EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.4.2025

COM(2025) 179 final

2025/0096(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o dokumentih za registracijo vozil in podatkih, vpisanih v nacionalne registre vozil, ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/37/ES

{SEC(2025) 119 final} - {SWD(2025) 96 final} - {SWD(2025) 97 final} - {SWD(2025) 98 final} - {SWD(2025) 99 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Ta obrazložitveni memorandum je priložen predlogu direktive o razveljavitvi in nadomestitvi Direktive Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil 1(1).

Cestni promet ima ključno vlogo pri povezovanju podjetij in potrošnikov po vsej EU, olajševanju trgovine ter podpiranju gospodarske rasti in zaposlovanja. Hkrati pa je tudi vir nekaterih težav, kot so prometne nesreče in onesnaženost zraka.

Prometne nesreče so ena najbolj uničujočih posledic cestnega prometa in prinašajo velike izgube za družbo. Glavni vzroki prometnih nesreč so prekoračitev dovoljene hitrosti, vožnja pod vplivom alkohola ali drog, nezbrana vožnja in različne vozniške napake (kot sta napačna presoja situacije ali vožnja kljub utrujenosti). Drugi vzroki vključujejo infrastrukturo, ki je v slabem stanju ali je slabo zasnovana (spolzka površina, neustrezne oznake in pomanjkljivo vzdrževanje), in napake na vozilih. Zaradi pravil EU o homologaciji in dobro razvitega sistema tehničnih pregledov med življenjsko dobo vozila so napake na vozilu vzrok za le majhen odstotek prometnih nesreč v EU. Vseeno pa to pomeni, da še vedno prihaja do nesreč, ki so posledica napak na vozilu in bi jih bilo mogoče preprečiti. Pristop Varni sistem zahteva ukrepanje na vseh teh področjih, pri čemer je treba upoštevati, da različni členi v celotnem sistemu – vključno z uporabniki, vozili, infrastrukturo in nujno pomočjo – delujejo skupaj kot celota 2(2).

Ta pobuda temelji na svežnju o tehničnih pregledih iz leta 2014, ki ga sestavljajo tri direktive, opisane v nadaljevanju. 

V Direktivi 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta 3(3) o rednih tehničnih pregledih je zahtevano, da se vozila, ki se uporabljajo na javnih cestah, redno pregledujejo, da se zagotovi skladnost s sklopom minimalnih zahtev. Uporablja se za vse osebne avtomobile, kombinirana vozila, tovornjake, avtobuse, težke priklopnike, hitrejše traktorje, od januarja 2022 pa tudi za večja dvo- in trikolesna vozila ter štirikolesnike. 

Direktiva 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta 4(4) o cestnih pregledih, ki ima podoben cilj kot Direktiva 2014/45/EU, čeprav se nanaša na cestne preglede težkih potniških in tovornih vozil ter njihovih priklopnikov.

Direktiva 2014/46/EU Evropskega parlamenta in Sveta 5(5) o dokumentih za registracijo vozil.

Sveženj o tehničnih pregledih iz leta 2014 dopolnjuje varnostne in okoljske zahteve, ki jih morajo v skladu z ustreznimi uredbami o EU-homologaciji 6(6) izpolnjevati motorna vozila, da lahko vozijo po cestah EU. V teh uredbah so določene tudi zahteve o tržnem nadzoru motornih vozil. Poudarek svežnja o tehničnih pregledih pa je drugačen. Medtem ko so določbe o tržnem nadzoru namenjene zagotavljanju, da vozila še naprej izpolnjujejo zahteve za homologacijo, ko so dana na trg in v omejenem obdobju po tem, ter so osredotočene na odgovornosti proizvajalca, je sveženj o tehničnih pregledih osredotočen na zagotavljanje, da lastniki vzdržujejo minimalne standarde skozi celotno življenjsko dobo vozila. Poleg tega se v okviru tržnega nadzora zahteva preskušanje omejenega števila vozil na model, redni tehnični pregledi pa se uporabljajo za skoraj vsa registrirana vozila. Sveženj o tehničnih pregledih tako dopolnjuje zakonodajo o tržnem nadzoru pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu in okoljske učinkovitosti vozil v njihovi življenjski dobi.

Vseeno pa na cestah EU še vedno vozijo nevarna vozila. To velja kljub reviziji svežnja o tehničnih pregledih iz leta 2014, drugi s tem povezani zakonodaji EU in izboljšavam tehnologije vozil, vključno z aktivnimi varnostnimi sistemi in inteligentnimi sistemi za pomoč voznikom v novih vozilih. Direktive, sprejete v okviru svežnja o tehničnih pregledih iz leta 2014, ne omogočajo učinkovite podpore pri izvrševanju pravil o čezmejnem prometu EU in trgovini z vozili.

V Strategiji za trajnostno in pametno mobilnost 7(7) se poziva k prilagoditvi zakonodajnega okvira o tehničnih pregledih, da bi se v celotni življenjski dobi vozil zagotovila njihova skladnost z emisijskimi in varnostnimi standardi, s tem pa bi se prispevalo k okviru politike EU za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030 8(8) ter podprli cilji evropskega zelenega dogovora.

Cilj te pobude je dodatno izboljšati varnost v cestnem prometu v EU, prispevati k trajnostni mobilnosti ter olajšati prosti pretok oseb in blaga v EU. Zlasti v zvezi z zakonodajnim okvirom za dokumente za registracijo vozil in podatke iz registrov vozil je treba izkoristiti celoten potencial okvira za tehnične preglede z izboljšanjem elektronskega shranjevanja ter izmenjave ustreznih identifikacijskih podatkov vozil in podatkov o statusu vozil, s čimer se bo odpravila nezadostna razpoložljivost teh podatkov in izboljšalo njihovo vzajemno priznavanje s strani izvršilnih organov. Poleg tega bodo natančnejši podatki o stanju (kot je število prevoženih kilometrov) in učinkovitejša izmenjava informacij med državami članicami pripomogli tudi k prepoznavanju vozil, pri katerih se je nedovoljeno posegalo v kilometrske števce.

