržanja morskih psov na krovu in obveznostjo njihovega izpusta ter v zvezi s predajo ali zavrženjem nenamerno ulovljenih osebkov dolgoplavutega morskega psa in svilnatega morskega psa.
(17)Ti ukrepi so za Unijo zavezujoči. Zato bi jih bilo treba prenesti v pravo Unije.
(18)Z Uredbo (EU) 2022/2343 Evropskega parlamenta in Sveta so bili v pravo Unije preneseni upravljalni, ohranitveni in nadzorni ukrepi, ki jih je sprejela Komisija za tune v Indijskem oceanu (IOTC) do vključno letnega zasedanja leta 2021 in ki se uporabljajo na območju pristojnosti IOTC.
(19)IOTC je nato na letnih zasedanjih v letih 2022, 2023 in 2024 ter na 6. posebnem zasedanju sprejela ukrepe za ohranjanje ribolovnih virov, ki so v njeni pristojnosti, v zvezi z upravljanjem zasidranih in plavajočih naprav za zbiranje rib, prostovoljnim zaprtjem ribolova, pretovarjanjem, ohranitvenimi ukrepi za kite in delfine ter morske ptice, regionalnimi opazovalnimi programi, načrti za spremljanje plovil, standardi za elektronsko spremljanje in inšpekcijskimi pregledi v pristaniščih.
(20)Z resolucijo IOTC 24/06 je bila uvedena prepoved zavržkov veleokega tuna, črtastega tuna, rumenoplavutega tuna in neciljnih vrst, ulovljenih s plovili, ki so v evidenci plovil IOTC, pooblaščenih za delovanje na območju pristojnosti IOTC: ribiška plovila Unije, ki uporabljajo druge vrste orodja poleg tistih, ki jih uporabljajo plovila z zaporno plavarico, se spodbuja, da obdržijo na krovu in nato iztovorijo vse ribe, primerne za prehrano ljudi, in da, kolikor je mogoče, sprejmejo vse razumne ukrepe za zagotovitev varnega izpusta neciljnih vrst, ulovljenih živih, ob upoštevanju varnosti posadke ter da na krovu obdržijo in nato iztovorijo vse mrtve neciljne vrste, razen tistih, ki se štejejo za neprimerne za prehrano ljudi ali katerih obdržanje je prepovedano.
(21)Ti ukrepi so za Unijo zavezujoči. Zato bi jih bilo treba prenesti v pravo Unije.
(22)Nekatere določbe SPRFMO, NAFO, IATTC, IOTC in ICCAT se spreminjajo pogosteje in bodo verjetno spremenjene na prihodnjih letnih zasedanjih SPRFMO, NAFO, IATTC, IOTC in ICCAT. Da bi takšne spremembe v prihodnosti hitro prenesli v pravo Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte: (i) v zvezi s SPRFMO glede rokov, razdalje do območja odkritja, razdalj, povezanih z obveščanjem o pretovarjanju, zahtev glede podatkov in informacij ter zagotavljanja evidenc z informacijami o plovilu; v zvezi z NAFO glede ukrepov, ki se nanašajo na dolžnosti držav članic, ki zadevajo predložitev sprememb v zvezi z obdržanim prilovom, obdobji zaprtja ribolova, kvalifikacijami, nalogami in usposabljanjem opazovalcev, potrjevanjem podatkov opazovalcev, varnostno opremo opazovalcev, pravicami in dolžnostmi upravljavcev plovil Unije in poveljnikov plovil Unije, postopki v nujnih primerih; (ii) v zvezi z ukrepi NAFO za ohranjanje in izvrševanje, spremembami obdobij zaprtja ribolova, obdržanjem ulova na krovu, nalogami poveljnika glede zapuščenega orodja in njegovega izvleka, odstopanji od opazovalnega programa in sklicem na dokument o opažanju plovila, ki ga uporabljajo države članice; (iii) glede IATTC v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na sklicevanja IATTC na smernice za varen izpust morskih psov in vprašalnike držav članic o skladnosti; (iv) glede IOTC v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na obveznosti poročanja IOTC o napravah za zbiranje rib, in (v) za roke iz uredbe ICCAT o tunu za obveznosti poročanja, obdobja za ribolovne sezone, odstotke in referenčne točke ter informacije, ki jih je treba predložiti Komisiji.
(23)Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, na katerih se obravnava priprava delegiranih aktov –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Spremembe Uredbe (EU) 2017/2107
Uredba (EU) 2017/2107 se spremeni:
(1)Naslov poglavja V se preimenuje v: „Morski psi in skati“.
(2)Doda se člen 30a:
„Člen 30a
Orjaški kitovci (Rhincodon typus)
1.Prepovedano je obdržanje na krovu, pretovarjanje ali iztovarjanje dela ali celotnega trupa orjaškega kitovca, ujetega med ribolovom, ki ga ureja ICCAT.
2.Prepovedana je namestitev zaporne plavarice za jato tunov, povezano z orjaškim kitovcem, po tem, ko je bil zadevni orjaški kitovec opažen.
3.Države članice zahtevajo, da poveljnik v primeru nenamerne obkrožitve orjaškega kitovca z zaporno plavarico sprejme vse razumne ukrepe za zagotovitev njegovega varnega izpusta.
4.Države članice zagotovijo, da se take interakcije z orjaškimi kitovci med dejavnostmi z zaporno plavarico evidentirajo v okviru njihovih domačih opazovalnih programov in da se zberejo naslednje informacije:
(a)podrobnosti o okoliščinah, ki so privedle do obkrožitve in so z njo povezane;
(b)število osebkov, vključenih v interakcijo;
(c)lokacija interakcije;
(d)ukrepi, sprejeti za zagotovitev varnega ravnanja in izpusta osebkov, obkroženih z zaporno plavarico;
(e)oceno stanja osebkov orjaškega kitovca ob izpustu (živi/mrtvi/umirajoči/negotovo).
5.Države članice podatke in informacije, zbrane v skladu z odstavkom 4, sporočijo v svojih letnih poročilih. Podatke, zbrane v okviru opazovalnih programov, sporočijo Komisiji v skladu z zahtevami ICCAT za sporočanje podatkov. Komisija te podatke sporoči sekretariatu ICCAT.
6.Določbe iz odstavkov 1 do 5 se uporabljajo izključno za ribiška plovila, ki izvajajo dejavnosti v območju med 40° S in 40° J.“.
(3)V členu 33a se dodata odstavka 6 in 7:
„6. Ribiška plovila Unije, katerih skupna dolžina je vsaj 12 metrov, lahko obdržijo južnoatlantskega maka le, če je ob izvleku mrtev in ima plovilo na krovu opazovalca ali delujoč sistem za elektronsko spremljanje, s katerim se preverja stanje morskih psov.
7. Poleg pogojev iz odstavka 6 lahko ribiška plovila Unije, katerih skupna dolžina je manj kot 12 metrov, na katerem koli ribolovnem potovanju obdržijo največ en osebek južnoatlantskega maka.“.
(4)Doda se člen 35a:
„Člen 35a
Raže iz družine Mobulidae
1.Prepovedano je obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati ali shranjevati kateri koli del trupa ali celotni trup vrst Alfredova manta (Manta alfredi), manta (Manta birostris), mala vražja manta (Mobula hypostoma), japonska manta (Mobula japanica), vražja manta (Mobula mobular), srpastokrila manta (Mobula tarapacana) ali gladkorepa manta (Mobula thurstoni) (v nadaljnjem besedilu: raže iz družine Mobulidae), ujetih med ribolovom, ki ga ureja ICCAT.
2.Kolikor je izvedljivo, plovila Unije za ulov izpustijo raže iz družine Mobulidae nepoškodovane, takoj ko jih opazijo v mreži, na trnku ali na krovu, na način, ki najmanj škodi ujetim osebkom.
3.Države članice v okviru svoj nacionalnih opazovalnih programov evidentirajo število zavržkov in izpustov raž iz družine Mobulidae, ujetih med ribolovom, ki ga ureja ICCAT, ter po možnosti navedejo stanje (mrtve ali žive). Države članice o njih poročajo Komisiji. Komisija o teh podatkih poroča sekretariatu ICCAT.
4.Če so raže iz družine Mobulidae nenamerno ulovljene in zamrznjene v okviru dejavnosti plovila z zaporno plavarico, plovila Unije za ulov predajo vse raže iz družine Mobulidae pristojnim vladnim organom ali drugemu pristojnemu organu ali jih zavržejo ob iztovarjanju. Tako predane raže iz družine Mobulidae se ne smejo prodajati ali menjati, lahko pa se podarijo za domačo prehrano ljudi.“.
(5)V členu 41 se doda naslednji odstavek 7:
„7. V južnem Atlantiku:
odstavki 2a, 4 in 5 se ne uporabljajo za plovila, ki izvajajo dejavnosti severno od 55° S ali južno od 35° J v vzhodnem delu južnega Atlantika in južno od 40° J v zahodnem delu južnega Atlantika.
Meja za razdelitev med vzhodnim južnim Atlantikom in zahodnim južnim Atlantikom je 20° Z.“.
(6)V členu 66a se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
„3. Ko je plovilo opaženo v skladu z odstavkom 1, zadevna država članica ali Evropska agencija za nadzor ribištva (EFCA) (v nadaljnjem besedilu: opazovalni subjekt) nemudoma evidentira ugotovitve in pošlje poročilo, po možnosti v elektronski obliki, ustreznim organom države članice zastave opaženega plovila, ki je pogodbenica Konvencije, ali države zastave opaženega plovila, ki ni pogodbenica Konvencije, kopijo pa pošlje sekretariatu ICCAT, Komisiji in EFCA. Če opaženo plovilo pluje pod zastavo države članice, država članica zastave brez nepotrebnega odlašanja ustrezno ukrepa v zvezi z zadevnim plovilom; opazovalni subjekt in država članica zastave opaženega plovila posredujeta informacije o opažanju Komisiji in EFCA, vključno s podrobnostmi o morebitnem nadaljnjem ukrepanju.“.
Člen 2
Spremembe Uredbe (EU) 2018/975
Uredba (EU) 2018/975 se spremeni:
(1)Člen 4 se spremeni:
(a) točka (7) „pridneni ribolov“ se nadomesti z naslednjim:
„(7) ‚pridneni ribolov‘ pomeni ribolov s kakršno koli vrsto orodja, ki pri običajnem ribolovu po vsej verjetnosti pride v stik z morskim dnom ali bentoškimi organizmi, vključno s pridnenimi vlečnimi mrežami, pelagičnimi vlečnimi mrežami in pridneno vrvjo;“;
(b)vstavijo se naslednje točke:
(a)„(7a) ‚ribolov s pridneno vlečno mrežo‘ pomeni ribolov z vlečno mrežo za ribolov, ki je zasnovana tako, da se vleče skozi vodo in pride v stik z morskim dnom;
(b)(7b) ‚ribolov s pelagično vlečno mrežo‘ pomeni ribolov z vlečno mrežo za ribolov bentopelagičnih vrst, ki je zasnovana tako, da se vleče skozi vodo blizu morskega dna in ni v daljšem stiku z morskim dnom;
(c)(7c) ‚ribolov s pridneno vrvjo‘ pomeni ribolov z uporabo vrvi, na katero je pritrjen eden ali več trnkov (z vabami ali brez) in ki je opremljena, da se potopi, za ribolov na morskem dnu ali blizu njega, med drugim parangale, ročne ribiške vrvice, samolovke, vrvi s trnki in navpične vrvi, označene z bojo na morski gladini (dahn);“;
(c)točka (11) „raziskovalni ribolov“ se nadomesti z naslednjim:
„(11) ‚raziskovalni ribolov‘ pomeni ribolov, ki:
(a)se zadnjih deset let ni izvajal, če je bil tak ribolov omejen na usmerjeni ribolov, ki ga je odobrila Komisija SPRFMO na podlagi mnenja znanstvenega odbora SPRFMO, ciljne vrste pa so bile opredeljene kot največji odstotek po živi teži celotnega ulova posameznega izvleka, vleke ali namestitve, ali
(b)se za namene ribolova z določeno vrsto orodja ali tehniko v preteklih desetih letih ni izvajal s to vrsto orodja ali tehniko, če je bil tak ribolov omejen na usmerjeni ribolov, ki ga je odobrila Komisija SPRFMO na podlagi mnenja znanstvenega odbora SPRFMO, ciljne vrste pa so bile opredeljene kot največji odstotek po živi teži celotnega ulova posameznega izvleka, vleke ali namestitve, ali
(c)se je v zadnjih desetih letih izvajal kot raziskovalni ribolov in Komisija SPRFMO še ni sprejela odločitve o zaprtju ali upravljanju ribolova kot uveljavljenega ribolova, ali
(d)pomeni dejavnosti pridnenega ribolova v skladu s pogoji iz člena 12(2), ali
(e)ga znanstveni odbor ni pregledal ali znanstveno spremljal in za zadevni ribolov ni izdal nasvetov o ulovu ali pa Komisija SPRFMO takih nasvetov ni upoštevala;“;
(d)dodajo se naslednje točke:
„(19) „ribiški subjekt“ pomeni vsak subjekt iz člena 305, odstavek 1(c), (d) in (e), UNCLOS, ki je izrazil trdno zavezanost spoštovanju pogojev Konvencije SPRFMO ter upošteva vse ohranitvene in upravljalne ukrepe, sprejete na njeni podlagi, kot je določeno v Prilogi IV h Konvenciji SPRFMO;
(20) „register SPRFMO za pooblaščena inšpekcijska plovila in organe inšpekcijskega plovila“ pomeni seznam inšpekcijskih plovil in organov, ki imajo dovoljenje za vkrcanje in izvedbo inšpekcijskega pregleda na območju Konvencije SPRFMO, kot jih sporočijo pogodbenice in sodelujoče nepogodbenice SPRFMO, ki ga vodi sekretariat SPRFMO;
(21) „organi inšpekcijskega plovila“ pomenijo organe pogodbenice SPRFMO, pod zastavo katere pluje inšpekcijsko plovilo;
(22) „pooblaščeno inšpekcijsko plovilo“ pomeni vsako plovilo, ki je vključeno v register SPRFMO za pooblaščena inšpekcijska plovila in organe inšpekcijskega plovila;
(23) „pooblaščeni inšpektor“ pomeni inšpektorja, ki ga usposobijo in imenujejo organi, pristojni za vkrcanje in inšpekcijski pregled, vključeni v register za pooblaščena inšpekcijska plovila in organe inšpekcijskega plovila;
(24) „zapuščeno ribolovno orodje“ pomeni ribolovno orodje, ki ga plovilo namerno zapusti na morju zaradi višje sile ali drugih nepredvidenih razlogov;
(25) „izgubljeno ribolovno orodje“ pomeni ribolovno orodje, nad katerim je plovilo nenamerno izgubilo nadzor in ga ni mogoče locirati in/ali izvleči;
(26) „zavrženo ribolovno orodje“ pomeni ribolovno orodje, odvrženo na morju, na da bi ga plovilo poskusilo nadzorovati ali izvleči; in
(27) „plastika“ pomeni trden material, ki kot osnovno sestavino vsebuje enega ali več polimerov z veliko molekulsko maso in se oblikuje bodisi med proizvodnjo polimera bodisi med izdelavo v končni izdelek s toploto in/ali pritiskom.“
(2)Člen 7 se spremeni:
(a)vstavijo se naslednji odstavki 1a, 1b in 1c:
„1a.
Komisija uradno obvesti države članice, ko celotni ulov doseže 70 % omejitve, ki jo določi Komisija SPRFMO za stalež na celotnem območju njegove razširjenosti.
1b.
Ne glede na odstavek 1 države članice po uradnem obvestilu iz odstavka 1a uvedejo 15-dnevna obdobja poročanja. V ta namen se koledarski mesec razdeli na dve obdobji poročanja, pri čemer prvo obdobje traja od 1. do 15. dne, drugo obdobje pa od 16. dne do konca meseca.
1c.
Za prvo 15-dnevno poročilo, ki ga je treba predložiti, države članice Komisiji poročajo o svojem ulovu v 15 dneh po koncu prvega obdobja. Komisija v 20 dneh po koncu zadevnega obdobja te podatke posreduje sekretariatu SPRFMO. Države članice nato Komisiji poročajo o svojem ulovu v 5 dneh po koncu vsakega obdobja. Komisija v 10 dneh po koncu zadevnega obdobja te podatke posreduje sekretariatu SPRFMO.“.
(3)Poglavje I naslova III se nadomesti z naslednjim:
„Poglavje I
Pridneni ribolov
Člen 12
Območja upravljanja pridnenega ribolova
1.Pridneni ribolov na območju Konvencije SPRFMO v skladu s tem poglavjem se izvaja samo na območjih upravljanja ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami, pelagičnimi vlečnimi mrežami in pridnenimi vrvmi iz Priloge XIV. Na teh območjih se:
(a) ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami izvaja samo na območju upravljanja ribolova s pridnenimi vlečnimi mrežami;
(b)ribolov s pelagičnimi vlečnimi mrežami izvaja samo na območju upravljanja ribolova s pelagičnimi vlečnimi mrežami ali pridnenimi vlečnimi mrežami in
(c)ribolov s pridnenimi vrvmi izvaja samo na območju upravljanja.
2.Ne glede na odstavek 1 se dejavnosti pridnenega ribolova na območju Konvencije SPRFMO izvajajo v skladu z določbami iz poglavja II za raziskovalni ribolov, če se izvajajo:
(a)zunaj območja upravljanja, ali
(b)znotraj območja upravljanja z uporabo metod pridnenega ribolova, ki niso ribolov s pridnenimi vlečnimi mrežami, pelagičnimi vlečnimi mrežami ali pridnenimi vrvmi, ali
(c)na območju upravljanja ribolova s pelagičnimi vlečnimi mrežami z uporabo pridnene vlečne mreže ali na območju upravljanja ribolova s pridnenimi vrvmi z uporabo pridnene vlečne mreže ali pelagične vlečne mreže, ali
(d)znotraj območja upravljanja, kadar se ciljno lovijo vrste, ki prej niso bile ciljne na območju, za katero se predlaga ribolov, razen če so bile vrste redno ulovljene v okviru obstoječega ribolova.
Člen 13
Dovoljenje za pridneni ribolov
1.Države članice ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, ne dovolijo pridnenega ribolova brez predhodnega dovoljenja SPRFMO.
2.Države članice, katerih plovila nameravajo na območjih upravljanja iz Priloge XIV izvajati dejavnosti pridnenega ribolova, pri Komisiji vložijo zahtevo za dovoljenje najpozneje 75 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora SPRFMO, na katerem želijo, da se zahteva obravnava. Komisija najpozneje 60 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora posreduje zahtevo sekretariatu SPRFMO. Zahteva vsebuje oceno učinka pridnenega ribolova predlaganih ribolovnih dejavnosti.
3.Ocena učinka iz odstavka 2 se izvede v skladu s standardom SPRFMO za oceno učinka pridnenega ribolova na podlagi najboljših razpoložljivih podatkov in se pripravi v obsegu, ki ni večji od območij upravljanja ribolova iz Priloge XV, pri čemer se upoštevajo pretekli pridneni ribolov na predlaganih območjih ter kumulativni učinki preteklega in predlaganega ribolova, vključno z morebitnimi znatnimi škodljivimi učinki na občutljive morske ekosisteme, ter vključuje predlagane blažilne ukrepe za preprečevanje takih učinkov.
4.Komisija ustrezno državo članico obvesti o odločitvi SPRFMO glede dovoljenja za pridneni ribolov na območju Konvencije SPRFMO, za namene katerega je bila izvedena ocena učinka, vključno z morebitnimi pogoji in ustreznimi ukrepi za preprečevanje znatnih negativnih učinkov na občutljive morske ekosisteme.
5.Države članice zagotovijo, da se ocene učinka iz odstavka 2 posodobijo vsaj na tri leta in ob bistveni spremembi ribolova, ki verjetno lahko vpliva na stopnjo tveganja ali učinek ribolova, in zadevne informacije predložijo Komisiji takoj, ko so na voljo. Komisija te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO.
Člen 14
Občutljivi morski ekosistemi pri pridnenem ribolovu
1.Kadar so indikatorski taksoni za občutljive morske ekosisteme, kot so opredeljeni v Prilogi XVI, odkriti v katerem koli izvleku v teži, ki je enaka pragu teže iz Priloge XVII ali ga presega, ali kadar so odkriti trije ali več različnih indikatorskih taksonov za občutljive morske ekosisteme, katerih teža je enaka pragu teže iz Priloge XVIII ali ga presega, države članice od ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, zahtevajo, da takoj prenehajo s pridnenim ribolovom na območju odkritja, tj. znotraj ene navtične milje na obeh straneh rute vlečne mreže, podaljšane za eno navtično miljo na obeh koncih.