Podrobnejše informacije o tem, kako so ti cilji in z njimi povezane težave obravnavane v pobudi, so predstavljene v poglavju 3.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlagana revizija svežnja o tehničnih pregledih, zlasti zakonodajnega okvira EU za dokumente za registracijo vozil, je skladna s cilji iz okvira politike EU za varnost v cestnem prometu. Z zmanjšanjem števila smrtnih žrtev bo prispevala k doseganju cilja glede zmanjšanja števila smrtnih žrtev in hudih poškodb za 50 % do leta 2030. Predlagana revizija bo prinesla tudi uskladitev z direktivami, sprejetimi v okviru svežnja o varnosti v cestnem prometu, tj. predlogom direktive Evropskega parlamenta in Sveta o vozniških dovoljenjih 9(9) in Direktivo (EU) 2024/3237 Evropskega parlamenta in Sveta o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu 10(10). Ti direktivi določata pravila o dokumentih za registracijo vozil, morebitni prihodnji digitalizaciji dokumentov in izmenjavi informacij v zvezi z vozili med državami članicami za namene izvrševanja. Predlog je usklajen tudi z zahtevami za zakonodajo o izrabljenih vozilih, saj je organom za registracijo drugih držav članic omogočen elektronski dostop do podatkov, poleg tega pa se v register vozil dodajajo novi podatki, vključno s podatki o izrabljenih vozilih.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Revizija svežnja o tehničnih pregledih Komisije, zlasti zakonodajnega okvira EU za dokumente za registracijo vozil, je skladna z uredbo o enotnem digitalnem vstopnem mestu 11(11), saj omogoča lažji spletni dostop do informacij v zvezi z vozili, ustreznih upravnih postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav. Prispeva tudi k ciljem strategije EU za podatke, da bi razvili evropske podatkovne prostore za javne uprave, ki lahko podpirajo izvrševanje zakonodaje, vključno z zakonodajo o varnosti v cestnem prometu in okoljsko zakonodajo. Pri izmenjavi informacij o potrdilih o registraciji vozil in potrdilih o tehničnem pregledu ter s tem povezanih podatkih iz registrov vozil se bodo uporabljala pravila o varstvu osebnih podatkov, zlasti Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (splošna uredba o varstvu podatkov) 12(12).

Pobuda je usklajena z Uredbo (EU) 2023/2854 Evropskega parlamenta in Sveta (v nadaljnjem besedilu: akt o podatkih 13(13)), s katero so standardizirani ustrezni sklopi podatkov, hkrati pa je zagotovljen učinkovit, nediskriminatoren in varen dostop do poprodajnih in mobilnostnih storitev. 

Zakonodaja EU o cestninjenju 14(14) temelji tudi na usklajenih kodah Unije, določenih v Direktivi 1999/37/ES, ki so bile nazadnje (nekoliko) spremenjene v okviru revizije pravil o cestnih pristojbinah (direktiva o evrovinjeti) 15(15).

Nazadnje, sklep EU o programu politike Digitalno desetletje do leta 2030 16(16) določa, da bi morali Evropski parlament, Svet, Komisija in države članice sodelovati pri doseganju digitalnih ciljev v EU do leta 2030. To vključuje cilj za digitalizacijo javnih storitev. Vse ključne javne storitve bi morale biti na voljo na spletu, javnost in podjetja v EU pa bi morali imeti možnost, da z javnimi upravami komunicirajo prek spleta, kadar je to ustrezno. 

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Pravna podlaga predloga je člen 91(1) Pogodbe o delovanju EU (PDEU). Člen 91(1), točka (c), PDEU določa, da je EU na področju prometa pristojna za določitev ukrepov za izboljšanje varnosti prevoza, med drugim varnosti v cestnem prometu.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

EU že ima pristojnost na področju dokumentov za registracijo vozil in podatkov iz registrov vozil, in sicer na podlagi Direktive 1999/37/ES. Od sprejetja navedene direktive so bili na tem področju na ravni EU uvedeni različni ukrepi. Zadnje spremembe so bile uvedene s sprejetjem svežnja o tehničnih pregledih iz leta 2014 in nekaterimi spremembami kod Unije, uvedenimi z Direktivo (EU) 2022/362. Nova pravila, ki bodo uvedena s tem predlogom, ostajajo v pristojnosti EU na podlagi člena 91(1) PDEU, glede na njihovo povezavo z že obstoječim okvirom za dokumente za registracijo vozil, podatke iz registrov vozil in tehnične preglede pa je njihove cilje mogoče ustrezno doseči le na ravni EU.

Ker sta cestni promet in avtomobilska industrija mednarodna sektorja, je obravnavanje vprašanj na ravni EU veliko učinkovitejše in uspešnejše kot na nacionalni ravni. Čeprav so nacionalne prakse zgodovinsko različne, so določena minimalna raven harmonizacije pri registraciji vozil in skupno dogovorjene rešitve za izmenjavo podatkov o vozilih med državami članicami učinkovitejše od več neusklajenih nacionalnih rešitev. Usklajevanje pogojev za dostop do podatkov o vozilih in za njihovo izmenjavo na ravni EU je ne le učinkovitejše od dvostranskih sporazumov in pogajanj s posameznimi proizvajalci, temveč tudi omogoča enake konkurenčne pogoje za države članice.

Nacionalni organi in panožni strokovnjaki se na splošno strinjajo, da sedanja direktiva ni več usklajena z najnovejšim regulativnim in tehnološkim razvojem. Brez ukrepanja na ravni EU bi se uporabljale različne in razdrobljene rešitve, zaradi česar bi na področju varnosti in okoljske učinkovitosti vozil nastale še večje razlike od današnjih. To bi lahko izkrivilo enotni trg in ustvarilo dodatne ovire za prosti pretok. S pobudo se zato obravnavajo potrebe po varnosti in varstvu okolja, ki so „pomembne za Unijo“.

•Sorazmernost

V skladu z načelom sorazmernosti iz člena 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ukrepi iz tega predloga ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb, in sicer izboljšanja varnosti v cestnem prometu, prispevanja k trajnostni mobilnosti ter olajšanja prostega pretoka oseb in blaga v EU. 

Na splošno je področje uporabe predloga omejeno na to, kar je mogoče najbolje doseči na ravni EU v smislu harmonizacije dokumentov za registracijo vozil ter iskanja skupnih rešitev za zagotovitev učinkovite izmenjave podatkov o vozilih in dostopa do teh podatkov. 

Poleg tega izbira direktive omogoča, da se cilji dosežejo z naslednjim logičnim korakom v procesu postopne harmonizacije na tem področju. Izbira direktive državam članicam pušča tudi dovolj manevrskega prostora za izvedbo sprememb na način, ki ustreza njihovim posebnim nacionalnim okoliščinam. Ta izbira, pri kateri se namesto enotnega pristopa za vse uporabljajo minimalne zahteve, bo industriji tudi omogočila razvoj najučinkovitejših tehničnih rešitev, ki jih to nenehno razvijajoče se področje zahteva.

•Izbira instrumenta

Da se omogoči jasno in dosledno oblikovanje zakonodaje, je najustreznejša pravna rešitev popolna revizija Direktive 1999/37/ES, kar vključuje njeno razveljavitev in nadomestitev, saj je ta direktiva zastarela in še ni bila prenovljena.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Komisija je leta 2023 izvedla oceno svežnja o tehničnih pregledih iz leta 2014 kot celote, pri čemer je ocenila njegovo ustreznost, dodano vrednost EU, skladnost, uspešnost in učinkovitost. V oceni je bilo ugotovljeno, da je bilo doseganje ciljev iz svežnja o tehničnih pregledih delno uspešno, saj je sveženj prispeval k boljši varnosti v cestnem prometu in zmanjšanju emisij onesnaževal zraka iz cestnega prometa. Okvarjena vozila se morda še vedno ne odkrijejo vedno, saj se za nekatere kategorije vozil v nekaterih državah članicah ne opravljajo redni tehnični pregledi ali cestni pregledi ali pa pogostost ali obseg pregledov nista prilagojena večjim varnostnim in okoljskim tveganjem teh vozil. Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v sedanjem svežnju o tehničnih pregledih je treba direktive prilagoditi tako, da bodo z njimi obravnavane ne le sedanje potrebe, temveč tudi prihodnji izzivi.

V nadaljevanju so navedene sklepne ugotovitve ocene.

1.     Sveženj o tehničnih pregledih ni prilagojen najnovejšim tehnologijam, kot so napredni sistemi za pomoč voznikom in elektronske varnostne funkcije. Ne vključuje posebnih protokolov preskušanja, s katerimi bi bila zagotovljena skladnost in vzdrževanje električnih, hibridnih in vodikovih vozil, vključno s posodobitvami programske opreme. Tehnične preglede bi bilo treba posodobiti, da bi bilo mogoče učinkovito pridobivati pomembne podatke v zvezi z varnostjo ter spremljati nove senzorje in funkcije.

2.     Kar zadeva emisije, je treba prilagoditi nekatere redne tehnične preglede in opremo, saj z njimi ni mogoče več odkrivati neustreznosti emisij pri najnovejših vozilih z motorjem z notranjim zgorevanjem. Merjenje motnosti je zastarelo, saj z njim ni mogoče odkriti dizelskih vozil z okvarjenim filtrom delcev ali katalizatorjem z nedovoljenimi posegi, ki povzročajo emisije z visokimi vrednostmi števila delcev (PN) in dušikovih oksidov (NOx). Namesto tega bi bilo treba uporabiti merjenje NOx in števila delcev, da bi se pri novejših vozilih z dizelskim in bencinskim motorjem preverili napake in nedovoljeni posegi v sisteme za uravnavanje emisij.

3.     Sedanji okvir za izmenjavo informacij o rezultatih pregledov med državami članicami ni bil učinkovit. Čeprav se v zakonodaji kot možnost omenja elektronska izmenjava podatkov med organi držav članic, vse države članice tega ne izvajajo. Kljub temu, da je harmonizacija dokumentov za registracijo vozil državljanom olajšala registracijo vozil iz drugih držav članic in Evropskega gospodarskega prostora, bi bilo postopek digitalizacije mogoče še izboljšati. Ponovna registracija je lahko še vedno zapleten postopek, zato obstajajo možnosti za izboljšanje vzajemnega priznavanja rednih tehničnih pregledov med državami članicami.

4.    V svežnju o tehničnih pregledih bi bilo treba bolje izkoristiti prednosti digitalne izmenjave podatkov in dodatno harmonizirati dokumente vozil, da bi se zmanjšali upravno breme in stroški. Poleg tega bi lahko digitalni dokumenti za registracijo vozil dodatno olajšali digitalizacijo postopkov registracije vozil in hrambe podatkov ter zmanjšali stroške. 

5.   Skladnost med svežnjem o tehničnih pregledih in ustreznimi instrumenti EU bi bilo mogoče izboljšati s standardizacijo podatkov o vozilih, pomembnih za varnost, in s tem povezanih odgovornosti proizvajalcev v življenjskem ciklu vozila. S pojasnitvijo odgovornosti in določitvijo zahteve, da so ustrezne informacije na voljo za redne tehnične preglede v vseh državah članicah, bi se lahko zmanjšala negotovost in skrajšal čas, porabljen za iskanje informacij, kar bi lahko izboljšalo splošno natančnost in učinkovitost pregledov. Sveženj o tehničnih pregledih bi moral biti tudi bolje usklajen z Uredbo (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta 17(17).

•Posvetovanja z deležniki

Posvetovanja so imela dva cilja. Prvi cilj je bil oceniti uspešnost svežnja o tehničnih pregledih glede na pet ocenjevalnih meril, prepoznati morebitne težave z obstoječim pravnim okvirom in na podlagi tega pridobiti spoznanja za prihodnje ukrepanje. Drugi cilj je bil sodelovati z deležniki, da bi Komisija preverila svoje razumevanje zadevnih vprašanj, pripraviti seznam možnih ukrepov politike in oceniti njihove verjetne učinke na različne kategorije deležnikov. V posvetovanjih so bili zbrani tudi podatki o pričakovanih stroških in koristih predlaganih ukrepov politike. Pripomogli so k ugotavljanju, kje so vrzeli v logiki ukrepanja ali kje so področja, ki zahtevajo dodatno pozornost. Dejavnosti posvetovanja so vključevale javna posvetovanja (z začetno oceno učinka in odprtim javnim posvetovanjem, objavljenim na spletišču Komisije Povejte svoje mnenje) in ciljno usmerjena posvetovanja, vključno z anketami in razgovori. Ciljno usmerjene posvetovalne dejavnosti so se izvajale med celotnim postopkom ocenjevanja in ocene učinka, pri tem pa so bili zajeti vsi ustrezni vidiki. Ankete in razgovori so bili osredotočeni na pripravo različnih ukrepov politike, da bi se dosegli cilji, določeni v okviru revizije svežnja o tehničnih pregledih, zlasti da bi se opredelili in ocenili stroški ter morebitni učinek teh ukrepov. O vzrokih težav in možnih ukrepih politike iz svežnja o tehničnih pregledih se je obširno razpravljalo z deležniki, npr. v strokovni skupini za tehnične preglede in dokumente za registracijo vozil, k njihovi opredelitvi pa so prispevale tudi dejavnosti posvetovanja z deležniki v okviru ocene. 

Opravljena so bila posvetovanja s številnimi deležniki, med drugim z (i) javnimi organi, pristojnimi za varnost v cestnem prometu (vključno z njihovimi predstavniškimi združenji, kot sta EReg in CORTE); (ii) panožnimi združenji in podjetji (vključno z njihovimi predstavniškimi združenji, kot sta CITA in EGEA, proizvajalci vozil in dobavitelji sestavnih delov za vozila); (iii) predstavniki skupin uporabnikov; (iv) raziskovalnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami za varnost v cestnem prometu in (v) javnostjo.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Med pripravljalnim delom so bila s številnimi strokovnjaki, ki so predstavljali države članice, panoge in druge skupine deležnikov, opravljena posvetovanja o vprašanjih, povezanih s tehničnimi pregledi, cestnimi pregledi in registri vozil. Organizirane so bile tri namenske delavnice, na katerih so člani strokovne skupine za tehnične preglede in dokumente za registracijo vozil razpravljali o tehničnih elementih predloga. Komisija je najela dva zunanja svetovalca za izvedbo posebnih podpornih študij, na katerih temeljita ocena in ocena učinka. Ta prispevek je bil dopolnjen z ad hoc posvetovanji s panožnimi strokovnjaki ter lastnimi izkušnjami Komisije pri spremljanju in izvajanju svežnja o tehničnih pregledih.  

•Ocena učinka

Temu predlogu je priloženo poročilo o oceni učinka, ki zajema tudi spremembe direktiv 2014/45/EU in 2014/47/EU, katerih osnutek je bil 20. novembra 2023 predložen Odboru za regulativni nadzor. Odbor za regulativni nadzor je 15. decembra 2023 izdal pozitivno mnenje s pridržki 18(18). Poročilo o oceni učinka je bilo ustrezno prilagojeno, da so se upoštevale pripombe Odbora za regulativni nadzor. Analizirane možnosti politike so povzete v nadaljevanju.