2.Države članice o odkritju občutljivih morskih ekosistemov poročajo Komisiji na podlagi smernic iz Priloge IV, vključno s podrobnim opisom odkritja, primerjavo odkritja z obstoječim modelom napovedovanja in predlaganimi ukrepi upravljanja za preprečevanje znatnih škodljivih učinkov na občutljive morske ekosisteme, da se preveri, ali na območju odkritja in/ali v okolici obstaja verjetnost prisotnosti občutljivega morskega ekosistema, ali je prišlo do znatnega škodljivega učinka in ali obstaja tveganje, da bi do njega prišlo v prihodnosti. Komisija te informacije nemudoma posreduje sekretariatu SPRFMO.
3.Komisija obvesti države članice o vseh odkritjih občutljivih morskih ekosistemov, o katerih so druge članice in sodelujoče nepogodbenice SPRFMO obvestile sekretariat SPRFMO.
4.Države članice zagotovijo, da ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, ne izvajajo pridnenega ribolova na območjih odkritja občutljivih morskih ekosistemov, sporočenih v skladu z odstavkoma 2 in 3, če in dokler Komisija SPRFMO ne določi ukrepov upravljanja, ki bi omogočili nadaljevanje dejavnosti pridnenega ribolova na tem območju.
Člen 15
Prisotnost opazovalcev pri pridnenem ribolovu
Države članice od ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in izvajajo pridneni ribolov, zahtevajo, da imajo minimalno raven prisotnosti znanstvenih opazovalcev iz Priloge XIX.
Člen 16
Sporočanje podatkov za pridneni ribolov
1.V skladu s členom 33 Uredbe (ES) št. 1224/2009 države članice Komisiji do 15. dne vsakega meseca poročajo o ulovu vrst, ki se lovijo s pridnenim ribolovom, za pretekli mesec.
2.Države članice ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, prepovejo sodelovanje pri pridnenem ribolovu, če niso bili predloženi minimalni zahtevani podatki v zvezi z identifikacijo ribiškega plovila iz Priloge V.
3.Z odstopanjem od člena 29(2) države članice zagotovijo, da njihovi centri za spremljanje ribištva sekretariatu SPRFMO samodejno in stalno sporočajo podatke sistema za spremljanje plovil (VMS) o ribiških plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo in izvajajo pridneni ribolov na območju Konvencije SPRFMO, in sicer vsaj enkrat vsakih 30 minut med vsakim ribolovnim potovanjem, pri čemer se ribolovno potovanje začne, ko plovilo izpluje iz pristanišča, vključno z vsem časom, ko je na območju Konvencije SPRFMO, in konča, ko plovilo vstopi v pristanišče.“.
(4)Člen 17 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 17
Dovoljenje za raziskovalni ribolov
1.Države članice, ki nameravajo ribiškemu plovilu, ki pluje pod njihovo zastavo, dovoliti raziskovalni ribolov, Komisiji predložijo potrebno dokumentacijo iz te določbe:
(a)najpozneje 130 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora SPRFMO v informativne namene predložijo kratek opis predvidenega načrta ribolovnih operacij, pri čemer se uporabi predloga za kratek opis načrta ribolovnih operacij. Komisija najpozneje 120 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora SPRFMO te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO;
(b)najpozneje 80 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora SPRFMO predložijo kopijo:
(i) zahteve za dovoljenje, ki vsebuje informacije iz Priloge V;
(ii) načrt ribolovnih operacij v skladu s Prilogo VI, ki vključuje zavezo glede upoštevanja načrta SPRFMO za zbiranje podatkov iz člena 18(3), (4) in (5).
2.Komisija zahtevo posreduje Komisiji SPRFMO, načrt ribolovnih operacij pa znanstvenemu odboru SPRFMO najpozneje 60 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora SPRFMO.
3.Komisija zadevno državo članico obvesti o odločitvi SPRFMO glede dovoljenja za raziskovalni ribolov.“.
(5)Člen 21 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 21
Zabodne mreže
Države članice, katerih plovila nameravajo prečkati območje Konvencije SPRFMO z zabodnimi mrežami na krovu:
(a)vsaj 72 ur pred vstopom plovila na območje Konvencije SPRFMO o tem obvestijo sekretariat SPRFMO in Komisijo, vključno o pričakovanem datumu vstopa in izstopa in dolžini zabodne mreže na krovu;
(b)zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, uporabljajo sistem za spremljanje plovil (VMS), ki vsaj enkrat na uro posreduje podatke, dokler je plovilo na območju Konvencije SPRFMO;
(c)med prečkanjem območja Konvencije SPRFMO samodejno predložijo poročila o položaju VMS svojemu centru za spremljanje ribištva;
(d)zagotovijo, da center za spremljanje ribištva vsaj enkrat na uro samodejno posreduje poročila o položaju VMS iz odstavka (b) sekretariatu SPRFMO in
(e)če se zabodne mreže nenamerno izgubijo ali zapustijo na morju, sekretariatu SPRFMO in Komisiji takoj, ko je mogoče, sporočijo datum, čas, položaj in dolžino (v metrih) izgubljene zabodne mreže, v vsakem primeru pa v 48 urah potem, ko je bilo orodje izgubljeno ali zapuščeno.
(6)Člen 22 se spremeni:
(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Države članice Komisijo obvestijo o ribiških plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo in imajo dovoljenje za ribolov na območju Konvencije SPRFMO ter pred tem niso bila vključena v evidenco plovil SPRFMO, vsaj 20 dni pred datumom prvega vstopa takih plovil na območje Konvencije SPRFMO za namene ribolova ribolovnih virov SPRFMO. Komisija te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO vsaj 15 dni pred datumom prvega vstopa plovila na območje Konvencije SPRFMO.“;
(b)vstavi se naslednji odstavek:
„4a. Za namene odstavka 4 vnos dovoljenja v evidenco plovil SPRFMO preneha veljati, če se spremeni kateri koli od naslednjih podatkov, dokler se zahtevane informacije ne posodobijo:
(a)zastava plovila,
(b)mednarodni radijski klicni znak (če obstaja),
(c)datum začetka veljavnosti dovoljenja,
(d)datum poteka veljavnosti dovoljenja,
(e)enotna identifikacijska oznaka plovila/številka IMO.“.
(7)Člen 23 se spremeni:
(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Pretovarjanje na morju in v pristanišču se izvaja samo med ribiškimi plovili z dovoljenjem, ki so navedena v evidenci plovil SPRFMO.“;
(b)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„3. Na morju se prenos goriva, posadke, orodja ali drugih zalog na območju Konvencije SPRFMO izvede samo med ribiškimi plovili z dovoljenjem, ki so navedena v evidenci plovil SPRFMO.“;
(c)dodata se naslednja odstavka 5 in 6:
„5. Ribiška plovila Unije med istim potovanjem ne delujejo hkrati kot ribiško plovilo, s katerega se raztovarja, in kot prejemno ribiško vozilo, razen v primeru višje sile, na katero plovilo ne more vplivati, vključno s hudo mehansko okvaro ali drugimi dogodki, ki ogrožajo varnost posadke ali povzročijo veliko finančno izgubo zaradi kvarjenja rib. V takih primerih država članica zastave obvesti sekretariat SPRFMO in Komisijo o pretovarjanju in okoliščinah, ki so povzročile višjo silo, v enem delovnem dnevu po končanem pretovarjanju.
6. Države članice vsako leto do 20. januarja Komisiji sporočijo seznam ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in so v preteklem letu na območju Konvencije SPRFMO dejavno lovila ali pretovarjala vrste, ki niso pisani šur. Komisija te podatke posreduje sekretariatu SPRFMO vsako leto do 30. januarja.“.
(8)Člen 24 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 24
Obveščanje o pretovarjanju
1.V primeru pretovarjanja ribolovnih virov, ulovljenih na območju Konvencije SPRFMO, država članica zastave prejemnega ribiškega plovila Unije Komisiji in sekretariatu SPRFMO hkrati vsaj 36 ur pred predvidenim časom začetka takega pretovarjanja pošlje predhodno obvestilo SPRFMO o pretovarjanju v skladu s Prilogo VII. Tako obvestilo se zahteva ne glede na to, kje se je pretovarjanje izvedlo.
2.Če se pretovarjanje iz odstavka 1 ne začne v 72 urah od sporočenega predvidenega časa začetka pretovarjanja ali znotraj območja 50 navtičnih milj od ocenjene lokacije, sporočene v predhodnem obvestilu o pretovarjanju, država članica zastave prejemnega ribiškega plovila Unije čim prej hkrati obvesti Komisijo in sekretariat SPRFMO o spremenjenih informacijah iz predhodnega obvestila SPRFMO o pretovarjanju v skladu s Prilogo VII.
3.Če do sporočenega pretovarjanja ne pride, država članica zastave prejemnega ribiškega plovila Unije čim prej, vendar najpozneje v petih delovnih dneh po sporočenem času pretovarjanja, hkrati uradno obvesti Komisijo in sekretariat SPRFMO.“.
(9)Vstavi se naslednji člen:
„Člen 24a
Zahteve glede shranjevanja za prejemna ribiška plovila Unije
Če prejemno ribiško plovilo Unije opravi več pretovarjanj, država članica zastave od njega zahteva, da ulov iz vsakega pretovarjanja shrani ločeno, tako da je zlahka prepoznaven. Prejemno ribiško plovilo Unije ima na krovu natovorni načrt, v katerem se upošteva to ločevanje ulova z različnih ribiških plovil, s katerih se raztovarja.“.
(10)Člen 25 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 25
Spremljanje pretovarjanja
1.Prejemna ribiška plovila Unije, ki opravljajo pretovarjanje na morju, morajo imeti na krovu opazovalca, ki spremlja pretovarjanje in zapisuje informacije v zahtevani ladijski dnevnik SPRFMO o pretovarjanju za opazovalce v skladu s Prilogo VIII.
2.Če je poleg opazovalca iz odstavka 1 med pretovarjanjem opazovalec tudi na krovu ribiškega plovila Unije, s katerega se raztovarja, ta prav tako spremlja pretovarjanje in zapisuje informacije v zahtevani ladijski dnevnik SPRFMO o pretovarjanju za opazovalce v skladu s Prilogo VIII.
3.Prejemno ribiško plovilo Unije opravi le eno pretovarjanje naenkrat z vsakim opazovalcem, ki je na voljo za spremljanje pretovarjanja in poročanje o njem.
4.Za preverjanje količine in vrst ribolovnih virov, ki se pretovarjajo, in zagotovitev, da se lahko izvede ustrezno preverjanje, ima opazovalec na krovu popoln dostop do opazovanega ribiškega plovila Unije, vključno s posadko, orodjem, opremo, evidencami (tudi v elektronski obliki) in skladišči za ribe.
5.Opazovalec izpolni ladijski dnevnik SPRFMO o pretovarjanju za opazovalce v skladu s Prilogo VIII in najpozneje 20 dni po izkrcanju te informacije v elektronski obliki predloži pristojnim organom države članice, pod katere zastavo pluje prejemno ribiško plovilo Unije.
6.Država članica, pod katere zastavo pluje prejemno ribiško plovilo Unije, Komisiji najpozneje 25 dni po izkrcanju opazovalca v elektronski obliki predloži podatke opazovalca iz ladijskega dnevnika SPRFMO o pretovarjanju za opazovalce. Komisija najpozneje 30 dni po izkrcanju opazovalca te informacije v elektronski obliki posreduje sekretariatu SPRFMO.“.
(11)Člen 26 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 26
Podatki, ki se sporočijo po pretovarjanju
1.1. Države članice od prejemnih ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in opravljajo pretovarjanje, zahtevajo, da pripravijo deklaracijo SPRFMO o pretovarjanju v skladu s Prilogo IX in jo najpozneje 10. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bilo pretovarjanje končano, predložijo Komisiji. Komisija najpozneje 15. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bilo pretovarjanje končano, te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO.
2.2. Države članice od prejemnih ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo in opravljajo pretovarjanje, zahtevajo, da med ribolovnim potovanjem na plovilu hranijo izvod deklaracije SPRFMO o pretovarjanju in ga po potrebi predložijo vsakemu pooblaščenemu inšpektorju.“.
(12)Člen 27 se spremeni:
(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
„1. Države članice, katerih plovila lovijo na območju Konvencije SPRFMO, poleg podatkov, navedenih v zahtevah glede poročanja iz členov 7, 11, 14, 16, 18, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 28a, 28u, 29, 35b, 35e, 40 in 41, Komisiji predložijo sklop podatkov iz odstavkov 2, 3 in 3a tega člena.“;
(b)vstavi se naslednji odstavek:
„3a.
Države članice, katerih plovila na območju Konvencije SPRFMO opravljajo ribolov, ki ni ribolov pisanega šura, vsako leto do 15. januarja Komisiji sporočijo seznam plovil, ki so v preteklem koledarskem letu dejavno opravljala ribolov ali pretovarjanje na območju Konvencije. Komisija te podatke do 30. januarja posreduje sekretariatu SPRFMO.“.
(13)V poglavju IV se člen 28 nadomesti z oddelki 1 do 3, kot sledi:
„ODDELEK 1
Postopek akreditacije opazovalnega programa in minimalni standardi
Člen 28
Opazovalni programi
1.Države članice, katerih plovila lovijo na območju Konvencije SPRFMO, vzpostavijo programe opazovanja za zbiranje podatkov iz Priloge X.
2.Države članice zagotovijo, da so v okviru opazovalnih programov, vzpostavljenih v skladu z odstavkom 1, in s strani ponudnikov storitev napoteni samo neodvisni in nepristranski opazovalci.
3.Za ribolov, za katerega se zahteva minimalna raven prisotnosti opazovalcev, države članice zagotovijo, da so opazovalci na krovu ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, napoteni samo v okviru opazovalnih programov in s strani ponudnikov storitev, ki jih je akreditirala Komisija SPRFMO.
4.Za ribolov, pri katerem se ne zahteva 100-odstotna prisotnost opazovalcev, države članice zagotovijo, da je metoda dodeljevanja opazovalcev na ribiških plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo, reprezentativna za ribolov, ki ga je treba spremljati, in sorazmerna s posebnimi potrebami po podatkih za ribištvo kot celoto.
5.Države članice dokumentirajo in zagotovijo informacije o metodah, ki se uporabljajo za dodelitev opazovalcev na ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, da se izpolnijo zahteve glede prisotnosti opazovalcev. Države članice te informacije sporočijo Komisiji v svojem letnem znanstvenem poročilu za preteklo leto.
6.Države članice, ki nameravajo napotiti opazovalce iz opazovalnega programa druge države članice, članice SPRFMO ali sodelujoče nepogodbenice, morajo pred tako napotitvijo o tem obvestiti Komisijo. Komisija pridobi soglasje zadevne države članice, članice SPRFMO ali sodelujoče nepogodbenice in nato obvesti zadevno državo članico.
7.Znanstvenoraziskovalna plovila Unije, ki izvajajo ribolov zaradi znanstvenega preučevanja, so izvzeta iz obveznosti imeti na krovu akreditirane opazovalce, razen če izvajajo raziskovalni ribolov. Države članice zastave navedenih plovil izpolnjujejo zahteve glede zbiranja podatkov in poročanja iz Priloge X in člena 28a ter zagotovijo, da je znanstveno osebje na krovu zmožno v celoti opravljati vse obveznosti opazovanja in poročanja iz navedenih zahtev.
Člen 28a
Sporočanje podatkov opazovalcev
1.Države članice, katerih plovila lovijo na območju Konvencije SPRFMO, Komisiji vsako leto do 15. septembra predložijo ustrezne podatke opazovalcev, navedene v Prilogi X, za preteklo koledarsko leto. Komisija te podatke do 30. septembra posreduje sekretariatu SPRFMO.
2.Države članice, katerih plovila lovijo na območju Konvencije SPRFMO, najpozneje 45 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora SPRFMO predložijo letno poročilo o izvajanju opazovalnega programa, ki zajema njihove ribolovne dejavnosti v preteklem letu. Poročilo vključuje usposabljanje opazovalcev, zasnovo in obseg programa, vrsto zbranih podatkov, podrobnosti o vseh uporabljenih ponudnikih storitev in morebitne težave, ki so se pojavile med letom. Komisija najpozneje 30 dni pred zasedanjem znanstvenega odbora SPRFMO te podatke posreduje sekretariatu SPRFMO.
Člen 28b
Akreditacija opazovalnega programa
1.Države članice, ki želijo akreditirati svoj opazovalni program, Komisiji vsaj sedem mesecev pred letnim zasedanjem Komisije SPRFMO, na katerem želijo, da se akreditacija obravnava, predložijo vse ustrezne informacije in dokumentacijo o izpolnjevanju standardov iz členov 28c do 28o, vključno s priročniki, navodili in gradivom za usposabljanje, ter po potrebi informacije o nacionalnih programih in ponudnikih storitev, ki so jih že akreditirale druge regionalne organizacije za upravljanje ribištva. Komisija vsaj šest mesecev pred letnim zasedanjem Komisije SPRFMO te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO.
2.Države članice Komisiji po potrebi predložijo dodatne informacije in popravke v zvezi s svojim opazovalnim programom. Komisija te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO.
3.Komisija državam članicam pošlje osnutek predhodnega poročila o oceni njihovega opazovalnega programa, da podajo pripombe, morebitne pripombe pa posreduje sekretariatu SPRFMO.
4.Komisija zadevno državo članico obvesti o odločitvi SPRFMO glede akreditacije njenega opazovalnega programa.
Člen 28c
Nepristranskost, neodvisnost in integriteta
1.Države članice zagotovijo, da se v okviru opazovalnih programov in od ponudnikov storitev napotijo samo neodvisni in nepristranski opazovalci. To pomeni, da niti program opazovanja ali ponudnik storitev, odvisno od primera, niti posamezni opazovalci nimajo neposrednega finančnega interesa, lastništva ali poslovnih povezav s plovili, predelovalci, zastopniki in trgovci na drobno, vključenimi v lovljenje, ulov, pobiranje, prevoz, predelavo ali prodajo rib ali ribjih proizvodov.
2.Države članice zagotovijo, da njihovi opazovalni programi in ponudniki storitev ter posamezni opazovalci:
(a)nimajo neposrednega finančnega interesa, razen zagotavljanja storitev opazovanja, pri ribolovu v pristojnosti SPRFMO, kar med drugim vključuje: (i) vsakršno lastništvo, hipoteko ali drug zavarovani delež v plovilu ali pri predelovalcu, ki se ukvarja z lovljenjem, ulovom, pobiranjem ali predelavo rib; (ii) vsako podjetje, ki prodaja blago ali storitve plovilu ali predelovalcu v ribištvu; (iii) vsako podjetje, ki kupuje surove ali predelane proizvode od katerega koli plovila ali predelovalca v ribištvu;
(b)neposredno ali posredno ne zahtevajo niti ne sprejmejo nobene nagrade, darila, usluge, razvedrila, neobičajne nastanitve, posojila ali česar koli z denarno vrednostjo od nikogar, ki izvaja dejavnosti, ki jih regulira članica SPRFMO ali sodelujoča nepogodbenica, povezane z njenimi storitvami ali SPRFMO, ali ima interese, na katere lahko znatno vpliva opravljanje ali neopravljanje uradnih dolžnosti opazovalca;
(c)ne opravljajo naloge opazovalca na nobenem plovilu niti pri nobenem predelovalcu, ki je v lasti ali upravljanju osebe, ki je v zadnjih treh letih opazovalca zaposlila v drugi vlogi (npr. kot člana posadke), in
(d)ne zahtevajo niti ne sprejmejo zaposlitve kot člani posadke ali zaposleni na plovilu ali pri predelovalcu, medtem ko so zaposleni v opazovalnem programu države članice ali pri ponudniku storitev.
Člen 28d
Kvalifikacije opazovalcev
Države članice zagotovijo, da opazovalci, ki se vključijo v njihov opazovalni program ali jih napotijo njihovi ponudniki storitev, izpolnjujejo naslednja merila:
(a)imajo ustrezno izobrazbo ali opravljeno tehnično usposabljanje in/ali izkušnje za zadevne flote;
(b)sposobni so opravljati naloge opazovalca, opisane v tem oddelku;
(c)ni jim bila izrečena obsodba, ki bi vzbujala dvom o njihovi integriteti ali kazala na nagnjenost k nasilju, in
(d)lahko pridobijo vso potrebno dokumentacijo, vključno s potnim listom in vizumi.