Za obravnavo težav so bile oblikovane štiri možnosti politike (MP1a, MP1b, MP2, MP3). Pri vseh možnosti politike je redni tehnični pregled prilagojen električnim vozilom, vključeni pa so tudi novi elementi preskušanja prek e-rednih tehničnih pregledov (med drugim preskušanje brezhibnosti programske opreme sistemov, ki zadevajo varnost in emisije). Možnosti politike poleg tega vključujejo nove metode preskušanja emisij za delce in NOx, ki so potrebne za prilagoditev novejšim tehnologijam za uravnavanje emisij in prepoznavanje vozil z visokimi emisijami, tudi tistih, na katerih so bili opravljeni nedovoljeni posegi. Pri vseh možnostih politike je zahtevan tehnični pregled po vsaki bistveni spremembi, kot je sprememba pogonskega sistema ali emisijskega razreda. Poleg tega so pri vseh možnostih politike potrebni tudi digitalizacija potrdila o tehničnem pregledu, povezovanje nacionalnih registrov vozil in razširitev sklopa harmoniziranih podatkov o vozilih v teh registrih. Z možnostmi politike se od držav članic zahteva tudi, da odčitke kilometrskih števcev vpisujejo v nacionalne podatkovne zbirke in te zapise dajo na voljo drugim državam članicam, ko se vozilo ponovno registrira.

Možnost politike MP1a je osredotočena na skupne ukrepe, poleg tega pa tudi na učinkovitejšo uporabo podatkov o vozilih (registracija in status), vključno z izdajanjem potrdil o registraciji v digitalni obliki. Možnost politike MP1b je osredotočena na učinkovitejše tehnične preglede, pri katerih se uporablja tehnologija zaznavanja na daljavo, ki omogoča prepoznavanje potencialnih visokoemisijskih vozil, za katere velja, da: (i) se pregledajo pri naknadnem cestnem preverjanju takoj, ko so prepoznana, ali (ii) se zanje izda povabilo za preskus emisij, ki se opravi v centru za izvajanje tehničnih pregledov. S to možnostjo politike bi se tudi: (i) odpravila možnost izvzetja motornih koles iz rednih tehničnih pregledov; (ii) zahtevalo letno preskušanje emisij lahkih gospodarskih vozil; (iii) določilo, da je pregled pritrjenosti tovora obvezen, in (iv) uvedli obvezni letni redni tehnični pregledi za vozila, starejša od 10 let. Z možnostjo politike MP1b bi se olajšal prosti pretok oseb, saj bi se zahtevalo, da država članica registracije za obdobje do šestih mesecev prizna potrdilo o rednem tehničnem pregledu, ki ga je izdala druga država članica, če se naslednji redni tehnični pregled izvede v državi članici registracije.

Možnost politike MP2 združuje večino ukrepov, predlaganih v MP1a in MP1b. Vključuje dodaten ukrep pri upravljanju podatkov, katerega cilj je določiti postopke in načine dostopa do tehničnih informacij o vozilu (vključno s podatki v vozilu). Z MP2 se uvajajo tudi cestni pregledi lahkih gospodarskih vozil in, tako kot z MP1b, obvezni letni redni tehnični pregledi za vozila, starejša od 10 let.

Možnost politike MP3 je najbolj ambiciozna možnost politike, saj pomeni še korak naprej pri harmonizaciji področja uporabe in metod tehničnih pregledov ter pri vzajemnem priznavanju potrdil o rednih tehničnih pregledih. MP3 obsega ukrepe iz MP2, poleg tega pa se z njo: (i) področje uporabe rednih tehničnih pregledov dodatno razširja na vsa motorna kolesa brez izjeme in lahke priklopnike; (ii) cestni pregledi razširjajo na vsa motorna kolesa in (iii) zahteva, da država članica registracije brez omejitev prizna potrdila o rednih tehničnih pregledih, izdana v kateri koli drugi državi članici.

V oceni učinka je bilo ugotovljeno, da je prednostna možnost politike možnost MP2. Ta možnost se šteje za učinkovito pri doseganju načrtovanih ciljev politike, saj prinaša visoko učinkovitost in velike neto koristi ter je notranje skladna in sorazmerna s cilji pobude. Poleg tega je skladna tudi z uveljavljenimi nacionalnimi politikami na tem področju. 

Pričakuje se, da se bo z možnostmi politike izboljšala varnost v cestnem prometu v EU zaradi učinkovitejšega prepoznavanja vozil z večjimi in nevarnimi napakami, kar bi moralo voditi do zmanjšanja števila prometnih nesreč, ki nastanejo zaradi tehničnih napak. Posledično bi se moralo zmanjšati število smrtnih žrtev in poškodb (hudih in lažjih). Možnosti politike vključujejo tudi druge ukrepe, ki prispevajo k varnosti v cestnem prometu ter so povezani z boljšim izvajanjem in izvrševanjem zakonodaje o tehničnih pregledih (kot je izmenjava podatkov med organi držav članic). V okviru prednostne možnosti politike MP2 se ocenjuje, da bo glede na izhodiščni scenarij med letoma 2026 in 2050 rešenih približno 7,000 življenj in preprečenih približno 65,000 primerov hudih poškodb. V denarnem smislu je znižanje zunanjih stroškov nesreč ocenjeno na približno 74,2 milijarde EUR, izraženih kot sedanja vrednost v istem obdobju, v primerjavi z izhodiščnim scenarijem. Vse možnosti politike bodo prispevale tudi k trajnostni mobilnosti z zmanjšanjem emisij onesnaževal zraka in hrupa. Tako se bodo zmanjšali zunanji stroški teh emisij; prihranki v primeru MP2 so ocenjeni na 83,4 milijarde EUR.

Z vsemi možnostmi politike se bo olajšal prosti pretok oseb in blaga v EU z odpravo ovir za ponovno registracijo vozil v drugi državi članici. Pričakuje se, da bodo možnosti politike MP1a, MP2 in MP3 podobno učinkovite, za MP1b pa se predvideva, da bo manj učinkovita, ker ne vključuje ukrepov v zvezi s potrdili o registraciji mobilnih vozil in dodatnimi podatki, vključenimi v register vozil.

Pri odpravi ovir, povezanih s tehničnimi pregledi, se pričakuje, da bo najučinkovitejša možnost MP3, saj se z njo priznavanje potrdil o rednih tehničnih pregledih po vsej EU razširja na vsa vozila, sledita pa ji MP2 in MP1b (omejeno priznavanje potrdil o rednih tehničnih pregledih po vsej EU). Pričakuje se, da bo najmanj učinkovita možnost politike MP1a.

Varnost vozil je osrednji element pristopa Varni sistem in temeljno načelo Stockholmske deklaracije Združenih narodov o varnosti v cestnem prometu iz leta 2020 19(19). Pobuda prispeva tudi k cilju trajnostnega razvoja OZN št. 3 (poskrbeti za zdravo življenje in spodbujati splošno dobro počutje v vseh življenjskih obdobjih), vključno s ciljema 3.6 (prepoloviti število smrtnih žrtev in poškodb zaradi prometnih nesreč) in 3.9 (občutno zmanjšati število primerov smrti in bolezni zaradi izpostavljenosti nevarnim kemikalijam ter onesnaženosti zraka, vode in tal). Poleg tega je skladna z okoljskimi cilji evropskega zelenega dogovora in evropskimi podnebnimi pravili 20(20).