Člen 28e
Usposabljanje opazovalcev
1.Države članice zagotovijo, da so opazovalci, ki sodelujejo v njihovih opazovalnih programih ali jih napotijo njihovi ponudniki storitev, pred napotitvijo ustrezno usposobljeni. Usposabljanje vključuje naslednje:
(a)odnos med ribiško znanostjo in upravljanjem ribištva ter pomen zbiranja podatkov v zvezi s tem;
(b)ustrezne določbe Konvencije SPRFMO, te uredbe ter ohranitvenih in upravljalnih ukrepov SPRFMO, ki se nanašajo na naloge in dolžnosti opazovalcev;
(c)pomen opazovalnih programov, vključno z razumevanjem dolžnosti, pravic, pooblastil in odgovornosti opazovalcev;
(d)varnost na morju, vključno z nujnimi primeri na morju, oblačenjem oblek za preživetje, uporabo varnostne opreme, uporabo radia, preživetjem na morju, obvladovanjem konfliktov in preživetjem v hladni vodi;
(e)tečaj prve pomoči, primeren za delo na morju ali na oddaljenih območjih;
(f)opredelitev in evidentiranje vrst, ki se pojavljajo v morju, vključno s ciljnimi in neciljnimi vrstami, zaščitenimi vrstami, morskimi pticami, morskimi sesalci, morskimi želvami, nevretenčarji, ki so kazalniki občutljivih morskih ekosistemov, itd.;
(g)poznavanje različnih vrst in delovanja naprav za zmanjšanje prilova, ki se zahtevajo z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi SPRFMO;
(h)protokole varnega ravnanja za rehabilitacijo in izpustitev morskih ptic, morskih sesalcev in morskih želv;
(i)ribiška plovila in vrste ribolovnega orodja, pomembne za SPRFMO;
(j)tehnike in postopke za oceno ulova in sestave vrst;
(k)uporabo in vzdrževanje opreme za vzorčenje, vključno s tehtnicami, kljunastimi merili itd.;
(l)metodologije vzorčenja na morju, tj. vzorčenje rib, določanje spola rib, tehnike merjenja in tehtanja, zbiranje in shranjevanje osebkov ter metodologije vzorčenja;
(m)razumevanje morebitne pristranskosti pri vzorčenju, kako se pojavi in kako jo preprečiti;
(n)hramba vzorcev za analizo;
(o)kode za zbiranje podatkov in formate zbiranja podatkov;
(p)poznavanje ladijskih dnevnikov o ulovu in zahtev glede vodenja evidenc za pomoč opazovalcem pri zbiranju podatkov, kot se zahteva z ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi SPRFMO;
(q)uporabo digitalnih snemalnikov ali elektronskih beležnic;
(r)elektronsko opremo, ki se uporablja za delo opazovalcev, in razumevanje, kako deluje;
(s)uporabo sistemov za elektronsko spremljanje kot dopolnilo njihovemu delu, kadar je to ustrezno;
(t)ustno poročanje in pisanje poročil;
(u)usposabljanje o pomembnih vidikih Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL).
2.Države članice zagotovijo, da njihovi opazovalni programi ali ponudniki storitev ponujajo stalno osvežitveno usposabljanje, ki je odvisno od zahtev glede kvalifikacij. Opazovalci so v okviru postopka informiranja pred vsako napotitvijo seznanjeni z ustreznimi posodobitvami ohranitvenih in upravljalnih ukrepov ter zahtev za opazovalce SPRFMO, na primer s posodobljenim priročnikom.
Člen 28f
Izvajalci usposabljanja opazovalcev
Države članice zagotovijo, da imajo izvajalci usposabljanja opazovalcev v njihovih opazovalnih programih ali pri ponudnikih storitev ustrezna znanja in spretnosti in da so jih ti programi ali ponudniki storitev pooblastili za usposabljanje opazovalcev.
Člen 28g
Informiranje pred napotitvijo in poročanje po napotitvi
1.1. Države članice zagotovijo, da so v njihovih opazovalnih programih ali pri ponudnikih storitev vzpostavljeni sistemi za informiranje pred napotitvijo in poročanje po napotitvi za opazovalce ter za stalno komunikacijo s poveljniki plovil.
2.2. Postopek informiranja pred napotitvijo in poročanja po napotitvi izvaja ustrezno usposobljeno osebje, ki zagotovi, da opazovalci in poveljniki plovil jasno razumejo svoje vloge in dolžnosti.
Člen 28h
Postopek potrjevanja podatkov
1.Države članice zagotovijo, da imajo njihovi opazovalni programi ali ponudniki storitev vzpostavljen postopek potrjevanja podatkov opazovalcev.
2.Postopek potrjevanja podatkov izvaja ustrezno usposobljeno osebje, ki zagotovi, da se v podatkih in informacijah, ki jih zbere opazovalec, poiščejo neskladja ali netočnosti, ki se popravijo, preden se informacije vnesejo v podatkovno zbirko ali uporabijo za analizo. To vključuje zagotavljanje, da ima opazovalni program države članice ali ponudnik storitev vzpostavljen mehanizem za prejemanje podatkov, poročil in vseh drugih ustreznih informacij od opazovalca na tak način, da se prepreči mešanje teh podatkov s podatki iz drugih virov.
3.S postopkom potrjevanja podatkov se zagotovi, da podatki izpolnjujejo naslednje standarde:
(a)nameščen je mehanizem za varno in zaupno shranjevanje znanstvenih podatkov in njihov prenos v opazovalni program države članice (ali ponudnika storitev);
(b)vsebujejo informacije o plovilu, s katerimi se lahko edinstveno identificira dejansko plovilo, s katerega se je izvajal ribolov;
(c)vključeni so datumi in časi ribolovnega napora, ki so notranje skladni (na primer končni čas je po začetnem času);
(d)vključena je veljavna lokacija ribolova (na primer logične kombinacije zemljepisne širine in dolžine), ki je notranje skladna in vnesena v pravilnih enotah;
(e)vključeni so podatki o naporu, ki omogočajo količinsko opredelitev napora, ki ga je vložilo plovilo, v skladu z uporabljeno ribolovno metodo, ki je prav tako opredeljena;
(f)vključene so informacije o ulovu, ki opredeljujejo ribolovni vir (na ravni vrste, kjer je to mogoče) in količino te vrste, ki je bila obdržana oziroma zavržena. Če se uporabljajo kode vrst, morajo biti točne;
(g)kadar se za ribo zberejo biološke informacije ali informacije o dolžini, so te neposredno povezane z naporom, pri katerem je bila ujeta, vključno z informacijami o datumu, času, lokaciji in ribolovni metodi, ter vključujejo metodologijo zbiranja podatkov;
(h)če program opazovanja zajema pretovarjanje in/ali iztovarjanje, se količina in vrste pretovorjenih/iztovorjenih ribolovnih virov količinsko opredelijo in zabeležijo v skladu s standardno metodologijo;
(i)podatki o interakciji, ki vključuje morske sesalce, morske ptice, plazilce in/ali druge zadevne vrste, ki opredeljujejo posamezne vrste (kadar je to mogoče), število živali, usodo (obdržane ali izpuščene/zavržene), stanje živali ob izpustu (živahne, žive, otrple, mrtve) in vrsto interakcije (zaplet trnka/vrvi / udarec ob vlačilno vrv / ujetje v mrežo / drugo).
Člen 28i
Identifikacijske kartice opazovalcev
Države članice zagotovijo, da imajo opazovalci iz njihovih opazovalnih programov ali opazovalci, ki jih napotijo ponudniki storitev, identifikacijske kartice, ki vsebujejo naslednje informacije:
(a)polno ime opazovalca,
(b)datum izdaje in datum poteka veljavnosti,
(c)ime opazovalnega programa države članice ali ponudnika storitev,
(d)edinstvena identifikacijska številka (če jo izda opazovalni program ali ponudnik storitev),
(e)fotografija opazovalca kot za potni list in
(f)telefonska številka za nujne primere.
Člen 28j
Usklajevanje posredovanih delovnih mest in napotitev opazovalcev
1.Države članice zagotovijo, da imajo njihovi opazovalni programi ali ponudniki storitev zadostne zmogljivosti za pravočasno napotitev opazovalcev in da izbrani opazovalec prejme vso mogočo pomoč med celotnim trajanjem dela na posredovanem delovnem mestu.
2.Države članice zagotovijo, da imajo njihovi opazovalni programi ali ponudniki storitev vzpostavljen protokol za nadomestitev opazovalca, če ta ne more več opravljati svojih nalog.
3.Države članice zagotovijo tudi, da si njihovi opazovalni programi ali ponudniki storitev, kolikor je mogoče, prizadevajo preprečiti napotitev enega opazovalca na več zaporednih potovanj z istim plovilom.
4.Države članice zagotovijo, da njihovi opazovalni programi ali ponudniki storitev upravljajo tudi delo opazovalcev na posredovanem delovnem mestu, da se ohranita neodvisnost in nepristranskost opazovalcev v skladu s členom 28c, ter poskrbijo, da se vse delo upravno zaključi takoj, ko je to izvedljivo, potem ko se opazovalci vrnejo v pristanišče.
5.Države članice zagotovijo, da njihovi opazovalni programi ali ponudniki storitev komunicirajo z opazovalcem glede prihodnjih napotitev, usklajujejo potovanja opazovalcev in zagotovijo potrebno opremo za opravljanje nalog opazovalca.
Člen 28k
Varnostna oprema opazovalcev
1.Države članice zagotovijo, da imajo opazovalci, ki jih napotijo njihovi opazovalni programi ali ponudniki storitev, na voljo ustrezno opremo, vključno z varnostno opremo, ki je v dobrem delovnem stanju ter se redno pregleduje in obnavlja, da lahko opravljajo svoje naloge na krovu plovila.
2.Nujna oprema vključuje rešilni jopič, neodvisno dvosmerno komunikacijsko napravo, s katero lahko pošiljajo in sprejemajo glasovna ali besedilna sporočila, osebne označevalce kraja (PLB), potapljaško obleko, zaščitno čelado, ustrezne delovne škornje ali čevlje za krov, rokavice in zaščitna očala (vključno s sončnimi očali).
Člen 28l
Postopki za obtožbe o neprimernem ravnanju opazovalcev
Države članice zagotovijo, da njihovi opazovalni programi ali ponudniki storitev vzpostavijo postopke za preprečevanje in preiskovanje neprimernega ravnanja opazovalcev ter poročanje o takem ravnanju, pri čemer se usklajujejo z opazovalci, poveljniki plovil ter zadevnimi članicami in sodelujočimi nepogodbenicami.
Člen 28m
Postopek reševanja sporov
Države članice zagotovijo, da imajo njihovi opazovalni programi ali ponudniki storitev vzpostavljen postopek reševanja sporov, ki je pravičen do vseh strani in zagotavlja postopek za rešitev težav z ustreznimi sredstvi, vključno s podporo in mediacijo.
Člen 28n
Varnost opazovalcev
1.Države članice zagotovijo, da imajo njihovi opazovalni programi ali ponudniki storitev vzpostavljene postopke za podporo opazovalcem pri neoviranem opravljanju nalog v varnem delovnem okolju, vključno z vzpostavljenim načrtom za izredne razmere. Načrt za izredne razmere mora vsebovati navodila za pošiljanje poročil 24-urnim kontaktnim točkam, ki jih ponudnik določi za poročanje o nevarnih razmerah, vključno s primeri nadlegovanja, ustrahovanja ali napada.
2.Države članice zagotovijo, da njihovi opazovalni programi ali ponudniki storitev zagotovijo tudi stalnega delegata ali nadzornika na kopnem, ki lahko kadar koli stopi v stik z opazovalcem na morju.
Člen 28o
Zavarovanje in odgovornost
Države članice zagotovijo, da imajo opazovalci, ki jih napotijo njihovi opazovalni programi ali ponudniki storitev, sklenjeno zdravstveno in varnostno zavarovanje ter zavarovanje odgovornosti, ki je sorazmerno z nacionalnimi standardi za tako zavarovanje, veljavnimi v državi članici opazovalnega programa ali ponudnika storitev, za čas trajanja kakršne koli napotitve, preden opazovalca namestijo na delovno mesto na plovilu.
ODDELEK 2
Pravice in dolžnosti opazovalcev, gospodarskih subjektov v ribiškem sektorju, poveljnikov plovil in posadke
Člen 28p
Pravice opazovalcev
1.Države članice zagotovijo, da opazovalci na krovu ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, uživajo pravice iz te določbe in da se izvod teh pravic predloži posadki takih plovil ali je na vidnem mestu na krovu.
2.Opazovalci imajo pri opravljanju svojih nalog in dolžnosti na krovu ribiških plovil Unije naslednje pravice:
(a)do svobode opravljanja nalog, pri čemer se opazovalcev ne sme napasti, ovirati, zavlačevati, ustrahovati ali posegati v njihove naloge;
(b)dostop do vseh prostorov in opreme plovila ter pravico do njihove uporabe za opravljanje nalog opazovalca, vključno s popolnim dostopom do mostu, ulova pred sortiranjem, predelanega ulova in morebitnega prilova na krovu ter območij, ki se lahko uporabljajo za hrambo, predelavo, tehtanje in skladiščenje rib, če to ne ogroža varnosti;
(c)dostop do evidenc plovila, vključno z ladijskimi dnevniki, diagrami plovila in dokumentacijo za pregled evidenc, ocenjevanje in kopiranje, ter dostop do navigacijske opreme, kart in drugih informacij v zvezi z ribolovnimi dejavnostmi;
(d)dostop do komunikacijske opreme in posadke ter njene uporabe (na zahtevo) za vnos, prenos in prejemanje podatkov ali informacij v zvezi z delom;
(e)pravico do razumne uporabe komunikacijske opreme na krovu za komunikacijo z opazovalnim programom na kopnem kadar koli, tudi v nujnih primerih;
(f)dostop do dodatne opreme, če je na voljo, da se opazovalcem olajša delo na krovu plovila, kot so visokozmogljivi daljnogled, elektronska komunikacijska sredstva, zamrzovalnik za shranjevanje vzorcev, tehtnica;
(g)varen dostop do delovnega krova ali vlečne postaje med izvlekom mreže ali vrvi in dostop do osebkov na krovu (živih ali mrtvih) za zbiranje vzorcev;
(h)neomejen dostop do hrane, nastanitve in sanitarnih prostorov, ki ustrezajo standardu, ki je običajno na voljo častniku na krovu plovila, ter zdravstvene oskrbe, ki izpolnjuje mednarodne pomorske standarde;
(i)možnost preverjanja varnostne opreme na krovu (z varnostnim orientacijskim ogledom, ki ga zagotovijo častniki ali posadka), preden plovilo zapusti privez;
(j)neomejeno dovoljenje za evidentiranje vseh ustreznih informacij, pomembnih za znanstvene namene in zbiranje podatkov;
(k)pravico do imenovane kontaktne osebe ali nadzornika na kopnem, s katerim lahko opazovalci komunicirajo kadar koli, ko so na morju;
(l)pravico, da iz utemeljenih razlogov, vključno z ugotovljenimi varnostnimi težavami, zavrnejo napotitev na krov ribiškega plovila;
(m)možnost, da o varnostnih težavah kadar koli obvestijo poveljnika plovila, organe opazovalnega programa opazovanja ali ponudnika storitev, sekretariat in državo zastave, kot je ustrezno;
(n)pravico, da so na zahtevo deležni razumne pomoči posadke pri opravljanju nalog, ki med drugim vključujejo vzorčenje, ravnanje z velikimi osebki, izpustitev naključno ujetih osebkov in meritve;
(o)pravico do zasebnosti v osebnih prostorih opazovalca;
(p)pravico, da ne opravljajo nalog, dodeljenih posadki, kot sta ravnanje z orodjem (za ribolovne namene) in raztovarjanje rib;
(q)zagotovilo, da do podatkov, zapisov, dokumentov, opreme in stvari opazovalca ne bo nihče dostopal, jih poškodoval ali uničil.
3.Če opazovalec zavrne napotitev na krov ribiškega plovila Unije, pristojni organi države članice, katerih opazovalni program ali ponudnik storitev naj bi bil opazovalca napotil, dokumentirajo razloge za zavrnitev in te informacije posredujejo Komisiji. Komisija te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO.
Člen 28q
Naloge opazovalcev
1.Države članice zagotovijo, da opazovalci, ki jih njihovi opazovalni programi ali ponudniki storitev napotijo na krov ribiških plovil, opravljajo naloge iz te določbe.
2.Opazovalci na krovu ribiških plovil imajo naslednje naloge:
(a)pred vkrcanjem na plovilo imajo pri sebi popolne in veljavne dokumente, po potrebi vključno z identifikacijskimi dokumenti, potnim listom, vizumi in potrdili o usposabljanju na področju varnosti na morju;
(b)po potrebi predložijo kopije zgoraj navedenih dokumentov vodjem opazovalnega programa ali ponudniku storitev;
(c)ves čas opravljanja nalog ohranjajo neodvisnost in nepristranskost;
(d)spoštujejo zakone in predpise države članice, pod zastavo katere pluje plovilo;
(e)spoštujejo hierarhijo in splošna pravila ravnanja, ki veljajo za vse osebje na plovilu;
(f)naloge opravljajo tako, da ne posegajo po nepotrebnem v delovanje plovila, ter pri opravljanju svojih nalog ustrezno upoštevajo operativne zahteve plovila in redno komunicirajo s poveljnikom plovila;
(g)poznajo postopke v nujnih primerih na krovu plovila, vključno z lokacijami rešilnih splavov, gasilnih aparatov in kompletov za prvo pomoč, ter redno sodelujejo pri vajah za ravnanje v sili, za katere so se usposabljali;
(h)redno komunicirajo s poveljnikom plovila o pomembnih vprašanjih in nalogah, ki jih imajo;
(i)vzdržijo se dejanj, ki bi lahko negativno vplivala na podobo opazovalnega programa;
(j)spoštujejo vse zahtevane kodekse ravnanja za opazovalce, vključno z vsemi veljavnimi zakoni in postopki;
(k)v skladu z zahtevami redno komunicirajo z upravljavci opazovalnega programa ali koordinatorjem opazovalnega programa na kopnem;
(l)izpolnjujejo vse ohranitvene in upravljalne ukrepe SPRFMO, katerih določbe se neposredno uporabljajo za opazovalce;
(m)spoštujejo zasebnost prostorov poveljnika in posadke.
ODDELEK 3
Pravice in dolžnosti upravljavcev in poveljnikov plovil Unije
Člen 28r
Pravice upravljavcev in poveljnikov ribiških plovil Unije
Države članice zagotovijo, da imajo upravljavci in poveljniki ribiških plovil Unije, ki plujejo pod njihovo zastavo, naslednje pravice:
(a)z njimi se posvetuje, nato pa se bodisi strinjajo ali predlagajo alternativne možnosti glede časovnega razporeda in namestitve opazovalcev, kadar je treba vkrcati enega ali več opazovalcev;
(b)izvajajo operacije na plovilu brez nepotrebnih motenj zaradi prisotnosti opazovalca in opravljanja njegovih nalog;
(c)po lastni presoji določijo člana posadke plovila, ki spremlja opazovalca, kadar slednji opravlja naloge na nevarnih območjih;
(d)ob zaključku potovanja opazovalca so v okviru opazovalnega programa ali s strani ponudnika storitev pravočasno obveščeni o kakršnih koli pripombah glede dejavnosti plovila. Poveljnik ima možnost pregleda poročila opazovalca in predložitve pripomb nanj ter pravico do vključitve dodatnih, po njegovem mnenju ustreznih informacij ali osebne izjave.