•Primernost in poenostavitev ureditve

V okviru programa primernosti in uspešnosti predpisov (REFIT) 21(21) ta pobuda prispeva k povečanju učinkovitosti obstoječe zakonodaje, saj namesto da bi temeljila na zapletenejših postopkih, uvaja medomrežno povezovanje nacionalnih podatkovnih zbirk za lažjo izmenjavo podatkov o vozilih in dostop do njih. Pričakuje se, da bo pobuda znatno zmanjšala goljufije v zvezi s sistemi, pomembnimi za emisije in varnost, ter nedovoljeno spreminjanje števila prevoženih kilometrov pri rabljenih vozilih, zlasti pri čezmejni prodaji. To bi vodilo do znatnih prihrankov pri zunanjih stroških, hkrati pa bi se izognili stroškom in škodi za potrošnike.

Pobuda vključuje načelo „privzeto digitalen“ 22(22), saj spodbuja digitalno preobrazbo, kjer je to mogoče. Na primer, obvezna elektronska oblika potrdil o registraciji vozil naj bi pozitivno vplivala na digitalno preobrazbo v EU. Organi in javnost bodo pri postopku ponovne registracije prihranili čas in denar, saj se informacije in podatki ne bodo več izmenjevali po elektronski pošti. K prihranku časa in denarja za organe in javnost bo prispevalo tudi mobilno potrdilo o registraciji, ki bo olajšalo in pohitrilo dostop do ustreznih informacij in njihovo izmenjavo.

S pristopom „za enega sprejetega se eden odpravi“ se morebitno novo breme za državljane in podjetja, povzročeno zaradi predlogov Komisije, izravna z odpravo enakovrednega obstoječega bremena na istem področju politike. Pričakuje se, da bo nadomestitev Direktive 1999/37/ES povzročila upravne stroške centrom za izvajanje tehničnih pregledov in proizvajalcem vozil zaradi ukrepov za upravljanje podatkov. Na splošno so pri prednostni možnosti enkratni upravni stroški pristopa „za enega sprejetega se eden odpravi“ ocenjeni na 218 milijonov EUR v letu 2026, ponavljajoči se upravni stroški pa na 26,4 milijona EUR na leto.

•Temeljne pravice

S predlogom se ohranja polno spoštovanje človekovih in temeljnih pravic ter ne bo negativno vplival na temeljne pravice iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah 23(23). Pravila o potrdilih o registraciji vozil in podatkov iz registrov vozil so usklajena tudi z veljavno zakonodajo EU o varstvu podatkov. 

Predlog vsebuje ukrepe za boj proti goljufijam s kilometrskimi števci, kar bo prispevalo k večjemu varstvu potrošnikov (člen 38). Zagotavljanje vzajemnega priznavanja potrdil o tehničnem pregledu in digitalizacija postopka registracije (vključno s potrdili) bosta prispevala k svobodi gibanja in prebivanja (člen 45). Ukrepi za zagotovitev, da lastniki vozil, na katerih niso bili opravljeni nedovoljeni posegi, niso v slabšem položaju v primerjavi z lastniki vozil, na katerih so bili opravljeni nedovoljeni posegi, bodo prispevali k spodbujanju enakosti pred zakonom (člen 3).

Med posvetovanji so nekateri deležniki izrazili zaskrbljenost zaradi vprašanj varstva podatkov, ki zadevajo skupne ukrepe za elektronska potrdila o tehničnem pregledu in dostop do teh potrdil. Z vidika varnosti v cestnem prometu ima samodejni dostop do potrdil prek skupnega sistema pomembne prednosti, zlasti pri lajšanju čezmejnih pregledov in izboljšanju priročnosti za potrošnike. Vendar je treba za uvedbo digitalnega potrdila o tehničnem pregledu skrbno preučiti morebitna vprašanja zasebnosti in pripraviti stroge ukrepe za varstvo zasebnosti.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Posledice za proračun EU so povezane predvsem z razširitvijo funkcij informacijskega sistema za izmenjavo podatkov (MOVE-HUB), ki je povezana z revizijo svežnja o tehničnih pregledih. To vključuje enkratne stroške prilagajanja ter ponavljajoče se stroške posodabljanja in vzdrževanja. To je potrebno zaradi dodajanja novih podatkovnih elementov v registre vozil in omogočanja elektronskega dostopa do nekaterih podatkov (vključno s poročili o rednih tehničnih pregledih, shranjenimi v nacionalnih podatkovnih zbirkah). S tem povezani stroški so ocenjeni na 0,2 milijona EUR, kar zadeva enkratne stroške, in 0,05 milijona EUR na leto, kar zadeva ponavljajoče se stroške.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Komisija bo izvajanje in učinkovitost te pobude spremljala z več ukrepi in sklopom glavnih kazalnikov, s katerimi se bo meril napredek pri doseganju operativnih ciljev. Za merjenje uspešnosti pobude so določeni naslednji operativni cilji: (i) medomrežno povezati registre vozil držav članic prek skupnega vozlišča; (ii) digitalizirati dokumente vozil ter (iii) zmanjšati število okvarjenih vozil in vozil, na katerih so bili opravljeni nedovoljeni posegi, na cestah EU. Podatki za ocenjevanje teh operativnih ciljev bodo temeljili na rednem poročanju držav članic in ad hoc dejavnostih zbiranja podatkov, tudi s sistemi za izmenjavo podatkov, kot je MOVE-HUB.

Pet let po začetku uporabe revidirane zakonodaje bo Komisija izvedla ocenjevanje, da bi presodila, v kolikšni meri so bili doseženi cilji pobude.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog nove direktive o dokumentih za registracijo vozil in podatkih, vpisanih v nacionalne registre vozil, temelji na glavnih ciljih politike iz poglavja 1 tega obrazložitvenega memoranduma, katerega namen je izboljšati varnost v cestnem prometu v EU, prispevati k trajnostni mobilnosti ter olajšati prosti pretok oseb in blaga v EU. Glavne določbe Direktive so predstavljene spodaj.

V členu 1 sta opredeljena vsebina Direktive in njeno področje uporabe, in sicer so navedena področja, za katera določa skupna pravila.

V členu 2 so uvedene opredelitve nekaterih ključnih pojmov, uporabljenih v predlogu.

V členu 3 so uvedena splošna pravila, ki se uporabljajo za potrdila o registraciji vozil, pri čemer se zlasti razlikuje med fizičnimi in mobilnimi potrdili o registraciji vozil.

Člen 4 določa podrobne zahteve za fizična potrdila o registraciji. Določa izdajo fizičnih potrdil o registraciji v obliki pametne kartice. Člen 4 določa tudi kodo QR na fizičnih potrdilih o registraciji, da bi se olajšalo in pospešilo preverjanje informacij, ki jih ta potrdila vsebujejo. 

Člen 5 določa podrobne zahteve za uvedbo mobilnih potrdil o registraciji vozil, vključno z določbami v zvezi z evropsko denarnico za digitalno identiteto iz Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 24(24). Tehnične specifikacije za mobilna potrdila o registraciji so določene v Prilogi III.

Člen 6 določa podatke, ki jih je treba vpisovati v nacionalne registre vozil (in jih posodabljati). Poleg določenega sklopa podatkov, ki je naveden v Prilogi I, so v tem členu določeni dodatni podatki, ki jih je treba vpisati v te registre vozil, vključno z rezultati obveznih rednih tehničnih pregledov, informacijami o spremembah lastništva vozil in informacijami o razlogih za razveljavitev registracije vozila.  

Člen 7 določa, da preveritelj ne sme hraniti nobenih osebnih podatkov, ki se uporabljajo za preverjanje statusa registracije vozila, razen če je to dovoljeno s pravom EU ali nacionalnim pravom.

Člen 8 ureja elektronsko beleženje začasne prepovedi uporabe vozila v cestnem prometu v nacionalnih registrih, kadar vozilo ne opravi tehničnega pregleda. Vključuje tudi določbe o: (i) ponovnem pregledu takih vozil; (ii) elektronskem beleženju prenehanja začasne prepovedi uporabe vozila v nacionalnih registrih in (iii) razveljavitvi registracije vozila, ki se obravnava kot izrabljeno vozilo.

V členu 9 je zahtevano vzajemno priznavanje fizičnih in mobilnih potrdil o registraciji vozila za identifikacijo vozila v mednarodnem prometu ali za njegovo ponovno registracijo v drugi državi članici.  

V členu 10 je opisan postopek za ponovno registracijo vozil v drugi državi članici, in sicer v primerih, ko so bila izdana fizična in mobilna potrdila o registraciji vozila. Določa tudi postopke za odvzem ali preklic potrdil o registraciji.

V členu 11 se od držav članic zahteva, da določijo kontaktne točke za izmenjavo informacij med seboj in s Komisijo, da bi olajšale nemoteno izvajanje Direktive.

Člena 12 in 13 vsebujeta standardne določbe, ki Komisiji omogočajo sprejemanje delegiranih aktov za spremembo nekaterih določb prilog v primeru širitve EU, sprememb opredelitev ali vsebine potrdil o skladnosti v zakonodaji EU o homologaciji ali zaradi tehničnega, operativnega ali znanstvenega razvoja.

S členom 14 se ustanavlja odbor, poleg tega pa vsebuje tudi sklicevanje na Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije 25(25). To Komisiji omogoča, da po potrebi sprejme izvedbene akte.

V členu 15 se od držav članic zahteva, da si medsebojno pomagajo pri izvajanju te direktive, zlasti z zagotavljanjem dostopa do ustreznih podatkov iz registrov vozil, vključno s podatki o tehnični brezhibnosti in začasni prepovedi uporabe vozil. Za lažjo izmenjavo podatkov bodo morale države članice svoje registre medomrežno povezati s sistemom Komisije MOVE-HUB, da bi se te informacije lahko izmenjevale v realnem času.

V členu 16 se od držav članic zahteva, da Komisiji vsaka tri leta pošljejo nekatere podatke. Komisija nato te podatke posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 17 vsebuje določbo o prenosu.

Člen 18 vsebuje standardno določbo o določitvi pogojev za razveljavitev Direktive 1999/37/ES.

Člen 19 vsebuje standardno določbo o določitvi začetka veljavnosti Direktive.

Člen 20 vsebuje standardno določbo, ki določa, da je Direktiva naslovljena na države članice.

V Prilogi I so določene zahteve za Del I potrdila o registraciji v papirni obliki in obliki pametne kartice. Določeni so obvezni in neobvezni podatki, ki jih je treba vključiti. Poleg tega so določene tudi specifikacije za papirno obliko, med drugim velikost papirja in varnostni elementi. Za potrdilo v obliki pametne kartice so v Prilogi I določene podrobne tehnične zahteve (med drugim varnostni elementi, shranjevanje in varstvo podatkov, preverjanje podatkov in zmogljivost shranjevanja) in navedeni veljavni standardi ISO.  

V Prilogi II so določene enakovredne zahteve za Del II potrdila o registraciji, ki ravno tako veljajo za potrdila v fizični obliki in v obliki pametnih kartic.

V Prilogi III so določene specifikacije za mobilna potrdila o registraciji, vključno z ustreznim standardom ISO, in zahteve, na podlagi katerih bodo lahko posamezniki mobilno potrdilo hranili in do njega dostopali v evropski denarnici za digitalno identiteto.

2025/0096 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o dokumentih za registracijo vozil in podatkih, vpisanih v nacionalne registre vozil, ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/37/ES

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 26(1),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 27(2),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Registracija vozila pomeni upravno dovoljenje za obratovanje vozila v cestnem prometu.

(2)Direktiva Sveta 1999/37/ES 28 (3) določa skupne standarde glede dokumentov za registracijo vozil, ki se uporabljajo za države članice. V njej je zahtevano tudi, da si države članice medsebojno pomagajo pri izvajanju Direktive, in navedeno, da to lahko storijo z elektronsko izmenjavo informacij v zvezi z vozili, vendar pa taka izmenjava podatkov ni dejansko zahtevana, kar ovira komunikacijo in izmenjavo informacij med državami članicami.

(3)Da bi se olajšalo preverjanje in potrjevanje potrdil o registraciji vozil, je potrebna nadaljnja harmonizacija oblike in vsebine teh potrdil. 

(4)Harmonizacija potrdil o registraciji in izmenjava informacij, vpisanih v register vozil, bosta prav tako olajšali ponovno registracijo vozil, ki so bila predhodno registrirana v drugi državi članici, in prispevali k pravilnemu delovanju notranjega trga.

(5)Da bi se upoštevala potreba po digitalizaciji, okrepila konkurenčnost Unije in zmanjšalo upravno breme, bi bilo treba harmonizirati fizična in mobilna potrdila o registraciji. Taka potrdila bi morala biti popolnoma enakovredna in vsebovati popolnoma enake informacije.

(6)Za lažje in hitrejše preverjanje informacij na fizičnih potrdilih bi morale države članice imeti možnost, da na potrdila o registraciji, tudi tista v obliki pametnih kartic, vključijo kodo QR. Omogočiti bi bilo treba tudi izdajo fizičnih potrdil o registraciji v obliki pametne kartice z mikročipom, pod pogojem, da se upoštevajo nekatere tehnične specifikacije.

(7)Digitalna preobrazba je ena od prednostnih nalog Unije. Pomembno je odpraviti preostale ovire, vključno z upravnim bremenom, povezanim s ponovno registracijo vozil. To lahko preprečuje prosti pretok oseb ter njihovo pravico do prostega gibanja v Uniji in prebivanja v državi članici, ki ni država, v kateri je njihovo vozilo registrirano. Od [datum začetka veljavnosti + 4 leta] bi bilo zato treba privzeto izdajati mobilna potrdila o registraciji, ne da bi to vplivalo na pravico prosilca, da zahteva tudi fizično potrdilo o registraciji. Za interoperabilnost mobilnih potrdil o registraciji po vsej Uniji bi bilo treba določiti tehnične specifikacije za ta potrdila. Tako se bo omogočilo tudi preverjanje in potrjevanje potrdil o registraciji vozil.