Člen 28s
Dolžnosti upravljavcev in poveljnikov ribiških plovil Unije
Države članice zagotovijo, da gospodarski subjekti v ribiškem sektorju in poveljniki ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, spoštujejo pravice opazovalcev iz člena 28p in opravljajo naslednje naloge:
(a)na krov plovila sprejmejo eno ali več oseb, ki jih opazovalni program ali ponudnik storitev opredeli kot opazovalce, kadar to zahteva njihova država članica zastave;
(b)poskrbijo, da je posadka plovila ustrezno poučena in da opazovalca ne napada, nadleguje, ovira, se upira njegovim zahtevam, ga ustrahuje, vpliva nanj ali se vmešava v njegovo delo ter ga ne ovira ali zadržuje pri opravljanju nalog;
(c)če se to zahteva s to uredbo ali ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi SPRFMO, kot dopolnilno orodje za spremljanje namestijo in vzdržujejo delujoče sisteme ali naprave za elektronsko spremljanje med izbranimi ribolovnimi potovanji;
(d)zagotovijo, da ima opazovalec dostop do ulova, preden se sestavni deli ulova sortirajo, razvrstijo ali drugače ločijo;
(e)zagotovijo, da imajo plovila, ki izvajajo dejavnosti na območju Konvencije SPRFMO, na voljo dovolj prostora, da lahko opazovalec, kadar je to potrebno, na varen način in z omejenim poseganjem v delovanje plovila opravi vzorčenje prilova ali drugo vzorčenje, pri čemer ima namensko mesto za vzorčenje in drugo opremo, kot je tehtnica;
(f)vzdržujejo varno in čisto mesto za vzorčenje, ki ga uporablja opazovalec;
(g)med opazovanim potovanjem ne spreminjajo mesta za vzorčenje brez predhodnega posvetovanja z opazovalcem in naknadne obvestitve svoje države članice zastave;
(h)posadko obvestijo o časovnem okviru in ciljih opazovalnega programa ter razporedu vkrcanja opazovalcev, pa tudi o njihovih odgovornostih, ko se opazovalec iz opazovalnega programa vkrca na plovilo;
(i)opazovalcu pomagajo pri varnem vkrcanju na plovilo in izkrcanju z njega na dogovorjenem kraju in ob dogovorjenem času;
(j)opazovalcu omogočijo varno izvajanje vseh nalog in mu pri tem pomagajo ter zagotovijo, da opazovalec ni neupravičeno oviran pri izvajanju nalog, razen če obstaja varnostna težava, zaradi katere je potrebno posredovanje;
(k)opazovalcu omogočijo odvzem in shranjevanje vzorcev iz ulova ter mu pri tem pomagajo in mu omogočijo dostop do shranjenih vzorcev;
(l)opazovalcu med bivanjem na krovu plovila brez stroškov za opazovalca, opazovalni program ali ponudnika storitev zagotovijo hrano, nastanitev, ustrezno sanitarno opremo in zdravstveno oskrbo, ki ustreza standardu, ki je običajno na voljo častniku na krovu plovila, v skladu s splošno sprejetimi mednarodnimi standardi;
(m)opazovalcu omogočijo in olajšajo popoln dostop do vseh prostorov in opreme plovila ter njihovo uporabo za opravljanje nalog opazovalca, vključno s popolnim dostopom do mostu, ulova pred sortiranjem, predelanega ulova in morebitnega prilova na krovu ter območij, ki se lahko uporabljajo za hrambo, predelavo, tehtanje in skladiščenje rib;
(n)upoštevajo vse vzpostavljene mehanizme, ki jih Komisija SPRFMO določi za reševanje sporov in ki dopolnjujejo postopke za reševanje sporov, vzpostavljene v okviru opazovalnega programa ali s strani izvajalca storitev;
(o)sodelujejo z opazovalcem, ko vzorči ulov;
(p)opazovalca obvestijo vsaj 15 minut pred postopki izvleka na krov ali namestitve ribolovnega orodja, razen če opazovalec izrecno zahteva, naj ga o tem ne obveščajo;
(q)opazovalcu na mostu ali drugem določenem območju zagotovijo ustrezen prostor za pisarniško delo ter ustrezen prostor na krovu ali v tovarni za opravljanje opazovalčevih nalog;
(r)zagotovijo osebno varovalno opremo in po potrebi potapljaško obleko;
(s)opazovalcu zagotovijo pravočasno zdravniško pomoč v primeru telesne ali duševne bolezni ali poškodbe;
(t)pripravijo in vzdržujejo načrt za izredne razmere v zvezi z varnostjo opazovalcev.
Člen 28t
Varnostni napotki
Poveljniki ribiških plovil Unije ali član posadke, ki ga imenuje poveljnik, morajo opazovalcu ob vkrcanju na plovilo, še preden to zapusti pristanišče, podati varnostne napotke. Varnostni napotki vključujejo:
(a)predložitev/prikaz lokacije varnostne dokumentacije plovila;
(b)informacije o lokaciji rešilnih splavov, zmogljivosti splavov, mestu na splavu, dodeljenem opazovalcu, roku uporabnosti, namestitvi in vse druge ustrezne informacije v zvezi z varnostjo;
(c)informacije o lokaciji in navodila za uporabo radijskega javljalnika kraja nuje, ki označuje položaj v nujnih primerih;
(d)informacije o lokaciji potapljaških oblek in rešilnih jopičev, njihovi dostopnosti in količini za vse na krovu;
(e)informacije o lokaciji signalnih bakel in raket, njihovi vrsti, številu in roku uporabnosti;
(f)informacije o lokaciji in številu gasilnih aparatov, roku uporabnosti in njihovi dostopnosti;
(g)informacije o lokaciji rešilnih pasov;
(h)informacije o postopkih v nujnih primerih in bistvenem ravnanju opazovalca med vsako vrsto nujnih primerov, kot so požar na krovu ali reševanje človeka v vodi;
(i)informacije o lokaciji opreme za prvo pomoč in tem, kateri člani posadke so zadolženi za dajanje prve pomoči;
(j)informacije o lokaciji radiev, postopkih za klic v sili in načinu uporabe radia med klicem;
(k)varnostno urjenje;
(l)informacije o varnih mestih za delo na krovu in potrebni varnostni opremi;
(m)informacije o postopkih v primeru bolezni ali nesreče opazovalca ali katerega koli drugega člana posadke.
Člen 28u
Postopek v nujnih primerih
1.Države članice zagotovijo, da ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, v primeru, da opazovalec umre, je pogrešan ali se domneva, da je padel s krova:
(a)nemudoma prenehajo izvajati vse ribolovne operacije;
(b)takoj začnejo iskanje in reševanje, če je opazovalec pogrešan ali se domneva, da je padel s krova, in iskanje izvajajo vsaj 72 ur, razen če opazovalca prej najdejo ali jim njihova država članica zastave naloži, naj iskanje nadaljujejo;
(c)nemudoma obvestijo svojo državo članico zastave;
(d)nemudoma obvestijo državo članico, članico SPRFMO, sodelujočo nepogodbenico ali ponudnika storitev, pri katerem se izvaja opazovalni program, v okviru katerega je bil opazovalec napoten, če je ustrezno;
(e)z vsemi razpoložljivimi komunikacijskimi sredstvi takoj opozorijo druga plovila v bližini;
(f)v celoti sodelujejo v vseh akcijah iskanja in reševanja;
(g)se ne glede na to, ali je iskanje uspešno, vrnejo v najbližje pristanišče za nadaljnjo preiskavo, v skladu z dogovorom države članice zastave in članice SPRFMO ali sodelujoče nepogodbenice, opazovalnega programa ali ponudnika storitev države članice, pri katerem se izvaja opazovalni program, v okviru katerega je bil opazovalec napoten;
(h)svoji državi članici zastave predložijo poročilo o incidentu, ta pa ga pošlje Komisiji, ponudnikom storitev opazovanja in ustreznim organom, odvisno od incidenta, in
(i)v celoti sodelujejo v vsaki in vseh uradnih preiskavah ter zavarujejo vse morebitne dokaze ter osebne predmete in bivalni prostor umrlega ali pogrešanega opazovalca.
2.Države članice z ustrezno skrbnostjo sprejmejo in izvajajo vse ukrepe za preprečevanje incidentov, ki bi povzročili hude poškodbe ali smrt opazovalcev na krovu ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, ter za sankcioniranje ali kaznovanje vpletenih, vključno s kazensko preiskavo in pregonom. Države članice v ta namen sodelujejo s Komisijo, drugimi državami članicami, članicami SPRFMO in sodelujočimi nepogodbenicami.“.
(14)V naslovu IV se vstavi naslednje poglavje:
„POGLAVJE IVa
Identificiranje ribiških plovil in sistemi za spremljanje plovil
Člen 29a
Označevanje in identificiranje ribiških plovil
1.Poleg pravil o označevanju ribiških plovil iz člena 6 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 404/2011 države članice zahtevajo, da je na ribiških plovilih, ki plujejo pod njihovo zastavo, ustrezna oznaka njihovega mednarodnega radijskega klicnega znaka, ki ustreza naslednjim tehničnim specifikacijam:
(a) povsod se uporabljajo velike tiskane črke in številke;
(b)na trupu, nadgradnji in/ali nagnjenih površinah: višina (h) črk in številk ne sme biti manjša od 1,0 m;
(c)vezaj je dolg toliko, kot meri polovična višina črk in številk;
(d)širina poteze za vse črke, številke in vezaj je h/6;
(e)razmik:
(i) razmik med črkami in/ali številkami ne sme biti večji od h/4 in manjši od h/6;
(ii) razmik med sosednjimi črkami z ukrivljenimi stranicami ne sme biti večji od h/8 in manjši od h/10;
(f)ozadje obsega rob okrog znaka, ki ni manjši od h/6;
(g)dodatna oznaka ICRS je navedena na krovu, tj. na kakršni koli vodoravni ravnini, vključno z vrhom prostora za krmiljenje, pri čemer oznaka ni nižja od 0,3 m.“
(15)Člen 31 se spremeni:
(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
„1. Z odstopanjem od člena 6(1) Uredbe (ES) št. 1005/2008 države članice pristanišča od ribiških plovil tretjih držav, ki nameravajo uporabljati njihova pristanišča za kakršen koli namen, zahtevajo, da najpozneje 48 ur pred predvidenim časom prihoda v pristanišče predložijo informacije iz Priloge XI skupaj s:
(a)kopijo dovoljenja za ribolov ali, kjer je to ustrezno, katerega koli drugega dovoljenja, ki ga ima ribiško plovilo, za podporo operacijam, povezanim z ribiškimi proizvodi SPRFMO, ali za pretovarjanje takih ribiških proizvodov;
(b)seznamom članov posadke ribiškega plovila;
(c)datumi ribolovnega potovanja.“
(b)vstavi se naslednji odstavek 1a:
„1a.
Države članice pristanišča nemudoma obvestijo Komisijo o vsaki prošnji za uporabo njihovih pristanišč, ki jo prejmejo v skladu z odstavkom 1, Komisija pa te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO.“.
(16)Člen 33 se spremeni:
(a)doda se naslednji odstavek 3:
„3. Ne glede na člen 4(2) Uredbe (ES) št. 1005/2008 lahko države članice ribiškemu plovilu dovolijo vstop v svoja pristanišča izključno za namen inšpekcijskega pregleda tega plovila in sprejetje drugih ustreznih ukrepov v skladu z mednarodnim pravom za preprečevanje ribolova IUU in z ribolovom povezanih dejavnosti, ki podpirajo tak ribolov, odvračanje od njih ter njihovo odpravljanje.“;
(b)doda se naslednji odstavek 4:
„4. Kadar je plovilo iz odstavka 3 iz katerega koli razloga v pristanišču, država članica pristanišča temu plovilu zavrne uporabo njenega pristanišča za iztovarjanje, pretovarjanje, pakiranje in predelavo rib ter druge pristaniške storitve, kar med drugim vključuje oskrbo z gorivom, vzdrževanje in namestitev v suhi dok.“.
(17)Člen 35 se spremeni:
(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:
„2. Pristojni organi države članice pristanišča Komisiji čim prej in vsekakor v petih delovnih dneh po končanem inšpekcijskem pregledu posredujejo izvod inšpekcijskega poročila in dokazov, zbranih med inšpekcijskim pregledom, ter kolikor je to izvedljivo, zavarujejo dokaze. Komisija inšpekcijsko poročilo in vse dokaze nemudoma posreduje sekretariatu SPRFMO in kontaktni točki pogodbenice zastave ali sodelujoče nepogodbenice SPRFMO.“.
(18)V naslovu IV se vstavi naslednje poglavje:
„POGLAVJE Va
Vkrcanje in inšpekcijski pregled na odprtem morju
Člen 35a
Splošna načela
1.Ribiška plovila Unije, ki izvajajo dejavnosti na območju Konvencije SPRFMO, sprejmejo vkrcanje in inšpekcijske preglede, ki jih opravijo pooblaščena inšpekcijska plovila, ki plujejo pod zastavo in zastavico inšpekcijskega pregleda SPRFMO iz Priloge XX, ter pooblaščeni inšpektorji pogodbenic Konvencije SPRFMO.
2.Komisija lahko Komisijo SPRFMO obvesti, da se določbe SPRFMO o vkrcanju in inšpekcijskem pregledu na odprtem morju v celoti smiselno uporabljajo med Unijo in ribiškim subjektom.
3.Komisija države članice obvesti o pooblaščenih inšpekcijskih plovilih in organih inšpekcijskih plovil, vključenih v register SPRFMO za pooblaščena inšpekcijska plovila in organe inšpekcijskega plovila, ter o njihovih morebitnih posodobitvah.
4.Države članice informacije iz odstavka 3 sporočijo ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo in izvajajo dejavnosti na območju Konvencije SPRFMO.
Člen 35b
Postopek vkrcanja na ribiška plovila Unije in inšpekcijskega pregleda na odprtem morju
1.Med izvajanjem vkrcanja in inšpekcijskega pregleda poveljniki ribiških plovil Unije:
(a)sprejmejo in omogočijo hitro in varno vkrcanje pooblaščenih inšpektorjev;
(b)upoštevajo mednarodno sprejeta načela dobre pomorske prakse, da se preprečijo tveganja za varnost pooblaščenih inšpekcijskih plovil in inšpektorjev;
(c)sodelujejo in pomagajo pri inšpekcijskem pregledu plovila;
(d)pooblaščenih inšpektorjev pri izvajanju njihovih nalog ne napadajo, ustrahujejo, motijo, neupravičeno ovirajo ali zadržujejo in se ne upirajo njihovim zahtevam;
(e)pooblaščenim inšpektorjem omogočijo, da komunicirajo s posadko pooblaščenega inšpekcijskega plovila, organi inšpekcijskega plovila, vsemi vkrcanimi opazovalci ter posadko in državo članico zastave;
(f)pooblaščenim inšpektorjem zagotovijo ustrezne zmogljivosti na krovu plovila, vključno s hrano in nastanitvijo, kadar je to primerno, in
(g)pooblaščenim inšpektorjem omogočijo varno izkrcanje.
2.Če poveljnik ribiškega plovila Unije pooblaščenemu inšpektorju ne dovoli vkrcanja in izvedbe inšpekcijskega pregleda, mora navesti razlog za takšno zavrnitev.
3.Država članica zastave poveljniku odredi, naj dovoli vkrcanje in inšpekcijski pregled, razen v primerih, ko je treba zaradi ustreznih mednarodnih ukrepov, postopkov in praks v zvezi z varnostjo na morju vkrcanje in inšpekcijski pregled odložiti. Če poveljnik takega navodila ne upošteva, država članica zastave plovilu začasno odvzame dovoljenje za ribolov in mu odredi takojšnjo vrnitev v pristanišče.
4.Država članica zastave nemudoma obvesti Komisijo o ukrepih, ki jih je sprejela v okoliščinah iz odstavka 3. Komisija te informacije nemudoma pošlje organom inšpekcijskega plovila in Komisiji SPRFMO.
Člen 35c
Hude kršitve
1.Za namene te uredbe se za hudo kršitev štejejo naslednje kršitve te uredbe, Konvencije SPRFMO ali ohranitvenih in upravljalnih ukrepov SPRFMO:
(a)ribolov brez veljavnega dovoljenja, ki ga izda država članica zastave;
(b)bistveno neizpolnjevanje obveznosti vodenja evidenc ulova in podatkov v zvezi z ulovom v skladu z zahtevami za poročanje ali znatno napačno poročanje o takšnih ulovih in/ali podatkih v zvezi z ulovom;
(c)ribolov na zaprtem območju;
(d)ribolov med zaprto sezono;
(e)namerni odvzem ali zadržanje vrst v nasprotju s to uredbo, Konvencijo SPRFMO ali katerim koli veljavnim ohranitvenim in upravljalnim ukrepom SPRFMO;
(f)bistvena kršitev veljavnih omejitev ulova ali kvot;
(g)uporaba prepovedanega ribolovnega orodja;
(h)ponarejanje ali namerno prikrivanje oznak, identitete ali registracije ribiškega plovila;
(i)prikrivanje, nedovoljeno spreminjanje ali uničevanje dokazov, povezanih s preiskavo kršitve;
(j)več kršitev, ki skupaj pomenijo hudo neupoštevanje te uredbe, Konvencije SPRFMO ali katerih koli veljavnih ohranitvenih in upravljalnih ukrepov SPRFMO;
(k)zavrnitev vkrcanja in inšpekcijskega pregleda, če ta zavrnitev ni zajeta z okoliščinami, opisanimi v odstavkih 2 in 3 člena 35b;
(l)ustrahovanje, spolno nadlegovanje, motenje, neupravičeno oviranje ali zadrževanje pooblaščenega inšpektorja, napad nanj ali upiranje njegovim zahtevam in
(m)namerno nedovoljeno spreminjanje ali sistema za spremljanje plovil.
2.Po prejemu obvestila o domnevni hudi kršitvi država članica zastave ribiškega plovila Unije nemudoma:
(a)izvede preiskavo domnevne resne kršitve, in če dokazi to upravičujejo, sprejme izvršilne ukrepe zoper zadevno ribiško plovilo ter ustrezno obvesti Komisijo, ki obvesti organe inšpekcijskega plovila in sekretariat SPRFMO, ali
(b)pooblasti organe inšpekcijskega plovila, da začnejo preiskavo domnevne hude kršitve in o tem obvestijo Komisijo, ta pa o tem obvesti sekretariat SPRFMO.
3.Za namene te uredbe države članice zastave vsako vmešavanje ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, ali poveljnikov in posadke takih plovil v izvajanje nalog pooblaščenega inšpektorja ali pooblaščenega inšpekcijskega plovila obravnavajo enako kot vsako tako vmešavanje, do katerega pride v njihovi izključni pristojnosti.“
(19)V naslovu IV se vstavi naslednje poglavje:
„POGLAVJE Vb
Onesnaževanje morja ter izvlek opuščenega, izgubljenega ali kako drugače zavrženega ribolovnega orodja
Člen 35d
Onesnaženje morja
1.Države članice ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, prepovejo izpuščanje v morje kakršne koli plastike, med drugim tudi sintetičnih vrvi, sintetičnih ribiških mrež, plastičnih vrečk za smeti in pepela iz sežigalnice plastičnih proizvodov.
2.Države članice zagotovijo, da ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, vso plastiko skladiščijo na krovu plovila, dokler je ni mogoče iztovoriti v ustreznih pristaniških sprejemnih zmogljivostih.
3.Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za izpust plastike z ribiškega plovila, ki je potrebna za zagotovitev varnosti ladje in ljudi na krovu ali reševanje življenj na morju, ali za nenamerno izgubo plastike, sintetičnih vrvi in ribiških mrež z ribiškega plovila, če so bili sprejeti vsi razumni previdnostni ukrepi za preprečitev take izgube.
Člen 35e
Izvlek zapuščenega, izgubljenega ali kako drugače zavrženega ribolovnega orodja
1.Države članice zagotovijo, da:
(a)si plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in na krovu uporabljajo katero koli ribolovno orodje, po najboljših močeh prizadevajo, da bi preprečile, zmanjšale ali odpravile pojav zapuščenega, izgubljenega ali kako drugače zavrženega ribolovnega orodja, povezanega s temi plovili;
(b)je ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo, prepovedano namerno zavreči ali zapustiti ribolovno orodje, povezano s temi plovili, razen zaradi varnosti, zlasti če so v nevarnosti plovila in/ali so ogrožena življenja;
(c)je ribiškim plovilom, ki plujejo pod njihovo zastavo in so izgubila ribolovno orodje, prepovedano, da ga zapustijo, ne da bi ga na vse razumne načine poskušala čim prej izvleči;
(d)če je mogoče, imajo vsa ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in na krovu uporabljajo katero koli orodje, na krovu opremo za izvlek zapuščenega, izgubljenega ali kako drugače zavrženega ribolovnega orodja, povezanega s temi plovili;
(e)kadar ribiško plovilo, ki pluje pod njihovo zastavo, ne more izvleči zapuščenega, izgubljenega ali kako drugače zavrženega ribolovnega orodja, svoji državi članici zastave in Komisiji v 48 urah predloži naslednje informacije o tem orodju:
(i) ime, številka IMO in klicni znak plovila;
(ii) vrsta/material orodja;
(iii) število kosov orodja;
(iv) čas, ko je bilo orodje izgubljeno, opuščeno ali drugače zavrženo;
(v) položaj (zemljepisna dolžina/zemljepisna širina), kjer je bilo orodje izgubljeno, opuščeno ali drugače zavrženo;
(vi) ukrepi, ki jih je plovilo sprejelo za izvlek izgubljenega orodja, in
(vii) okoliščine (če so znane), zaradi katerih je bilo orodje izgubljeno, opuščeno ali kako drugače zavrženo iz varnostnih razlogov;
(f)kadar plovilo, ki pluje pod njihovo zastavo, izvleče zapuščeno, izgubljeno ali kako drugače zavrženo ribolovno orodje, ki ni povezano z njim, državi članici zastave v 48 urah predloži naslednje informacije:
(i) ime, številko IMO in klicni znak plovila, ki je izvleklo orodje;
(ii) ime, številko IMO in klicni znak plovila, ki je izgubilo, zapustilo ali kako drugače zavrglo orodje (če je znano);
(iii) vrsto izvlečenega orodja;
(iv) število kosov izvlečenega orodja;
(v) čas izvleka orodja;
(vi) položaj (zemljepisna dolžina/širina), kjer je bilo orodje izvlečeno, in po možnosti fotografije izvlečenega orodja.