(8)Da bi se zmanjšali stroški za državljane in podjetja, bi bilo treba mobilna potrdila o registraciji brezplačno izdati v evropsko denarnico za digitalno identiteto, izdano v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta 29 (4). 

(9)Da bi se olajšalo čezmejno gibanje, zlasti ponovna registracija vozil, bi morale države članice elektronsko beležiti vse zahtevane podatke o vseh vozilih, registriranih na njihovem ozemlju, in te podatke ves čas posodabljati. Ti podatki bodo v pomoč pri: izboljšanju točnosti registrov vozil; zagotavljanju boljšega izvrševanja zakonodaje; boju proti goljufijam v zvezi z vozili in boju proti tatvinam vozil; izboljšanju izmenjave informacij med državami članicami ter olajšanju preverjanja statusa vozil, namenjenih izvozu.

(10)Zagotoviti bi bilo treba, da je obdelava osebnih podatkov za izvajanje te direktive skladna z okvirom Unije za varstvo podatkov. Natančneje, preveritelj ne bi smel hraniti osebnih podatkov, ki se uporabljajo pri preverjanju podatkov o vozilu iz registra vozil, razen če je taka hramba dovoljena s pravom EU ali nacionalnim pravom.

(11)Tehnični pregledi so del širše ureditve, ki zagotavlja varno in okoljsko sprejemljivo stanje vozil ves čas njihove uporabe. V ureditvi o tehničnih pregledih je zahtevano, da se začasno prepove uporaba vozila v cestnem prometu, kadar vozilo pomeni tveganje za varnost v cestnem prometu. Da se zmanjša upravno breme, ki je posledica začasne prepovedi, po koncu začasne prepovedi ni treba opraviti novega postopka registracije vozila. Da bi se zagotovili točnost in ažurnost registrov, bi bilo treba v primeru, ko je dovoljenje za uporabo vozila na javnih cestah začasno preklicano na podlagi tehničnega pregleda, to začasno prepoved tudi elektronsko zabeležiti v registru, dokler vozilo ne opravi novega tehničnega pregleda. 

(12)Kadar je vozilo obravnavano kot izrabljeno vozilo v skladu z Direktivo 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta 30 (5), bi bilo treba registracijo tega vozila trajno razveljaviti, podatek o tem pa vnesti v elektronski register, da se zagotovita točnost in ažurnost registrov vozil.

(13)Za namene identifikacije vozila v cestnem prometu bi morale imeti države članice v prehodnem obdobju možnost zahtevati, da ima voznik pri sebi Del I fizičnega potrdila o registraciji. Po tem obdobju bi morale države članice v ta namen sprejemati fizična in mobilna potrdila o registraciji.

(14)Ob ponovni registraciji vozila, ki je bilo predhodno registrirano v drugi državi članici, bi morali pristojni organi v prehodnem obdobju zahtevati predložitev Dela I fizičnega potrdila o registraciji. Da bi se olajšal prosti pretok oseb in zmanjšalo upravno breme, bi bilo treba pristojnim organom dovoliti tudi, da v navedenem obdobju sprejmejo predložitev mobilnega potrdila o registraciji, če je bilo to izdano. Po prehodnem obdobju bi morali pristojni organi ob ponovni registraciji vozila, ki je bilo predhodno registrirano v drugi državi članici, sprejeti Del I fizičnega potrdila o registraciji in tudi predložitev mobilnega potrdila o registraciji.

(15)Da bi se zagotovili točnost in ažurnost registrov vozil, bi morali pristojni organi ob ponovni registraciji vozila pri državi članici registracije preveriti, katere oblike potrdila o registraciji so bile izdane. Kadar je bilo izdano fizično potrdilo o registraciji, bi morali pristojni organi odvzeti del(-e) tega predloženega potrdila in o odvzemu brez nepotrebnega odlašanja obvestiti organe države članice izdajateljice. Kadar se predloži mobilno potrdilo o registraciji, bi morali pristojni organi prav tako brez nepotrebnega odlašanja obvestiti organe države članice izdajateljice, ta pa bi morala to potrdilo nemudoma preklicati. Podatke o prejšnjem potrdilu v registru vozil bi bilo treba hraniti 12 mesecev.

(16)Za lažje nemoteno izvajanje ureditve, uvedene s to direktivo, zlasti v čezmejnem okviru, bi morale države članice določiti nacionalno kontaktno točko, odgovorno za pravočasno izmenjavo informacij z drugimi državami članicami in Komisijo. 

(17)Da bi priloge ostale posodobljene, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembo nekaterih delov prilog I, II in III v primeru širitve Unije, v zvezi z neobveznimi elementi v primeru sprememb vsebine certifikatov o skladnosti v ustrezni zakonodaji Unije o homologaciji ali za upoštevanje tehničnega, operativnega ali znanstvenega razvoja.  Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 31 (6). Da bi se zagotovilo enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, bi morala Evropski parlament in Svet zlasti prejeti vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa bi morali sistematično imeti možnost udeležbe na sestankih strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. 

(18)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te direktive bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da bi se določili: elementi interoperabilnosti in varnostni ukrepi, ki se uporabljajo za kode QR, uvedene na fizičnih potrdilih o registraciji; interoperabilnost, varnost in preskušanje mobilnih potrdil o registraciji, vključno z elementi preverjanja in vmesnikom do nacionalnih sistemov; ustrezni podatki iz certifikata o skladnosti v elektronski obliki, kot je določeno v členu 37 Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta 32 (7); potrebni ukrepi za uporabo funkcij elektronskega sistema MOVE-HUB; oblika podatkov, ki jih morajo države članice sporočiti Komisiji prek e-platforme. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 33 (8).  

(19)Da bi se preprečile goljufije in nezakonita trgovina z ukradenimi vozili, bi si morale države članice medsebojno pomagati pri izvajanju te direktive. V tem okviru bi bilo med drugim treba organom za registracijo v drugih državah članicah omogočiti dostop do ustreznih podatkov iz registra vozil in informacij o tehničnih pregledih, med drugim glede začasnih preklicev registracije.

(20)Za lažjo izmenjavo podatkov bi morale države članice svoje registre vozil in elektronske sisteme potrdil o tehničnem pregledu povezati s sistemom Komisije MOVE-HUB, da bi pristojni organi lahko imeli vpogled v realnem času v register druge države članice.

(21)Da bi Komisija lahko analizirala stanje v državah članicah in predlagala pobude na trdni dejanski podlagi, bi ji morale države članice sporočiti podatke o vozilih, registriranih na njihovem ozemlju, vključno s številom izdanih fizičnih in mobilnih potrdil o registraciji, številom ponovnih registracij vozil, ki so bila predhodno registrirana v drugi državi članici, in številom začasno preklicanih registracij vozil. Komisija bi morala zbrane podatke posredovati Evropskemu parlamentu in Svetu.