2.Države članice informacije, prejete v skladu z odstavkom 1, točki (e) in (f), nemudoma posredujejo Komisiji. Komisija te informacije takoj posreduje Sekretariatu SPRFMO.“.
(20)Člen 40 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 40
Domnevne kršitve ohranitvenih in upravljalnih ukrepov SPRFMO, o katerih poroča pogodbenica, ribiški subjekt ali sodelujoča nepogodbenica
1.Države članice določijo kontaktno točko za prejem inšpekcijskih poročil od pogodbenic, ribiških subjektov in sodelujočih nepogodbenic.
2.Države članice Komisijo obvestijo o vseh spremembah določene kontaktne točke vsaj 20 dni pred začetkom veljavnosti sprememb. Komisija te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO vsaj 14 dni pred začetkom veljavnosti takih sprememb.
3.Če v primeru inšpekcijskega pregleda v pristanišču kontaktna točka, ki jo določi država članica, od pogodbenice, ribiškega subjekta ali sodelujoče nepogodbenice prejme inšpekcijsko poročilo, ki dokazuje, da je ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo te države članice, kršilo ohranitvene in upravljalne ukrepe SPRFMO, država članica zastave takoj razišče domnevno kršitev in Komisijo obvesti o stanju preiskave in vseh izvršilnih ukrepih, ki so bili morda sprejeti, da lahko Komisija v treh mesecih od prejema uradnega obvestila obvesti sekretariat SPRFMO. Če država članica Komisiji ne more predložiti poročila o stanju v treh mesecih od prejema inšpekcijskega poročila, jo v teh treh mesecih obvesti o razlogih za zamudo in o datumu, do katerega bo poročilo predloženo. Komisija informacije o stanju preiskave ali zamudi pri preiskavi posreduje sekretariatu SPRFMO.
4.Če v primeru vkrcanja in inšpekcijskega pregleda na odprtem morju kontaktna točka, ki jo določi država članica, od pogodbenice, ribiškega subjekta ali sodelujoče nepogodbenice prejme inšpekcijsko poročilo, ki dokazuje, da je ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo te države članice, kršilo ohranitvene in upravljalne ukrepe SPRFMO, država članica zastave vsaj 110 dni pred letnim zasedanjem Komisije SPRFMO Komisiji poroča o ukrepih, ki jih je sprejela v odziv na domnevno kršitev, vključno z vsemi začetimi postopki in naloženimi sankcijami. Komisija vsaj 90 dni pred letnim zasedanjem te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO.“.
(21)V členu 41 se doda naslednji odstavek 4:
„4. Države članice, katerih plovila lovijo na območju Konvencije SPRFMO, najpozneje 110 dni pred letnim zasedanjem poročajo o načinih, ki so jih uporabile za preprečevanje nedovoljenega poseganja ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, v satelitsko sledilno napravo. Komisija vsaj 90 dni pred letnim zasedanjem te informacije posreduje sekretariatu SPRFMO.“.
(22)Člen 43 se spremeni:
(a)točka (b) se nadomesti z naslednjim:
„(b) rokov iz členov 7(1), (1b), (1c) in (2), 11, 13(2) in (5), 16(1) in (3) ter 17(1) in (2), 21, 22(1) do (4), 23(6), 24(1) do (3), 25(5) in (6), 26(1), 27(2), (3) in (3a), 28a(1) in (2), 28b(1), 28(2), 28t, 28u(1), 29(1) in (2), 30(2), 31(1) in (1a), 34(5) in (6), 35(2) in (3), 35b(4), 35e(1), 36, 37(1), 39(2), 40(2), (3) in (4) ter 41(1), (2) in (4);“;
(b)točka (c) se nadomesti z naslednjim:
„(c) prisotnosti opazovalcev iz člena 6;“;
(c)točka (d) se črta;
(d)točka (f) se nadomesti z naslednjim:
„(f) vrst zahtev za podatke in informacije iz členov 7(2), 11, 13(2) in (3), 14(1) in (2), 16(1), 17(1), 18(2) in (3), 19(1) 21, 22(1) do (4), 23(6), 24(1) do (3), 25(1), 26(1), 27(2), (3) in (3a), 28(5), 28a(1) in (2), 28b(1), 28i, 28n(1), 28t, 29(1) in (2), 29a(1) in (4), 31(1), 35a(3) in 35e(1).“;
(e)dodajo se naslednje točke (g) do (u):
„(g) mejne vrednosti iz člena 7(1a);
(h) vrst območij upravljanja in ribolovnih dejavnosti iz člena 12;
(i) meril glede odkritja, določenih v členu 14(1);
(j) razdalj, določenih v členih 14(1), 24(2) ter 29(1) in (3);
(k) informacij iz evidence plovil iz člena 22(4a);
(l) meril glede kvalifikacij opazovalcev iz člena 28d;
(m) seznama zahtev glede usposabljanja opazovalcev iz člena 28e(1);
(n) standardov za potrjevanje podatkov opazovalcev iz člena 28h(3);
(o) seznama nujne varnostne opreme opazovalcev iz člena 28k(2);
(p) seznama pravic opazovalcev iz člena 28p(2);
(q) seznama nalog opazovalcev iz člena 28q(2);
(r) seznama pravic upravljavcev in poveljnikov plovil Unije iz člena 28r;
(s) seznama dolžnosti upravljavcev in poveljnikov plovil Unije iz člena 28s;
(t) postopka v nujnih primerih iz člena 28u;
(u) zahtev glede označevanja in identificiranja ribiških plovil iz člena 29a.“.
(23)Uredbi (EU) 2018/975 se dodajo priloge XIV, XV, XVI, XVII, XVIII, XIX in XX v skladu s Prilogo I k tej uredbi.
Člen 3
Spremembe Uredbe (EU) 2019/833
Uredba (EU) 2019/833 se spremeni:
(1)V točki (a) člena 5(3) se izraz „vse vrste“ nadomesti z izrazom „ulov“;
(2)v členu 6(1) se doda točka (ea):
„(ea) zapre usmerjeni ribolov trske v sektorju 3L od 00.01 po UTC 15. aprila 2025 do 23.59 po UTC 30. junija 2025. V tem obdobju države članice zagotovijo, da njihova plovila omejijo ulove, obdržane na krovu in v katerem koli izvleku tega staleža, v skladu s členom 7(3), točka (a), in upoštevajo določbe o spremembi ribolovnega območja iz člena 8(1), točka (b).“
(3)V členu 7(3) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
„(a) za trsko v sektorjih 3L in 3M, rdečega okuna v sektorjih 3LN in sivi jezik v sektorjih 3NO: 1 250 kg ali 5 %, pri čemer se upošteva večja količina;“.
(4)V točkah (d) in (e) člena 6(1) se ura „24.00“ nadomesti s „23.59“.
(5)Naslov člena 15 se nadomesti z naslednjim:
„Izgubljeno, zapuščeno ali zavrženo ribolovno orodje, izvlek ribolovnega orodja“.
(6)Člen 15(1), točka (c), se nadomesti z naslednjim:
„(c) namerno ne zapusti ali zavrže ribolovnega orodja, razen iz varnostnih razlogov.“.
(7)V členu 27 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
„3. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko država članica zastave dovoli svojim ribiškim plovilom, da imajo med letom na krovu opazovalca na manj kot 100 % (vendar ne manj kot 25 %) ribolovnih potovanj njene flote na upravnem območju ali dni, ko so ribiška plovila na upravnem območju, izračunanih za obdobje enega koledarskega leta, v naslednjih primerih:
(a) če je država članica zastave zagotovila, da plovila lovijo vrste na območjih, kjer je pričakovan zanemarljiv prilov drugih vrst, ali
(b) če je država članica zastave predložila informacije, s katerimi je utemeljila, zakaj se 100-odstotna prisotnost ne uporablja, ali
(c) kadar država članica zastave ustrezno dokumentira in utemelji izredne in nepredvidljive okoliščine, ki preprečujejo 100-odstotno prisotnost opazovalcev,
ali
(d) kadar plovilo uporablja program elektronskega opazovanja, ki ga je odobrila država članica zastave, in
(i) država članica izvršnemu sekretarju NAFO predloži svoje standarde in smernice za elektronsko opazovanje ter kopijo posreduje tudi Komisiji in agenciji EFCA in
(ii) država članica predloži izpolnjen izvod Priloge II.M k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 35 Priloge k tej uredbi v treh mesecih po elektronsko opazovanem potovanju.
(a) Država članica zastave za vsako ribolovno potovanje svojih plovil brez opazovalca na krovu fizično pregleda iztovor plovila v svojih pristaniščih ali drugače ustrezno oceni vsako iztovarjanje v svojih pristaniščih po oceni tveganja. Inšpekcijski pregledi se dokumentirajo v skladu s Prilogo IV.C k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 9 Priloge k tej uredbi.“
(8)Člen 30 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 30
Postopki nadzora
1.Država članica, ki izvaja inšpekcijski pregled, zagotovi, da njeni inšpektorji za vsako ribiško plovilo, opaženo na upravnem območju, ki je upravičeno do plovbe pod zastavo pogodbenice NAFO, v skladu s Prilogo IV.A k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 38 Priloge k tej uredbi evidentirajo naslednje informacije:
(a) identifikacijo pogodbenice, ki izvaja inšpekcijski pregled, in inšpektorja oziroma inšpektorjev;
(b) identifikacijo ali klicni znak inšpekcijskega plovila;
(c) državo zastave, ime in klicni znak opaženega ribiškega plovila;
(d) opaženo dejavnost ribiškega plovila v skladu s PRILOGO II.I.B k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje;
(e) datum in čas opažanja;
(f) položaj ribiškega plovila v času opažanja; in
(g) ali so bile posnete fotografije ali posnetki in kakršna koli druga ustrezna opažanja.
2.Država članica, ki izvaja inšpekcijski pregled, zagotovi, da inšpektor, ki na upravnem območju opazi ribiško plovilo, ki pluje pod zastavo pogodbenice in za katero obstaja sum, da očitno krši to uredbo, takojšnji inšpekcijski pregled pa ni izvedljiv, naredi naslednje:
(a) izpolni obrazec o poročilu o nadzoru v skladu s Prilogo IV.A k ukrepom za ohranjanje in izvrševanje iz točke 38 Priloge k tej uredbi. Če je inšpektor ocenil obseg ali sestavo ulova vsebine izvleka, mora poročilo o nadzoru vsebovati vse pomembne informacije glede sestave izvleka in navedbo metode, uporabljene za oceno obsega;
(b) fotografira plovilo in evidentira položaj, datum in čas fotografiranja ter
(c) poročilo o nadzoru in fotografije nemudoma elektronsko pošlje svojemu pristojnemu organu.
3.Pristojni organ države članice ob prejemu poročila o nadzoru nemudoma:
(a) posreduje poročilo o nadzoru v zvezi z opažanjem iz odstavka 1 agenciji EFCA, ki ga v 15 dneh po vrnitvi inšpekcijskega plovila v pristanišče predloži izvršnemu sekretarju NAFO;
(b) posreduje poročilo o nadzoru v zvezi z opažanjem iz odstavka 2 agenciji EFCA, ki ga nemudoma predloži izvršnemu sekretarju NAFO, da ga posreduje pogodbenici državi zastave plovila;
(c) na zahtevo posreduje kopijo posnetih fotografij in/ali posnetkov ter vse druge razpoložljive informacije v zvezi z opažanjem agenciji EFCA, ta pa jih predloži pogodbenici državi zastave plovila ali državi članici zastave, če ta ni država članica, ki izvaja inšpekcijski pregled;
(d) zagotovi varnost in kontinuiteto dokazov za nadaljnje inšpekcijske preglede.
4.Pristojni organ vsake države članice ob prejemu poročila o nadzoru v zvezi opažanjem plovila, ki pluje pod njeno zastavo, iz odstavka 2 izvede tako preiskavo, kot je potrebna za določitev ustreznega nadaljnjega ukrepanja.
5.Vsaka država članica poročilo o inšpekcijskem pregledu iz odstavka 4 pošlje agenciji EFCA, ki ga pošlje izvršnemu sekretarju NAFO in Komisiji.“.
(9)V členu 35(3) se v točki (c) doda podtočka (v):
„(v) usmerjeni ribolov v času zapore v nasprotju s členom 6(1), točka (ea), ali ribolov z neodobreno velikostjo mrežnega očesa, rešetke ali razdalje med prečkami rešetke ali brez uporabe izločevalnih mrež ali rešetk v nasprotju s členom 13(2), točka (d), kadar na krovu ni opazovalca in plovilo izvaja usmerjeni ribolov na trske v sektorju 3L.“;
(10)v členu 50(2) se doda točka (o):
„(o) spremembami obdobij zapore iz odstavka, kot je določeno v točki (ea) člena 6(1);“
(11)v členu 50(2) se doda točka (p):
„(p) prilovom, obdržanim na krovu, kot je določeno v členu 7(3);“;
(12)v členu 50(2) se doda točka (q):
„(q) dolžnostmi poveljnika ribiškega plovila in držav članic glede izgubljenega ali zapuščenega ribolovnega orodja in izvleka ribolovnega orodja, kot je določeno v členu 15;“;
(13)v členu 50(2) se doda točka (r):
„(r) odstopanjem od opazovalnega programa, kot je določeno v členu 27(3);“;
(14)v členu 50(2) se doda točka (s):
(s) spremembami sklica na dokument NAFO za seznam dejavnosti plovil, ki ga uporabljajo države članice v skladu s členom 30(1), točka (d).“
Člen 4
Spremembe Uredbe (EU) 2021/56
Uredba (EU) 2021/56 se spremeni:
(1)v členu 4 se vstavijo odstavki 1a, 1b in 1c:
„1a. Za plovila z zaporno plavarico, ki presežejo svojo letno omejitev ulova, v naslednjem letu velja daljše obdobje zaprtja ribolova. Obdobje zaprtja ribolova iz odstavka 1 tega člena se podaljša za 10 dodatnih dni za plovila z zaporno plavarico, ki so v prejšnjem letu presegla letno omejitev ulova v višini 1 200 metričnih ton veleokega tuna. Za plovila z zaporno plavarico, ki so presegla letno omejitev ulova v višini 1 500 metričnih ton veleokega tuna, se obdobje zaprtja ribolova podaljša za 13 dni. Za plovila z zaporno plavarico, ki so presegla letno omejitev ulova v višini 1 800 metričnih ton veleokega tuna, se obdobje zaprtja ribolova podaljša za 16 dni; za plovila z zaporno plavarico, ki so presegla letno omejitev ulova v višini 2 100 metričnih ton, se obdobje zaprtja ribolova podaljša za 19 dni; za plovila z zaporno plavarico, ki so presegla letno omejitev ulova v višini 2 400 metričnih ton, pa se obdobje zaprtja ribolova podaljša za 22 dni poleg zaprtja iz odstavka 1. Dodatni dnevi zaprtja v skladu s tem odstavkom se po potrebi dodajo pred začetkom obdobja zaprtja za plovila, ki upoštevajo prvo obdobje zaprtja, in na koncu obdobja zaprtja za plovila, ki upoštevajo drugo obdobje, tako da se zaprtje prvega obdobja vsako leto konča 8. oktobra, drugo obdobje pa se vsako leto začne 9. novembra.
1b. Za uporabo odstavka 1a vsaka država članica okrepi sistem spremljanja in nadzora ulova tuna, med drugim z uporabo podatkov opazovalcev na krovu, ladijskih dnevnikov, vzorčenja v pristaniščih in informacij iz infrastruktur za predelavo tuna. Komisija najpozneje do 15. februarja naslednjega leta zbere in sekretariatu IATTC predloži končne podatke o letnem ulovu veleokega tuna s posameznimi plovili, ki plujejo pod zastavo Unije.
1c. Države članice ocenijo ulov veleokega tuna vsakega plovila, ki pluje pod njihovo zastavo, ob koncu vsakega ribolovnega potovanja, v dneh neposredno po zaključku potovanja in raztovarjanju (npr. z ocenami opazovalcev, ladijskimi dnevniki, vzorčenjem bazena, podatki tovarne konzerv).“.
(2)Vstavi se naslednji člen 4a:
„Člen 4a
Poročilo o letnem prilovu tihomorskega tuna
Vsaka država članica letno poroča Komisiji o vsakem prilovu tihomorskega tuna, ki ne sme presegati 10 metričnih ton na leto. Komisija te informacije vsako leto posreduje sekretariatu IATTC.“.
(3)V členu 6 se dodajo naslednji odstavki 2a, 2b, 2c in 5a:
„2a. Plovila Unije z zaporno plavarico lahko deaktivirajo satelitsko bojo, pritrjeno na napravo za zbiranje rib, le v naslednjih okoliščinah: popolna izguba sprejema signala; nasedanje; prisvojitev naprave za zbiranje rib s strani tretje osebe; začasno v izbranem obdobju zaprtja ribolova; če je zunaj: območja med zahodnima 150. in 100. poldnevnikom ter severnim 8. vzporednikom in južnim 10. vzporednikom; območja med zahodnim 100. poldnevnikom in obalo ameriške celine ter severnim 5. vzporednikom in južnim 15. vzporednikom; ali prenos lastništva.
2b. Plovila Unije z zaporno plavarico lahko na daljavo ponovno aktivirajo satelitsko bojo, pritrjeno na napravo za zbiranje rib na morju, v naslednjih okoliščinah: pomoč pri izvleku nasedle naprave za zbiranje rib; po začasni deaktivaciji v obdobju zaprtja ribolova; ali prenos lastništva, medtem ko je naprava za zbiranje rib na morju.
2c. Plovila Unije z zaporno plavarico IATTC poročajo o vsakem deaktiviranju ali ponovnem aktiviranju satelitske boje na daljavo v skladu s prilogama II in III. Poročila se predložijo mesečno s časovnim zamikom vsaj 60 dni, vendar ne več kot 90 dni po deaktiviranju ali ponovnem aktiviranju na daljavo.
5a. Vsaka država članica Komisiji predloži informacije o stanju izvajanja odstavkov 4 in 5 za vsako koledarsko leto v obliki, skladni s standardi IATTC za zagotavljanje podatkov o ulovu in ribolovnem naporu, te informacije pa se dajo na voljo za analizo znanstvenemu osebju IATTC in ad hoc delovni skupini za naprave za zbiranje rib.“.
(4)Doda se naslednji člen 6a:
„Člen 6a
Zasnova in izvlek naprave za zbiranje rib
1.Za zmanjšanje zapletanja morskih psov, morskih želv ali katere koli druge vrste ribiška plovila Unije nameščajo ali premeščajo le naprave za zbiranje rib, ki niso izdelane iz mrež z mrežnimi očesi ali materiala, pri katerem prihaja do zapletanja, v skladu s specifikacijami iz Priloge IV.
2.Za zmanjšanje količine sintetičnih morskih odpadkov:
(a)upravljavci ribiških plovil Unije od 1. januarja 2026 nameščajo ali premeščajo le plavajoče naprave za zbiranje rib kategorij biološke razgradljivosti I, II, III ali IV, kot so opredeljene v Prilogi IV;
(b)upravljavci ribiških plovil Unije od 1. januarja 2029 nameščajo ali premeščajo le plavajoče naprave za zbiranje rib kategorij biološke razgradljivosti I ali II, kot sta opredeljeni v Prilogi IV.
3.Uporaba biološko nerazgradljivih materialov, zlasti najlonskih vrvi, je dovoljena izključno za krepitev strukture plavajoče ali podvodne komponente naprave za zbiranje rib kategorij biološke razgradljivosti I in II kot začasna rešitev, če ni na voljo biološko razgradljive alternative.
4.Da bi preprečile izgubo ali nasedanje plavajočih naprav, lahko države članice začnejo prostovoljne programe za izvlek plavajočih naprav za zbiranje rib s pobudami sodelovanja med ribiškimi plovili, ki izvajajo dejavnosti na območju Konvencije, ali plovili, ki izvajajo projekte za izvlek takih naprav. Brez omejevanja rednih ribolovnih dejavnosti plovil z zaporno plavarico, ki lovijo z napravami za zbiranje rib, so take dejavnosti izvleka omejene na pobiranje plavajočih naprav za končno odstranitev in ne vključujejo vzdrževanja ali prilagajanja. Ta plovila ne nameščajo naprav za zbiranje rib, razen če so plovila z zaporno plavarico z dovoljenjem. Plavajoče naprave za zbiranje rib, zbrane v okviru programa prostovoljnega izvleka, se naložijo na krov in pripeljejo v pristanišče za recikliranje ali odstranitev.“.
(5)Vstavijo se naslednji členi 7a, 7b in 7c:
„Člen 7 a
Ukrepi države pristanišča
1.Država članica, ki želi omogočiti dostop do svojih pristanišč za ribiška plovila tretjih držav, ki imajo na krovu ribiške proizvode IATTC, ulovljene na območju Konvencije IATTC, ali ribiške proizvode, ki izvirajo iz takih virov, ki niso bili predhodno iztovorjeni ali pretovorjeni v pristanišču ali na morju:
(a) določi pristanišča, za katera lahko ribiška plovila tretjih držav zahtevajo vstop, v skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 1005/2008;
(b) določi kontaktno točko za sprejemanje predhodnih obvestil v skladu s členom 6 Uredbe (ES) št. 1005/2008;
(c) določi kontaktno točko za prejemanje inšpekcijskih poročil v skladu s členom 11(3) Uredbe (ES) št. 1005/2008.
2.Države članice Komisijo obvestijo o vseh spremembah seznama določenih kontaktnih točk in določenih pristanišč vsaj 20 dni pred začetkom veljavnosti sprememb. Komisija te informacije posreduje sekretariatu IATTC vsaj 7 dni pred začetkom veljavnosti sprememb.
3.Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da poveljniki omogočijo varen dostop do ribiškega plovila, sodelujejo s pristojnim organom pogodbenice Konvencije v pristanišču, olajšajo inšpekcijski pregled in komunikacijo ter ne ovirajo, ustrahujejo ali motijo inšpektorjev pogodbenice Konvencije v pristanišču pri izvajanju njihovih nalog ter k temu ne spodbujajo drugih oseb.
Člen 7b
Sistem za spremljanje plovil
1.Ribiška plovila Unije zagotovijo, da informacije, ki se zberejo s sistemom za spremljanje plovil, vključujejo:
(a) identifikacijo plovila;
(b) geografski položaj plovila (zemljepisna širina in dolžina) s toleranco, ki je manjša od 100 metrov, in 98-odstotno stopnjo natančnosti;
(c) datum in uro (UTC) določitve položaja plovila ter
(d) hitrost in smer plovila.
2.Center držav članic za spremljanje ribištva na kopnem zbira informacije iz odstavka 1 vsaj vsake štiri ure za plovila s parangali in vsaki dve uri za druga plovila.
3.Oprema VMS, nameščena na plovilih, je vsaj taka, da vanjo ni mogoče neopazno nedovoljeno posegati (tj. vsak poskus nedovoljenega poseganja v opremo lahko ponudnik storitev elektronskega spremljanja/lastnik plovila zazna in o njem poroča ustreznemu organu zastave plovila), popolnoma samodejno redno sporoča podatke o položaju, vedno deluje ne glede na okoljske pogoje ter omogoča ročno pošiljanje poročil in sporočil.
4.Ribiško plovilo Unije s pokvarjeno satelitsko sledilno napravo ne sme začeti ribolovnega potovanja. Ko naprava preneha delovati ali ima tehnično okvaro med ribolovnim potovanjem, ki traja več kot 30 dni, se popravilo ali zamenjava izvede takoj, ko plovilo vstopi v pristanišče.
5.Če se ugotovi tehnična okvara ali nedelovanje satelitske sledilne naprave, nameščene na krovu ribiškega plovila, ki preprečuje sprejem dveh zaporednih prenosov, poveljnik plovila začne ročni prenos v skladu z odstavkom 5, naprava pa se popravi ali zamenja v 30 dneh. To se uporablja samo, če so pristojni organi izčrpali vse razumne ukrepe za zagotovitev prenosov in na krovu ni druge delujoče satelitske sledilne naprave.
6.Ribiško plovilo Unije s pokvarjeno satelitsko sledilno napravo centru za spremljanje ribištva ali ustreznemu pristojnemu organu najmanj vsakih šest ur z ustreznimi telekomunikacijskimi sredstvi (npr. z radiem, spletnim poročanjem, elektronsko pošto, telefaksom ali teleksom) pošlje poročila, ki vsebujejo informacije iz odstavka 1.
Člen 7c
Sistemi za elektronsko spremljanje in načrti za spremljanje plovil
1.‚sistem za elektronsko spremljanje‘ pomeni integriran sistem strojne in programske opreme, ki podpira pridobivanje videoposnetkov ribolovne dejavnosti, podatkov o položaju in/ali podatkov senzorjev ter omogoča analizo zapisov elektronskega spremljanja in poročanje o njih.
2.Ribiška plovila Unije pri uporabi sistema za elektronsko spremljanje na območju Konvencije uporabljajo minimalne tehnične zahteve, izvedbene standarde in zahteve glede podatkov iz prilog VI in VII.
3.Komisija redno pregleduje minimalne tehnične zahteve, izvedbene standarde in zahteve glede podatkov iz Priloge VI, da bi upoštevala tehnološki napredek in spremembe prednostnih nalog ter posebne zahteve plovil z različnimi velikostmi, orodji in ribolovnimi praksami.
4.Minimalne tehnične zahteve, izvedbeni standardi, dejavnosti, ki bi morale biti zajete v sistemu za elektronsko spremljanje in posnete s kamerami, ter splošna priporočila za konfiguracije opreme sistema za elektronsko spremljanje so navedeni v Prilogi VI. Plovila ali skupine plovil s podobno zasnovo, ki upoštevajo te minimalne standarde, imajo načrt za spremljanje plovil, ki temelji na zasnovi in posebnostih plovila.
5.Z opremo sistema za elektronsko spremljanje se samodejno in samostojno zbirajo zapisi tega sistema, da se ustvarijo zahtevani podatki elektronskega spremljanja, in vanjo ni mogoče neopazno nedovoljeno posegati (tj. vsak poskus nedovoljenega poseganja v opremo lahko ponudnik storitev elektronskega spremljanja/lastnik plovila zazna in o njem poroča ustreznemu organu zastave plovila). V Prilogi VII so navedena obvezna minimalna podatkovna polja, ki jih zbira sistem za elektronsko spremljanje, in neobvezna podatkovna polja, ki jih lahko zbira za vsako vrsto plovila.
6.Če namerava država članica doseči, da bi se podatki o ribištvu posredovali iz elektronskih sistemov za spremljanje, za vsako plovilo ali skupino plovil (npr. vsa plovila z zaporno plavarico ali s parangali ali s parangali določene velikosti), ki lovijo tuna ali tunu podobne vrste, razvije načrt za spremljanje plovil s sistemom za elektronsko spremljanje, na podlagi katerega se bo uporabljala oprema tega sistema.
7.Plovila ali skupine plovil s podobnimi zasnovami, ki uporabljajo elektronske sisteme za spremljanje, upoštevajo minimalne standarde iz Priloge VI in uporabljajo minimalne standarde IATTC za elektronske sisteme za spremljanje, imajo načrt za spremljanje plovil, ki temelji na zasnovi in posebnostih plovila iz Priloge VI.
8.V načrtu za spremljanje plovil morajo biti opisani konfiguracija, sestavni deli in namestitev opreme sistema za elektronsko spremljanje plovil na vsakem plovilu, s to konfiguracijo pa naj bi bilo mogoče zbirati zapise sistema za elektronsko spremljanje v skladu z vsemi ustreznimi obveznimi minimalnimi standardi in tehničnimi specifikacijami iz tega dokumenta. Potrebna vsebina načrta za spremljanje plovil je določena v Prilogi VIII. Države članice lahko izberejo drugo obliko načrta za spremljanje plovil, če ta izpolnjuje minimalne zahteve, opisane v Prilogi VIII, odstavek 4.
9.Kopija odobrenega načrta za spremljanje plovil države članice se hrani na krovu vsakega plovila ves čas, ko se uporablja oprema sistema za elektronsko spremljanje dejavnosti plovila.
10.O vsaki spremembi načrta za spremljanje plovil, tudi v zvezi z opremo sistema za elektronsko spremljanje, je treba obvestiti organ zastave plovila, da jo odobri.
11.Standardi za shranjevanje in hrambo zapisov sistema za elektronsko spremljanje, pridobivanje in pregled podatkov ter poročanje so podrobno opisani v Prilogi IX.
12.Poveljniki ribiških plovil Unije z načrtom za spremljanje plovil zagotovijo, da:
(a)okvaro opreme sistema za elektronsko spremljanje čim prej sporočijo ustreznemu organu države zastave in po potrebi dobavitelju;
(b)se na zahtevo organa države zastave ali katerega koli pooblaščenega osebja zagotovi fizični dostop do sestavnih delov opreme sistema za elektronsko spremljanje na krovu;
(c)je pogled kamer v skladu z načrtom za spremljanje plovil in pogledi kamere, s katerimi je mogoče zbrati minimalne podatke, opredeljene v tej uredbi, v skladu s Prilogo VI, neoviran, leče ali pokrovi leč pa se po potrebi očistijo;
(d)se pri ravnanju z ulovom in prilovom, kolikor je to izvedljivo, omogoči, da je pogled elektronskih kamer za spremljanje primeren za zbiranje podatkov za ustrezna podatkovna polja iz Priloge VI (npr. identifikacija vrst, sestava ulova itd.);
(e)se pošiljanje ali pridobivanje elektronskih zapisov spremljanja izvaja v skladu s standardi iz Priloge IX;
(f)se ne posega nedovoljeno v opremo sistema za elektronsko spremljanje (npr. izklop sistema, preureditev ali oviranje pogleda kamer, izklop kamer ali senzorjev, ročni izklop opreme sistema, namerno poškodovanje sistema), razen če to dovoli in naroči država članica zastave ali pooblaščeno osebje države članice zastave.
13.Države članice, ki se odločijo, da bodo za pridobitev podatkov o ribištvu, ki jih je treba predložiti IATTC, uporabljale sistem za elektronsko spremljanje, zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, preden predložijo podatke sistema za elektronsko spremljanje IATTC, izpolnjujejo naslednje obvezne elemente minimalnih standardov in zahtev glede sistema za elektronsko spremljanje:
(a)programi elektronskega spremljanja držav članic so razviti, zasnovani in izvedeni tako, da se zagotovi, da so pregledni in je pridobljene podatke mogoče preveriti v skladu s Prilogo IX;
(b)analizo zapisov sistema za elektronsko spremljanje pri sintezi podatkov elektronskega spremljanja opravijo podjetja, ki jih je pooblastila pogodbenica Konvencije, ali institucije ali organi pogodbenice Konvencije, ki imajo opravljeno potrebno usposabljanje ter znanje, spretnosti in sposobnosti, da lahko zagotovijo učinkovito analizo zapisov elektronskega spremljanja in pridobivanje podatkov iz sistema za elektronsko spremljanje; to vključuje dovolj natančno identifikacijo vrst;
(c)ponudnik storitev elektronskega spremljanja predloži poročilo o stanju delovanja sistema za elektronsko spremljanje na krovu vsakega plovila pod jurisdikcijo zadevne države članice oziroma se to poročilo ustvari samodejno z opremo sistema za elektronsko spremljanje;
(d)za primer okvare opreme sistema za elektronsko spremljanje so določena pravila in postopki, ki se upoštevajo.
14.Države članice Komisiji predložijo opis programa sistema za elektronsko spremljanje, v katerem so podrobno navedene vsaj naslednje informacije:
(a)načrti za spremljanje plovil, ki se uporabljajo v programu;
(b)odgovornosti ribiških organov in lastnika/posadke plovila v zvezi z namestitvijo in vzdrževanjem opreme, vključno z rutinskim čiščenjem kamer, ter odzivi na mehanske ali tehnične okvare sistema za elektronsko spremljanje;
(c)protokoli za shranjevanje, pridobivanje in prenos podatkov v skladu s Prilogo IX;
(d)protokoli za notranje poročanje in spremljanje morebitnih ukrepov, neskladnih s temi standardi, ki se odkrijejo, vključno s pravili in postopki v primeru okvare opreme sistema za elektronsko spremljanje.
15.Komisija predloži opis programa sistema za elektronsko spremljanje direktorju IATTC, preden program elektronskega spremljanja začne pošiljati podatke IATTC. Države članice o vseh spremembah svojega domačega programa sistema za elektronsko spremljanje poročajo Komisiji, ki obvesti direktorja IATTC, kadar koli pride do takih sprememb.
16.Države članice, ki se odločijo, da bodo za pridobitev podatkov o ribištvu, ki jih je treba predložiti IATTC, uporabljale sistem za elektronsko spremljanje, sekretariatu IATTC sporočijo podatke tega sistema za vsako leto, zbrane na način, ki je skladen z minimalnimi standardi iz tega akta, po možnosti v skladu z roki za sporočanje podatkov iz veljavnih resolucij ali do konca naslednjega leta, pri čemer uporabijo oblike in smernice, opisane v zahtevah glede zaupnosti iz prilog VI, VII in IX.
17.Države članice, ki se odločijo, da bodo za pridobitev podatkov o ribištvu, ki jih je treba predložiti IATTC, uporabljale sistem za elektronsko spremljanje, Komisiji do 30. marca naslednjega leta predložijo povzetek načrtov za spremljanje plovil na ravni flote, v katerem je opisano izvajanje njihovih programov elektronskega spremljanja v preteklem letu, ki vključuje vsaj število plovil, ki izvajajo elektronsko spremljanje, glede na vrsto orodja in ribolova; nabor konfiguracij sistema za elektronsko spremljanje, ki se izvajajo v floti; splošen opis zahtev sistema za elektronsko spremljanje, ki jih države članice naložijo poveljnikom/posadkam plovil; dosežene ravni pokritosti (v odstotkih) glede na vrsto ribolova in orodje; podrobnosti o tem, kako so bile te ravni pokritosti izračunane, in po potrebi informacije o spremljanju skladnosti.“.
(6)Člen 10 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 10
Svilnati morski psi
1.Prepovedano je obdržati na krovu, pretovarjati, iztovarjati, shranjevati, prodajati ali ponujati v prodajo kateri koli del trupa ali celotne trupe svilnatih morskih psov (Carcharhinus falciformis), ki jih plovila z zaporno plavarico ulovijo na območju Konvencije.
2.Plovila Unije z zaporno plavarico izpustijo žive svilnate morske pse, kadar koli je to mogoče.
3.Če so svilnati morski psi ulovljeni nenamerno in zamrznjeni v okviru delovanja plovila z zaporno plavarico ter če so na kraju iztovarjanja prisotni vladni organi, je slednjim treba predati vse svilnate morske pse v celoti. Če vladni organi niso dosegljivi, se predani svilnati morski psi ne smejo prodajati ali menjati, lahko pa se podarijo za domačo prehrano ljudi. O tako predanih svilnatih morskih psih se poroča sekretariatu IATTC.
4.Plovila s parangalom, ki naključno ulovijo morske pse, omejijo prilov svilnatih morskih psov na največ 20 % teže celotnega ulova na ribolovno potovanje. Pri ribolovu več vrst s površinskimi parangali (pri katerem se z večino trnkov lovijo v globini manj kot 100 metrov druge ciljne vrste kot mečarica) se ulov svilnatih morskih psov s skupno dolžino manj kot 100 cm omeji na 20 % skupnega števila svilnatih morskih psov, ulovljenih med potovanjem.
5.Pri ribolovu več vrst s površinskimi parangali, pri katerem prilov svilnatih morskih psov s skupno dolžino manj kot 100 cm v letnem povprečju presega 20 % teže svilnatih morskih psov, države članice prepovejo uporabo jeklenih predvrvic v obdobju treh zaporednih mesecev vsako leto. Povprečni delež svilnatih morskih psov v ulovu se izračuna na podlagi podatkov za predhodno koledarsko leto. Določbe tega odstavka veljajo tudi za nova plovila, ki začenjajo ribolov več vrst, in tista, za katera podatki iz neposredno predhodnega obdobja niso na voljo.
6.Ribiška plovila Unije s skupno dolžino manj kot 12 metrov, ki uporabljajo ročno upravljano ribolovno orodje (tj. brez mehanskih ali hidravličnih vitlov) in med ribolovnim potovanjem ne dostavljajo matičnim ladjam, so izključena iz uporabe tega člena.
7.Države članice vsako leto pred 15. septembrom obvestijo Komisijo o enotnem obdobju brez uporabe jeklenih predvrvic iz odstavka 5, ki se bo upoštevalo v koledarskem letu. Komisija o tem ustrezno obvesti sekretariat IATTC.
8.Države članice zahtevajo zbiranje in predložitev podatkov o ulovu svilnatih morskih psov v skladu z zahtevami IATTC glede sporočanja podatkov. Države članice v okviru opazovalnih programov in z drugimi sredstvi evidentirajo tudi število in status (mrtvih/živih) svilnatih morskih psov, ki so jih ulovila in izpustila plovila z zaporno plavarico vseh razredov zmogljivosti, ter o tem poročajo IATTC.
9.Ribiška plovila Unije ne lovijo na območjih izleganja svilnatih morskih psov, ki jih je opredelila IATTC.“
(7)Člen 12 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 12
Varen izpust morskih psov
10.Ribiška plovila Unije ulovljene morske pse (žive ali mrtve), ki jih ne obdržijo, nepoškodovane izpustijo, kolikor je mogoče, takoj ko se opazi, da so na vrvi, da so se zapletli v mrežo ali da so bili izvlečeni na krov, pri čemer se upošteva varnost vseh oseb. Države članice zahtevajo, da plovila z zaporno plavarico uporabljajo naslednji postopek za zagotavljanje varnosti oseb, ki sodelujejo pri taki dejavnosti:
(a)morski psi se osvobodijo iz mreže in spustijo v ocean čim prej po tem, ko je bilo prvič opaženo, da so se zapletli v mrežo;
(b)morski psi, izvlečeni na krov, se čim prej vrnejo v vodo po rampi na krovu, ki vodi do odprtine na stranskem delu plovila, ali skozi lopute za zasilni izhod. Če rampe ali lopute za zasilni izhod niso na voljo, se morski psi spustijo z zanko ali mrežo za tovor, pri čemer se uporabi žerjav ali podobna oprema, ali kot je navedeno v Prilogi 3 k Resoluciji C-24-05;
(c)prepovedana je uporaba kavljev, trnkov ali podobnih orodij za ravnanje z morskimi psi;
(d)morski psi se ne smejo dvigovati za glavo, rep, škržne reže ali nosne odprtine ali z vrvico za vezanje na telesu ali skozi telo. V telo morskih psov je prepovedano delati luknje (npr. da bi se skozi telo napeljala vrv za dvig morskega psa);
(e)prepovedano je dviganje orjaških kitovcev (Rhincodon typus) na krov plovila in vlečenje orjaških kitovcev iz mreže zapornih plavaric, npr. z uporabo vlečnih vrvi.
11.Države članice zahtevajo, da plovila s parangali uporabljajo naslednji postopek za zagotavljanje varnosti oseb, ki sodelujejo pri takih dejavnostih:
(a)morski psi se osvobodijo iz mreže in spustijo v ocean čim prej po tem, ko je bilo prvič opaženo, da so se zapletli v mrežo;
(b)morski psi, izvlečeni na krov, se čim prej vrnejo v vodo po rampi na krovu, ki vodi do odprtine na stranskem delu plovila, ali skozi lopute za zasilni izhod. Če rampe ali lopute za zasilni izhod niso na voljo, se morski psi spustijo z zanko ali mrežo za tovor, pri čemer se uporabi žerjav ali podobna oprema, ali kot je navedeno v Prilogi 3 k Resoluciji C-24-05;
(c)prepovedana je uporaba kavljev, trnkov ali podobnih orodij za ravnanje z morskimi psi;
(d)morski psi se ne smejo dvigovati za glavo, rep, škržne reže ali nosne odprtine ali z vrvico za vezanje na telesu ali skozi telo. V telo morskih psov je prepovedano delati luknje (npr. da bi se skozi telo napeljala vrv za dvig morskega psa);
(e)prepovedano je dviganje orjaških kitovcev (Rhincodon typus) na krov plovila in vlečenje orjaških kitovcev iz mreže zapornih plavaric, npr. z uporabo vlečnih vrvi;
(f)če je mogoče, se morski psi pustijo v vodi;
(g)za rezanje vrvice čim bližje trnku se uporabi ščipalnik za vrvice tako, da na živali ostane manj kot 1 meter, kolikor je to izvedljivo.
12.Poleg tega, kar je navedeno v členu 12(1), ribiška plovila Unije uporabljajo najboljše prakse varnega ravnanja z morskimi psi in njihovega izpusta v skladu s smernicami iz prilog 3 in 3.1 k Resoluciji C-24-05.“.
(8)Člen 14 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 14
Zbiranje podatkov o vrstah morskih psov
1.Poveljniki ribiških plovil Unije zbirajo podatke o ulovu svilnatih morskih psov in kladvenic ter jih pošiljajo državam članicam, ki te podatke do 31. marca vsako leto pošljejo Komisiji. Komisija podatke posreduje sekretariatu IATTC.
2.Vsaka država članica Komisiji vsako leto do 31. marca sporoči podatke o ulovu, naporu po vrsti orodja, iztovarjanju morskih psov in trgovini z njimi po vrstah, če je to mogoče, v skladu s postopki poročanja IATTC, vključno z razpoložljivimi preteklimi podatki. Komisija podatke posreduje sekretariatu IATTC.
3.Opazovalci na ribiških plovilih Unije evidentirajo število in stanje (mrtvi ali živi) svilnatih morskih psov in kladvenic, ki so bili ulovljeni in izpuščeni.
4.Države članice prek opazovalnih programov, programov elektronskega spremljanja ali drugih sredstev ter v skladu z veljavnimi zahtevami glede spremljanja predložijo tudi podatke o identifikaciji vrst, številu in stanju (mrtvi/živi) vseh ulovljenih morskih psov, vključno s tistimi, ki so jih naključno ujela in/ali izpustila plovila z zaporno plavarico vseh razredov zmogljivosti in plovila s parangali.“.
(9)V členu 20(1) se doda točka (q):
„(q) veljavno dovoljenje za ribolov/pretovarjanje na območju Konvencije.“.
(10)V členu 25 se doda točka 6:
„(6) Države članice najpozneje 75 dni pred vsakim rednim zasedanjem znanstvenega svetovalnega odbora Komisiji predložijo podatke, zbrane z napravami za zbiranje rib, v skladu s členom 14 te uredbe. Komisija te informacije najpozneje 60 dni pred zasedanjem znanstvenega svetovalnega odbora posreduje sekretariatu IATTC.“.
(11)Člen 26 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 26
Postopek preverjanja skladnosti in domnevna neskladnost, o kateri poroča IATTC
1.Države članice izpolnijo standardni vprašalnik o skladnosti z IATTC iz Priloge I k Resoluciji C-22-02 vsaj 75 dni pred letnim zasedanjem odbora za pregled izvajanja ukrepov, ki jih sprejme Komisija IATTC (v nadaljnjem besedilu: Odbor za skladnost). Komisija posreduje navedene informacije direktorju IATTC najpozneje 60 dni pred zasedanjem Odbora za skladnost.
2.Če Komisija od direktorja IATTC prejme kakršne koli informacije, da država članica ali ribiška plovila Unije domnevno ne upoštevajo Konvencije ali resolucij, Komisija te informacije nemudoma posreduje zadevni državi članici.
3.Država članica v zvezi z domnevno neskladnostjo začne preiskavo ter vsaj 75 dni pred letnim zasedanjem odbora za skladnost Komisiji sporoči ugotovitve take preiskave in vse sprejete ukrepe za obravnavo morebitnih težav zaradi neskladnosti.
4.Komisija te informacije vsaj 60 dni pred zasedanjem odbora za skladnost posreduje direktorju IATTC.“.
(12)Vstavi se naslednji člen 27a:
„Člen 27a
Smernice
Komisija državam članicam, ki imajo ribolovne možnosti na območju Konvencije, zagotovi vse smernice, ki jih glede najboljših praks varnega ravnanja z morskimi psi in njihovega izpusta pripravi IATTC.
Zadevne države članice zagotovijo, da se te smernice predložijo poveljnikom njihovih plovil, ki se ukvarjajo z zadevnim ribolovom. Ti poveljniki sprejmejo vse potrebne/mogoče ukrepe za izvajanje teh smernic.“.
(13)V členu 28(1) se doda točka (p):
„napotilom na smernice iz člena 12(1), točka (b), 12(2), točka (b), in 12(3) ter napotilom na mednarodne akte iz člena 26(1).“.
(14)V naslovu priloge k Uredbi (EU) 2021/56 „Preglednica 1 – Ukrepi za ublažitev“ se izraz „Priloga“ nadomesti s „Priloga II“.
(15)Uredbi (EU) 2021/56 se dodajo priloge II, III, IV, V, VI, VII, VIII in IX v skladu s Prilogo II k tej uredbi.
Člen 5
Spremembe Uredbe (EU) 2022/2056
Uredba (EU) 2022/2056 se spremeni:
(1)Člen 14 se nadomesti z naslednjim:
„Splošni ukrepi za zaščito morskih psov
1.Plovila Unije s parangali, ki lovijo tuna in pahljačaste mečarice med 20° severne zemljepisne širine in 20° južne zemljepisne širine, ne uporabljajo žične vrvi za stranske vrvi ali predvrvice in jim je prepovedano uporabljati vrvi za ribolov morskih psov ali predvrvice, ki izhajajo neposredno iz plovcev parangalov ali samolovk, znanih kot vrvi za ribolov morskih psov, kot je prikazano v Prilogi VI. Plovila, ki prevažajo žične vrvi za stranske vrvi ali predvrvice, jih imajo pospravljene.
2.Ribiška plovila Unije zagotovijo, da se ulovljeni morski psi, ki se ne obdržijo, pred osvoboditvijo z razrezom vrvic privlečejo ob bok plovila, da se olajša identifikacija vrst, kadar je prisoten opazovalec ali elektronska nadzorna kamera, pri čemer se upošteva varnost posadke in opazovalca.
3.Morski psi, ki jih ulovijo plovila Unije s parangali in se ne obdržijo, se izpustijo čim prej, pri čemer se upošteva varnost posadke in opazovalca, in sicer na naslednji način:
(a)morski psi se pustijo v vodi, kjer je to mogoče, in
(b)predvrvica se prereže s ščipalnikom za vrvice čim bližje trnku.“.
(2)V členu 15 se doda nov odstavek 5:
„5. Ribiško plovilo osebke dolgoplavutega morskega psa, ki so nenamerno ulovljeni in zamrznjeni v okviru dejavnosti plovil z zaporno plavarico, preda pristojnim vladnim organom ali zavrže ob iztovarjanju ali pretovarjanju. Tako predanega dolgoplavutega morskega psa pristojni vladni organi ne smejo prodati ali zamenjati, lahko pa se podari za domačo prehrano ljudi.“.
(3)V členu 17 se doda nov odstavek 6:
„6. Ribiško plovilo osebke svilnatega morskega psa, ki so nenamerno ulovljeni in zamrznjeni v okviru dejavnosti plovil z zaporno plavarico, preda pristojnim vladnim organom ali zavrže ob iztovarjanju ali pretovarjanju. Tako predanega svilnatega morskega psa pristojni vladni organi ne smejo prodati ali zamenjati, lahko pa se podari za domačo prehrano ljudi.“
(4)(4) V členu 24 se točka (c) nadomesti z naslednjim:
„(c) ribiška plovila, ki plujejo pod zastavo nepogodbenic in jih upravljajo pogodbenice na podlagi najema, zakupa ali podobne ureditve ter ki spoštujejo ohranitvene in upravljalne ukrepe.“.
Člen 6
Spremembe Uredbe (EU) 2022/2343
Uredba (EU) 2022/2343 se spremeni:
(1)V členu 3 se doda točka 18:
„(18) ‚sistem za elektronsko spremljanje‘ pomeni integriran sistem strojne in programske opreme, ki podpira pridobivanje videoposnetkov ribolovne dejavnosti, podatkov o položaju in/ali podatkov senzorjev ter omogoča analizo zapisov elektronskega spremljanja in poročanje o njih.“
(2)V členu 4 se vstavijo naslednji odstavki:
„1a. Plovila Unije z zaporno plavarico ne zavržejo tropskega tuna po točki ribolovne operacije, ko se mreža v celoti zapre in se iz vode izvleče več kot polovica mreže. Če okvara opreme vpliva na postopek zapiranja in izvleka mreže tako, da tega pravila ni mogoče upoštevati, si mora posadka prizadevati za čimprejšnjo izpustitev tunov in neciljnih vrst.
1b. Kolikor je mogoče, plovila Unije z zaporno plavarico obdržijo na krovu in iztovorijo celoten ulov drugih tunov, mavričnih šurov, delfink, balester, pahljačastih mečaric, jadrovnic, vahuj in barakud, razen rib, ki niso primerne za prehrano ljudi.“.
(3)Vstavi se naslednji člen 5a:
„Člen 5a
Prostovoljna prepoved ribolova
1. Države članice se lahko odločijo, da plovilom pod njihovo zastavo prepovejo ribolov veleokega, rumenoplavutega in črtastega tuna na območju pristojnosti IOTC za najmanj 31 zaporednih dni. Plovila Unije s skupno dolžino manj kot 12 metrov, ki lovijo znotraj izključne ekonomske cone države članice, se lahko izključijo.
2. Države članice, ki se odločijo za prepoved ribolova, Komisiji vsako leto najpozneje 15. decembra sporočijo izbrano obdobje prepovedi ribolova. Komisija najpozneje 31. decembra te informacije pošlje sekretariatu IOTC.“.
(4)Vstavi se naslednji člen 8a:
„Člen 8a
Upravljanje plavajočih naprav za zbiranje rib
1.Samo plovila z zaporno plavarico in povezana oskrbovalna plovila lahko nameščajo plavajoče naprave za zbiranje rib in instrumentne boje.
2.Plovila z zaporno plavarico in povezana oskrbovalna plovila namestijo plavajoče naprave za zbiranje rib z instrumentno bojo, ki je bila aktivirana in registrirana v registru plavajočih naprav za zbiranje rib, šele ko IOTC vzpostavi register plavajočih naprav za zbiranje rib. Uporaba vseh drugih boj, kot so radijske boje, je prepovedana.
3.Plovila z zaporno plavarico in povezana oskrbovalna plovila aktivirajo instrumentne boje le, če so te fizično prisotne na krovu, in jih ponovno aktivirajo šele po tem, ko so bile pripeljane nazaj v pristanišče in so jih odobrile njihove države članice zastave.
4.Plovila z zaporno plavarico in povezana oskrbovalna plovila sprejmejo vse razumne previdnostne ukrepe, da preprečijo nenamerno izgubo plavajočih naprav za zbiranje rib in instrumentnih boj, ter ne smejo namerno zavreči plavajoče naprave za zbiranje rib ali z njimi povezane instrumentne boje, razen v primerih višje sile.
5.Plovila z zaporno plavarico in povezana oskrbovalna plovila pred prijavo izgube plavajoče naprave za zbiranje rib poskušajo tako napravo čim prej najti in izvleči.
6.Ko plovila z zaporno plavarico in povezana oskrbovalna plovila izvlečejo instrumentno bojo, pritrjeno na plavajočo napravo za zbiranje rib, plavajoče naprave za zbiranje rib ne smejo pustiti v morju brez aktivirane instrumentne boje.
7.Države članice pripravijo nacionalni načrt upravljanja, namenjen njihovim ribiškim plovilom, ki uporabljajo plavajoče naprave za zbiranje rib. V načrtu upravljanja se upoštevajo smernice iz Priloge 2.
8.Države članice Komisiji predložijo načrt upravljanja iz odstavka 7 najpozneje 75 dni pred letnim zasedanjem IOTC leta 2025, nato pa po potrebi predložijo letne spremembe.“
(5)Vstavi se naslednji člen 8b:
„Člen 8b
Zasnova in izdelava plavajočih naprav za zbiranje rib
1.Plovila z zaporno plavarico in z povezana oskrbovalna plovila uporabljajo samo plavajoče naprave za zbiranje rib, katerih zasnova in izdelava sta v skladu z naslednjimi specifikacijami, ki so kot primer navedene v Prilogi 3a:
(a)uporaba mrežnega materiala je prepovedana za kateri koli del plavajoče naprave za zbiranje rib;
(b)uporabljajo se samo materiali in zasnova, ki ne povzročajo zapletanja, in
(c)podpovršinska struktura ne presega dolžine 50 metrov.
2.Plovila z zaporno plavarico in povezana oskrbovalna plovila:
(a)od 1. januarja 2026 ne uporabljajo več plavajočih naprav za zbiranje rib kategorije V in uporabljajo le plavajoče naprave za zbiranje rib kategorij biološke razgradljivosti I, II III in IV, kot so opredeljene v Prilogi III;
(b)od 1. januarja 2027 uporabljajo samo plavajoče naprave za zbiranje rib kategorij I in II, kot so opredeljene v Prilogi 3, in
(c)od 1. januarja 2029 uporabljajo samo plavajoče naprave za zbiranje rib kategorije I, kot so opredeljene v Prilogi 3.
3.Instrumentne boje, pritrjene na uporabljeno plavajočo napravo za zbiranje rib, so trajno in jasno označene z edinstveno referenčno številko (ID, ki jo zagotovi proizvajalec instrumentne boje) in edinstveno identifikacijsko oznako plovila IOTC.
4.Od 1. januarja 2026 so plavajoče naprave za zbiranje rib trajno označene s posebnim edinstvenim identifikatorjem IOTC, ki ga določi sekretariat IOTC. Oznaka je ločena od oznake instrumentne boje.
5.Plovila z zaporno plavarico in povezana oskrbovalna plovila, ki naletijo na plavajoče naprave za zbiranje rib, ki niso skladne z zahtevami glede zasnove in izdelave, take plavajoče naprave za zbiranje rib takoj izvlečejo iz vode, če je to izvedljivo. Plovila z zaporno plavarico in povezana oskrbovalna plovila o takih primerih poročajo svojim državam članicam zastave. Države članice informacije sporočijo Komisiji, ta pa jih sporoči sekretariatu IOTC.
6.Države članice predložijo informacije o stanju izvajanja v zvezi z biološko razgradljivimi napravami za zbiranje rib v skladu s členom 51(5).“.
(6)Vstavi se naslednji člen 8c:
„Člen 8c
Obveznosti poročanja za plavajoče naprave za zbiranje rib
1.Ribiška plovila Unije evidentirajo vse ribolovne dejavnosti v povezavi s plavajočim predmetom (plavajoča naprava za zbiranje rib ali hlod) in/ali instrumentno bojo od začetka do konca uporabe z uporabo posebnih podatkovnih elementov iz Priloge 3 in predloge, ki jo dobijo od sekretariata IOTC. Države članice pošljejo te informacije Komisiji v skladu s členom 51(2).
2.Ribiška plovila Unije svoji državi članici zastave vsako leto predložijo podatke o številu instrumentnih boj, ki so jim bile dodeljene do konca vsakega koledarskega leta, vključno z izgubljenimi ali zapuščenimi in/ali zavrženimi instrumentnimi bojami, mesečno z mrežnim območjem 1° ter vrsto plavajočih naprav za zbiranje rib. Informacije se razčlenijo po floti, letu, mesecu in mreži s kvadratki po 1 x 1 stopinjo ter izrazijo kot povprečno dnevno število aktivnih instrumentnih boj za posamezni stratum. Države članice pošljejo te informacije Komisiji v skladu s členom 51(2).
3.Dokler Komisija ne obvesti držav članic o začetku veljavnosti registra plavajočih naprav za zbiranje rib IOTC, države članice zagotovijo, da plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo, v ustrezni ladijski dnevnik zapišejo datum, čas in geografske koordinate (decimalne stopinje) namestitve za vsako instrumentno bojo ter zraven navedejo edinstveno referenčno številko instrumentne boje.
4.Ko Komisija uradno obvesti države članice o začetku veljavnosti registra plavajočih naprav za zbiranje rib IOTC, lastniki boj vnesejo naslednje informacije o namestitvi instrumentnih boj:
(a)edinstveno referenčno številko instrumentne boje, ki omogoča identifikacijo lastnika boje;
(b)ime lastnika boje;
(c)edinstveno številko plovila z zaporno plavarico, ki mu je dodeljena instrumentna boja, iz registra plovil IOTC;
(d)državo članico plovila z zaporno plavarico, ki mu je dodeljena instrumentna boja;
(e)proizvajalca instrumentne boje;
(f)ime modela instrumentne boje;
(g)edinstveni identifikator IOTC plavajoče naprave za zbiranje rib, kot ga določi sekretariat IOTC;
(h)kategorijo biološke razgradljivosti plavajoče naprave za zbiranje rib ali hlodovine, če je ustrezno, s katero je bila boja nameščena;
(i)datum in čas namestitve;
(j)lokacijo namestitve.
5.Lastniki boj vključijo boje, ki so bile nameščene pred začetkom veljavnosti registra plavajočih naprav za zbiranje rib in so 1. januarja 2026, ko začne veljati register plavajočih naprav za zbiranje rib, še aktivne.
6.Lastnik boje prek registra plavajočih naprav za zbiranje rib v 24 urah po aktivaciji obvesti sekretariat IOTC in državo članico, pod katere zastavo pluje, o aktivaciji instrumentne boje in navede edinstveni identifikator IOTC plavajoče naprave za zbiranje rib, kot ga je določil sekretariat IOTC.
7.Države članice preverijo informacije, ki jih lastnik boje navede v registru plavajočih naprav za zbiranje rib, in jih potrdijo vsaj enkrat na leto.
8.Lastnik boje prek registra plavajočih naprav za zbiranje rib v 72 urah po deaktivaciji obvesti sekretariat IOTC o deaktivaciji instrumentne boje in navede tudi, ali sta bili plavajoča naprava za zbiranje rib in instrumentna boja izvlečeni iz vode. Če se aktivna boja, pritrjena na plavajočo napravo za zbiranje rib, deaktivira, ne da bi se izvlekla, lastnik boje v obvestilo prek registra plavajočih naprav za zbiranje rib vključi datum, čas, zadnjo lokacijo boje in razloge za njeno deaktivacijo. Lastnik boje v register plavajočih naprav za zbiranje rib zapiše, kdaj je bila instrumentna boja umaknjena iz uporabe (tj. izvlečena iz vode in je ni mogoče spet namestiti ali aktivirati).
9.Države članice Komisiji dnevno pošiljajo informacije o vseh aktivnih napravah za zbiranje rib, ki vsebujejo naslednje informacije:
(a)geografsko lokacijo (stopinje, minute in sekunde);
(b)datum;
(c)čas;
(d)edinstveno referenčno številko instrumentne boje;
(e)ime in registrsko številko IOTC plovila, ki mu je dodeljena instrumentna boja.
Informacije se zbirajo v mesečnih intervalih in se predložijo ne prej kot 30 dni ter ne pozneje kot 60 dni po mesečnem zbiranju zadevnih informacij. Komisija pošlje te informacije sekretariatu IOTC.
10.Države članice lahko Komisiji predložijo utemeljeno zahtevo za dostop do informacij iz točk (c), (d) in (j) odstavka 4, ki se nanašajo na plavajoče naprave za zbiranje rib, ki jih uporabljajo druge pogodbenice Konvencije.
11.Če druga pogodbenica Konvencije zahteva dostop do informacij iz točk (c), (d) in (j) odstavka 4, ki se nanašajo na plavajoče naprave za zbiranje rib, ki jih uporablja država članica, Komisija to zahtevo posreduje zadevni državi članici, potem ko od pogodbenice Konvencije, ki je zaprosila za dostop, zahteva utemeljitev zahteve. Zadevna država članica Komisiji v 20 dneh predloži svoje soglasje za predložitev informacij iz točke (j) odstavka 4 ali svojo utemeljeno zavrnitev.“.
(7)Člen 9 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 9
Zasidrane naprave za zbiranje rib
1.Ribiška plovila Unije evidentirajo ribolovne dejavnosti v povezavi z zasidranimi napravami za zbiranje rib z uporabo posebnih podatkovnih elementov iz Priloge 3. Države članice pošljejo te informacije Komisiji v skladu s členom 51(2).
2.Države članice pripravijo nacionalni načrt upravljanja, namenjen njihovim ribiškim plovilom, ki uporabljajo zasidrane naprave za zbiranje rib. V načrtu upravljanja se upoštevajo smernice iz Priloge 2.
3.Države članice zagotovijo, da njihova plovila uporabljajo samo zasidrane naprave za zbiranje rib, ki so stalno in jasno označene z enotno nacionalno identifikacijsko številko, ki opredeljuje države članice ali plovila (kar koli je ustrezno), ki jim zasidrane naprave za zbiranje rib pripadajo.
4.Države članice izvajajo inšpekcijske preglede na morju, da zagotovijo, da so nameščene zasidrane naprave za zbiranje rib označene in izdelane v skladu s členom 9a.
5.Države članice v 15 dneh po namestitvi nove naprave za zbiranje rib v vodah Unije Komisiji poročajo o namestitvi te naprave z naslednjimi informacijami:
(a)datum namestitve;
(b)položaj GPS;
(c)enotna nacionalna identifikacijska številka iz odstavka 4.
Komisija te informacije nemudoma in najpozneje 21 dni po namestitvi pošlje sekretariatu IOTC.
6.Države članice najpozneje 75 dni pred letnim zasedanjem IOTC predložijo poročilo o napredku pri izvajanju načrta upravljanja za uporabo zasidranih naprav za zbiranje rib in po potrebi pregled prvotno predloženega načrta upravljanja. Poročilo o napredku vključuje register nameščenih, izgubljenih, zapuščenih in zavrženih zasidranih naprav za zbiranje rib ter število in rezultate inšpekcijskih pregledov iz odstavka 3.
7.Komisija najpozneje 60 dni pred letnim zasedanjem IOTC pošlje te informacije sekretariatu IOTC.“.
(8)Vstavi se naslednji člen 9a:
„Člen 9a
Zasnova in izdelava zasidranih naprav za zbiranje rib
1.Države članice in ribiška plovila Unije za izdelavo podpovršinskih zbiralnikov na zasidranih napravah za zbiranje rib uporabljajo samo zasnove in materiale, ki ne povzročajo zapletanja. Podpovršinski zbiralniki, pritrjeni na vrv za privez, so izdelani iz biološko razgradljivih materialov.
2.Države članice in ribiška plovila Unije se spodbuja k izdelavi zasidranih naprav za zbiranje rib iz materialov, ki omogočajo daljšo življenjsko dobo.
3.Države članice in ribiška plovila Unije zagotovijo, da se pri izbiri lokacije za namestitev ali zamenjavo nameščenih zasidranih naprav za zbiranje rib upoštevata narava in profil morskega dna. Kjer je mogoče, se je treba izogibati lokacijam s strmimi pobočji, da se čim bolj zmanjša tveganje izgube.
4.Države članice in ribiška plovila Unije zagotovijo, da je zgornji del zasidranih naprav za zbiranje rib primeren za uporabo na morju, kjer je prisoten močan tok, in sicer z uporabo hidrodinamičnih zasnov, da se zmanjša upor proti toku in valovom.“.
(9)V členu 13 se doda naslednji odstavek 3:
„3. Transportna plovila Unije, ki imajo dovoljenje za pretovarjanje vrst v pristojnosti IOTC, ločijo in natovorijo pretovorjene ribe z ribiškim plovilom ter pripravijo natovorni načrt, iz katerega so razvidne lokacije količin v skladišču po plovilih in glavnih vrstah ter po možnosti po drugih vrstah. Poveljnik transportnega plovila na zahtevo natovorni načrt predloži inšpektorjem.“.
(10)Člen 20 se spremeni:
(a) v odstavku 2 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
„(b) državi članici zastave plovila poročajo o interakcijah s kiti in delfini, pri čemer navedejo naslednje informacije:
–vrsto (če jo prepoznajo),
–število osebkov,
–kratek opis interakcije, vključno s podrobnimi informacijami o tem, kako in zakaj je prišlo do interakcije, če je to mogoče,
–lokacijo obkrožitve,
–ukrepe, ki so bili sprejeti za zagotovitev varnega izpusta, in
–oceno stanja živali ob izpustu, vključno s tem, ali je bil kit ali delfin izpuščen živ, pa je pozneje poginil.“;
(b) vstavi se naslednji odstavek 4:
„4. Države članice zagotovijo, da ribiška plovila Unije poznajo in uporabljajo ustrezne tehnike za blaženje, prepoznavanje, ravnanje in izpust ter imajo na krovu vso potrebno opremo za varen izpust kitov in delfinov.“.
(11)V členu 22 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Ribiška plovila Unije uporabljajo blažitvene ukrepe za zmanjšanje prilova morskih ptic na vseh ribolovnih območjih, v vseh sezonah in vrstah ribištva. Vsa plovila s parangalom na območju južno od 25 stopinj južne zemljepisne širine uporabljajo najmanj dva od tri blažitvene ukrepe, navedene v Prilogi 4, kakor je bila spremenjena s to uredbo, ali pa uporabljajo samo naprave za zaščito trnkov, in izpolnjujejo minimalne standarde za navedene ukrepe. Načrtovanje in postavitev vrvi za odganjanje ptic morata biti v skladu z dodatnimi specifikacijami, navedenimi v Prilogi 5.“.
(12)V členu 30 se dodajo naslednji odstavki 4, 5 in 6:
„4. Če so izpolnjeni minimalni obvezni standardi sporočanja podatkov iz regionalnega opazovalnega programa, lahko države članice dopolnijo ali nadomestijo minimalno prisotnost človeških opazovalcev iz odstavka 1 s sistemom za elektronsko spremljanje. Sistem za elektronsko spremljanje se po potrebi dopolni z vzorčenjem v pristanišču in/ali drugimi metodami zbiranja podatkov, ki jih odobri IOTC.
5. Države članice, ki se odločijo za uporabo sistema za elektronsko spremljanje, da bi delno ali v celoti dosegle minimalno pokritost iz odstavka 1, zagotovijo, da njihovi nacionalni programi za elektronsko spremljanje, sistemi za elektronsko spremljanje in podatkovni standardi izpolnjujejo zahteve iz te uredbe za namene regionalnega programa IOTC za elektronsko spremljanje. To vključuje zahteve, vključno s tistimi iz Priloge 11, kot so določene s to uredbo.
6. Države članice, ki se odločijo za uporabo elektronskega sistema za spremljanje, da bi delno ali v celoti izpolnile minimalno pokritost iz odstavka 1:
(a)zagotovijo, da se za vsako plovilo, ki je opremljeno z opremo za elektronsko spremljanje in dostavljeno pristojnim organom države članice, pripravi načrt za spremljanje plovil, kot je določen v Prilogi 11;
(b)zagotovijo, da je na teh plovilih na podlagi načrta za spremljanje plovil nameščena oprema za elektronsko spremljanje, da se zberejo zahtevani podatki in izpolnijo cilji glede pokritosti, o katerih se je dogovorila Komisija;
(c)zagotovijo, da je izvajanje sistema za elektronsko spremljanje skladno z regionalnim programom IOTC za elektronsko spremljanje in njegovimi minimalnimi standardi;
(d)sodelujejo, da bi zagotovile, da so nacionalni programi elektronskega spremljanja združljivi in po potrebi usklajeni;
(e)dokumentirajo vloge in pristojnosti vladnih ribiških organov ter lastnikov plovil in posadke, med drugim v zvezi z namestitvijo in vzdrževanjem opreme, rednim čiščenjem kamer, pošiljanjem pomnilniških naprav, dostopom do evidenc elektronskega spremljanja in podatkov elektronskega spremljanja ter odzivi na mehanske ali tehnične okvare sistema za elektronsko spremljanje;
(f)sekretariatu IOTC zagotovijo kontaktne podatke svojih koordinatorjev programa elektronskega spremljanja.“
(13)V členu 31 se vstavita odstavka 1a in 1b:
„1a. Opazovalci pri opravljanju svojih nalog uporabljajo minimalna standardna podatkovna polja regionalnega opazovalnega programa IOTC, obrazce IOTC za zbiranje podatkov, identifikacijske kartice IOTC za živalske vrste, priročnik za opazovalce IOTC in obrazce za opazovalce IOTC, ki jih zagotovi Komisija.
1b. Opazovalci, napoteni na plovila z zaporno plavarico, pred namestitvijo vsake plavajoče naprave za zbiranje rib zberejo podrobne informacije o njeni zasnovi in skladnosti z zahtevami iz Priloge 3bis.“
(14)V členu 33 se doda naslednji odstavek 4:
„4. Države članice, ki se odločijo za uporabo sistema za elektronsko spremljanje, Komisiji predložijo naslednje informacije:
(a)vsako leto do 15. junija načrt za spremljanje plovil za vsako plovilo, ki uporablja sistem za elektronsko spremljanje, z opisom priprave sistema za elektronsko spremljanje na vsakem plovilu v skladu s smernicami iz Priloge 11;
(b)vsako leto do 15. junija preglednico za zbiranje podatkov regionalnega opazovalnega programa, v kateri so navedena naslednja podatkovna polja:
(i) ime in opis podatkovnega polja;
(ii) raven zahteve za poročanje o podatkovnem polju (obvezno zbiranje, obvezno poročanje, če je zbrano, ni obvezno);
(iii) kratek opis metode, uporabljene za zbiranje podatkov za vsako podatkovno polje;
(iv) v njihovem nacionalnem znanstvenem poročilu, ki ga predložijo v skladu s členom 51(6), povzetek načrta za spremljanje plovil, v katerem navedejo:
–število plovil, ki uporabljajo sistem za elektronsko spremljanje in plujejo pod zastavo, glede na orodje in vrsto ribolova,
–razpon konfiguracij sistema za elektronsko spremljanje, izvedenih v floti (vključno s številom in postavitvami kamer za vsako konfiguracijo),
–splošen opis zahtev glede sistema za elektronsko spremljanje, ki jih uprava naloži posadki plovil.“.
(15)V členu 44 se dodata naslednja odstavka 3 in 4:
„3. Države članice pristanišča morajo pri inšpekcijskih pregledih v pristanišču prednostno pregledati naslednja plovila:
(a)transportna plovila, pri katerih so signali sistema samodejnega prepoznavanja/sistema za spremljanje plovil izginili v sumljivih okoliščinah in brez pojasnila in/ali kažejo na dvomljive premike;
(b)transportna plovila, ki niso vpisana v evidenco transportnih plovil IOTC.
4. Inšpekcijski pregled dejavnosti pretovarjanja v pristanišču bi moral vključevati spremljanje celotne dejavnosti pretovarjanja, vključno s pregledom predhodnega dovoljenja za pretovarjanje v pristanišču, ki ga je pogodbenica Konvencije, ki je država zastave, izdala ribiškemu plovilu.“.
(16)Člen 51(2) se nadomesti z naslednjim:
„2. Države članice poleg informacij iz odstavka 1 vključijo naslednje podatke o ribolovnem naporu flote plovil z zaporno plavarico, ki uporabljajo oskrbovalna plovila in naprave za zbiranje rib, ter ribiških plovil, ki lovijo z zasidranimi napravami za zbiranje rib:“.
(17)V členu 51(2) se dodata naslednji točki (d) in (e):
„(d) vse ribolovne dejavnosti v povezavi s plavajočim predmetom (plavajoča naprava za zbiranje rib ali hlod) in/ali instrumentno bojo, od namestitve do konca uporabe, z uporabo posebnih podatkovnih elementov iz Priloge 3;
(e) vse ribolovne dejavnosti v povezavi z zasidranimi napravami za zbiranje rib z uporabo posebnih podatkovnih elementov iz Priloge 3.“.
(18)V členu 51 se odstavek 5 nadomesti z naslednjim:
„5. Države članice 75 dni pred letnim zasedanjem IOTC predložijo Komisiji informacije za predhodno koledarsko leto, ki vsebujejo informacije o ukrepih, sprejetih za izvajanje obveznosti poročanja za vse vrste ribištva v pristojnosti IOTC, vključno z vrstami morskih psov, ulovljenimi v povezavi z ribištvom v pristojnosti IOTC, zlasti korake, sprejete za izboljšanje svojega zbiranja podatkov o neposrednem in naključnem ulovu ter o uporabi biološko razgradljivih plavajočih naprav za zbiranje rib, kot je določeno v členu 8b. Komisija zbere informacije in pripravi poročilo Unije o izvajanju ter ga pošlje sekretariatu IOTC.“.
(19)V členu 51(6) se doda naslednja točka (e):
„(e) poročilo o sistemu za elektronsko spremljanje iz člena 30(4).“.
(20)V členu 54(1) se doda točka (k):
„(k) sprememb obveznosti poročanja in obvestil za plavajoče naprave za zbiranje rib iz člena 8c.“.
(21)Prilogi 2 in 3 k Uredbi (EU) 2022/2343 se nadomestita z besedilom iz Priloge IV k tej uredbi.
(22)V Uredbo (EU) 2022/2343 se vstavita prilogi 3a in 3b, kot je določeno v Prilogi IV k tej uredbi.
(23)Priloga 4 k Uredbi (EU) 2022/2343 se spremeni v skladu z besedilom iz Priloge IV k tej uredbi.
(24)Uredbi (EU) 2022/2343 se doda Priloga 11, kot je določena v Prilogi IV k tej uredbi.
Člen 7
Spremembe Uredbe (EU) 2023/2053
(1)V členu 30 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:
„6. V primeru višje sile, ki preprečuje izvedbo načrtovane skupne ribolovne dejavnosti, se roka iz odstavka 5 ne uporabljata za informacije o namembnih ribogojnicah. V takih primerih lahko zadevna država članica prenese neizkoriščene kvote plovil, ki sodelujejo v skupni ribolovni dejavnosti, na svoja plovila ali plovila drugih držav članic, ki sodelujejo v drugi skupni ribolovni dejavnosti, če je tak prenos potreben zaradi višje sile. Države članice o takih prenosih čim prej obvestijo Komisijo, skupaj z opisom dogodkov, ki pomenijo višjo silo. Te informacije se pošljejo Komisiji pred začetkom skupne ribolovne dejavnosti, v katero so vključena plovila, na katera se je prenesla neizkoriščena kvota. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT.“.
(2)Člen 34 se spremeni:
(a)odstavki 3, 4 in 5 se nadomestijo z naslednjim:
„3. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice, v katerih se modroplavuti tun iztovarja, določijo krajši rok za predhodno obvestilo iz odstavka 1 za tista ribiška plovila Unije, katerih skupna dolžina je 12 metrov ali več in so vključena na seznam plovil iz člena 26, ki ulovijo manj kot tri osebke modroplavutega tuna ali manj kot eno tono, pri čemer upoštevajo vrsto ribiških proizvodov ter razdaljo med ribolovnimi območji in pristaniščem ali mestom iztovarjanja, pod pogojem, da tak krajši rok za predhodno obvestilo ne zmanjšuje zmožnosti te države članice za izvajanje inšpekcijskih pregledov.
4. Države članice pred začetkom uporabe odstopanja iz odstavka 3 te informacije vključijo v svoj načrt spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov iz člena 14, vključno s podrobnostmi o morebitnem skrajšanju obdobja predhodnega obveščanja in razlogih zanj ter preostalimi pogoji za predhodno uradno obvestilo. Vse naknadne spremembe se Komisiji sporočijo nemudoma in vsaj 20 dni, preden začnejo veljati. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT vsaj 14 dni pred začetkom veljavnosti sprememb in jih objavi na javnem spletišču Komisije. Države članice informacije o krajših rokih za predhodno obveščanje prav tako objavijo na javnih spletiščih.
5. Organi države članice pristanišča vodijo evidenco vseh predhodnih obvestil za obdobje enega leta od datuma vstopa v pristanišče.
5a. Vsa iztovarjanja v Uniji nadzorujejo zadevni nadzorni organi države članice pristanišča, ki preverijo delež na podlagi sistema ocenjevanja tveganja, ki zajema kvote, velikost flote in ribolovni napor. Vse informacije o nadzornem sistemu, ki ga je sprejela vsaka država članica, so navedene v letnem načrtu spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov iz člena 14.“
(b) Doda se nov odstavek 7:
„7. Če se modroplavuti tun iztovori v pristaniščih pogodbenice Konvencije ali zmogljivostih za iztovarjanje pogodbenice Konvencije, ki niso pristanišča ali zmogljivosti za iztovarjanje obveščene države članice, poveljniki plovil Unije za ulov, ne glede na skupno dolžino plovila, v 48 urah po zaključku iztovarjanja pogodbenici Konvencije, v kateri se modroplavuti tun iztovori, predložijo deklaracijo o iztovarjanju, ki vsebuje informacije, zahtevane v členu 17(2), točke (a), (b) in (c), Uredbe 1224/2009, ter količine in težo iztovorjenega modroplavutega tuna.“
(3)V členu 42 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
„3. Izvirnik ITD se priloži prenosu v namembno ribogojnico, v kateri bodo primerki modroplavutega tuna dani v mrežaste kletke. Pri prvem prenosu upravljavec dajalec naredi kopijo izvirnika ITD, kadar se en ulov prenese iz mreže zaporne plavarice ali pasti v več mrežastih kletk za prenos. V primeru nadaljnjega prenosa kapitan vlačilca dajalca posodobi ITD tako, da izpolni oddelek 3 (nadaljnji prenosi), in posodobljeni ITD predloži prejemnemu vlačilcu. Kapitan vlačilca dajalca naredi kopijo posodobljenega ITD, če so ribe, ki so predmet nadaljnjega prenosa, razdeljene v več kot eno mrežasto kletko za prenos. Kopija izvirnika/posodobljenega ITD se hrani na krovu plovil dajalcev za ulov ali vlačilcev dajalcev ali pa jo hrani upravljavec pasti dajalke ali ribogojnice dajalke in je v ribolovni sezoni kadar koli dostopna za namene nadzora.“.
(4)V členu 43(1) se točka (a) nadomesti z naslednjim:
„(a) kadar gre za prvi prenos in kakršen koli prostovoljni ali kontrolni prenos, regionalnemu opazovalcu ICCAT, kapitanu prejemnega vlačilca in ob koncu ribolovnega potovanja pristojnemu organu države članice zastave ali pasti upravljavca dajalca;“.
(5)V členu 46a se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Ob prihodu vlačilca v bližino ribogojnice pristojni organ države članice ribogojnice zagotovi, da sta vlačilec in mrežasta kletka od vseh objektov ribogojnice oddaljena najmanj 0,1 navtične milje, vse dokler ni pristojni organ države članice ribogojnice fizično prisoten. Položaj in dejavnost vlačilca se ves čas spremljata.“.
(6)V členu 46a se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:
„6. Ribe se dajo v mrežaste kletke za rejo vsako leto pred 22. avgustom, razen če pristojni organi države članice, pristojne za ribogojnico, navedejo utemeljene razloge, vključno z višjo silo, ki jih predložijo skupaj s poročilom o dajanju v mrežasto kletko za rejo. Zgornji rok ne velja za prenose med ribogojnicami.“.
(7)V členu 49 se doda naslednji odstavek 2a:
„2a. V primeru stalne motnosti na območju ribogojnice lahko pristojni organ pogodbenice Konvencije, ki je pristojna za ribogojnico, odobri, da se kontrolno dajanje v mrežasto kletko za rejo izvede zunaj ribogojnice na sosednjem območju, kjer je vidljivost zadostna. Pogodbenice Konvencije dokumentirajo merjenje motnosti v skladu s standardnimi metodami.“.
(8)V členu 56b se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Prenos znotraj ribogojnice se ne izvede brez dovoljenja pristojnega organa države članice ribogojnice. Vsak prenos se posname z nadzornimi kamerami, da se potrdi število prenesenih primerkov modroplavutega tuna. Snemanje s kamero je v skladu z minimalnimi standardi za postopke za snemanje s kamero iz Priloge X. Pristojni organ države članice ribogojnice spremlja te prenose, preverja videoposnetke in zagotovi, da se vsak prenos znotraj ribogojnice evidentira v sistemu eBCD.“.
(9)V členu 56b se vstavi nov odstavek 1a:
„1a. Pristojni organ države članice ribogojnice lahko dovoli največ 5-odstotno odstopanje med številom primerkov modroplavutega tuna, ki izhaja iz ocene prestavitve, in pričakovanim številom primerkov, prisotnih v mrežasti kletki. Če je razlika večja od 5 %, pristojni organ države članice ribogojnice odredi izpust ustreznega števila primerkov modroplavutega tuna. Izpust se izvede v skladu s Prilogo XII. Nadomestilo za razlike med različnimi mrežastimi kletkami v ribogojnici ni dovoljeno.“.
(10)V členu 66(1) se točka (b) nadomesti z naslednjim:
„(b) roki za sporočanje informacij iz člena 7(2), točka (a), člena 9(1), člena 16(1) in (2), člena 24(4), člena 26(1), člena 29(1), člena 32(2) in (3), člena 35(5) in (6), člena 36, člena 41(3), člena 44(2), člena 52(2), člena 57(5), točka (b), in člena 58(6);“.
(11)V členu 66(1) se točka (c) nadomesti z naslednjim:
„(c) obdobji za ribolovne sezone, kakor je določeno v členu 17(1), (2), (3) in (4);“.
(12)V členu 66(1) se točka (e) nadomesti z naslednjim:
„(e) deleži in referenčnimi parametri iz člena 13, člena 15(3) in (4), člena 20(1), člena 21(2), člena 38(1), člena 44(2), člena 46(1), točka (a), člena 50 in člena 51(8);“.
(13)V členu 66(1) se točka (f) nadomesti z naslednjim:
„(f) informacijami, ki jih je treba predložiti Komisiji, iz člena 7(2), točka (a), člena 11(1), člena 16(1), člena 24(1), člena 25(3), člena 29(1), člena 30(5), člena 32(1), člena 34(2) in člena 40(1);“.
(14)V odstavku 1 člena 66 se doda naslednja točka (o):
„(o) informacijami iz dnevnih poročil o ulovu iz člena 32(1), informacijami o predhodnem obvestilu o iztovarjanju iz člena 34(2) in informacijami, ki jih je treba vključiti v predhodno uradno obvestilo o prenosu iz člena 40(1).“.
Člen 8
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
predsednik
predsednik