(22)Ciljev te direktive, to je vzpostavitve harmoniziranega okvira Unije za registracijo vozil, države članice ne morejo zadovoljivo doseči same. Nacionalna pravila, ki urejajo dokumente za registracijo, podatke iz registrov vozil in sodelovanje z drugimi državami članicami, bi namreč vodila do tako raznolikih zahtev, da ne bi bilo mogoče doseči ravni varnosti v cestnem prometu in prostega pretoka oseb, ki je predvidena z navedenimi harmoniziranimi pravili. Posledično se ti cilji lažje dosežejo na ravni Unije. Unija bi zato lahko sprejela ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(23)V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih 34 (9) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(24)Direktivo 1999/37/ES bi bilo treba razveljaviti –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Poglavje I
Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.Ta direktiva določa skupna pravila o:

(a)dokumentih za registracijo vozil, ki jih izdajo države članice;

(b)nekaterih podatkih, ki jih je treba vpisati v nacionalne registre vozil;

(c)izmenjavi teh podatkov med državami članicami.

2.Ta direktiva se ne uporablja za dokumente za začasno registracijo vozil, razen če ti dokumenti izpolnjujejo zahteve iz te direktive; v tem primeru jih države članice vzajemno priznajo v skladu s členom 9.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„vozilo“ pomeni vsako vozilo, kot je opredeljeno v členu 3, točka 15, Uredbe (EU) 2018/858 ali v členu 3, točka 11, Uredbe (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 35 (10), in vsa vozila, navedena v členu 4 Uredbe (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 36 (11);

(2)„registracija“ pomeni upravno dovoljenje za obratovanje vozila v cestnem prometu, vključno z identifikacijo vozila in izdajo serijske številke zanj, ki velja za registrsko številko;

(3)„potrdilo o registraciji“ pomeni dokument, ki potrjuje, da je vozilo registrirano v državi članici, in je lahko bodisi v fizični bodisi v digitalni obliki ali v obeh;

(4)„fizično potrdilo registraciji“ pomeni potrdilo o registraciji v papirni obliki ali v obliki pametne kartice;

(5)„mobilno potrdilo o registraciji“ pomeni potrdilo o registraciji v digitalni obliki;

(6)„imetnik potrdila o registraciji“ pomeni pravno ali fizično osebo, na ime katere je vozilo registrirano;

(7)„začasna prepoved“ pomeni omejeno obdobje, v katerem država članica ne dovoli uporabe vozila v cestnem prometu, po tem obdobju pa se lahko njegova uporaba znova dovoli brez novega postopka registracije, pod pogojem, da so prenehali razlogi za začasno prepoved.

Poglavje II
Potrdila o registraciji

Člen 3

Splošne zahteve za potrdila o registraciji

1.Države članice izdajo potrdila o registraciji za vozila, ki morajo po njihovi nacionalni zakonodaji biti registrirana. Potrdila morajo izpolnjevati zahteve iz člena 4, kadar gre za fizična potrdila o registraciji, in člena 5, kadar gre za mobilna potrdila o registraciji. 

2.Za vozilo se lahko izda samo eno potrdilo o registraciji, razen kot je določeno v odstavkih 4 in 5. Potrdilo o mobilni registraciji pa je lahko prikazano na več mobilnih napravah.

3.Države članice do [začetek veljavnosti + 4 leta] izdajajo fizična potrdila o registraciji. Poleg fizičnih potrdil lahko izdajo tudi mobilna potrdila o registraciji.

4.Z učinkom od [začetek veljavnosti + 4 leta + 1 dan] države članice izdajajo samo mobilna potrdila o registraciji. Na zahtevo vložnika pa države članice izdajo tudi fizično potrdilo o registraciji.

5.Države članice zagotovijo, da se fizično in mobilno potrdilo o registraciji, ki sta izdana za isto vozilo, izdata isti osebi in vsebujeta enake informacije, kot je določeno v prilogah I in II.

6.Države članice Komisiji in drugim državam članicam brez nepotrebnega odlašanja sporočijo vsak nov vzorec fizičnega potrdila o registraciji vozila in opis sklopa podatkov iz mobilnih potrdil o registraciji vozila. Komisija te vzorce in opise sklopov podatkov objavi na svoji namenski spletni strani.

Člen 4

Fizična potrdila o registraciji

1.Fizična potrdila o registraciji so sestavljena bodisi iz enega dela, kot je določeno v Prilogi I, ali iz dveh delov, kot je določeno v prilogah I in II. Države članice lahko dovolijo ustreznim službam, ki jih imenujejo, zlasti službam proizvajalcem, da izpolnijo tehnične dele potrdila o registraciji.

2.Če se za vozilo, registrirano pred začetkom izvajanja Direktive 1999/37/ES, izdaja novo fizično potrdilo o registraciji, države članice lahko omejijo vpisovanje podrobnih podatkov na zahtevane podatke, ki so na voljo.

3.Podatki, podani v fizičnem potrdilu o registraciji, ki so določeni v prilogah I in II, se navedejo z usklajenimi kodami Unije, ki so določene v teh prilogah.

4.Države članice se lahko odločijo, da na fizična potrdila o registraciji, ki jih izdajo v papirni obliki, natisnejo kodo QR. Koda QR omogoča preverjanje verodostojnosti informacij, navedenih na fizičnem potrdilu o registraciji.

5.Fizična potrdila o registraciji, izdana v obliki pametne kartice, lahko vsebujejo mikročip v skladu z zahtevami iz prilog I in II. V nasprotnem primeru se lahko države članice odločijo, da na potrdila o registraciji, ki jih izdajo, kodo QR natisnejo ali vgravirajo na za to namenjeno mesto.

6.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobne določbe o značilnostih interoperabilnosti za kode QR, natisnjene na fizičnih potrdilih o registraciji, in o varnostnih ukrepih, s katerimi morajo biti te kode skladne. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2).

7.Države članice v primeru, da se odločijo za vključitev kode QR na svoja potrdila o registraciji ali kakršno koli spremembo take odločitve, o tem obvestijo Komisijo v treh mesecih od sprejetja te odločitve.  

Člen 5

Mobilna potrdila o registraciji

1.Mobilna potrdila o registraciji morajo biti v skladu s specifikacijami iz Priloge III.

2.Države članice zagotovijo, da se mobilna potrdila o registraciji izdajajo brezplačno kot elektronska potrdila o atributih v evropske denarnice za digitalno identiteto v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014. Denarnice pooblaščenim osebam omogočajo vsaj naslednje:

(a)pridobivanje in shranjevanje podatkov, da se omogoči preverjanje dovoljenja za uporabo vozila v cestnem prometu;

(b)prikaz in prenos podatkov iz točke (a).

3.Države članice Komisiji predložijo seznam zaupanja vrednih izdajateljev mobilnih potrdil o registraciji vozil. Ta seznam redno posodabljajo. Komisija da te sezname na voljo javnosti na varen način in v elektronsko podpisani ali ožigosani obliki, primerni za avtomatizirano obdelavo.

4.Komisija do [začetek veljavnosti + 2 leti] sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobne določbe o tehničnih specifikacijah mobilnih potrdil o registraciji, vključno z elementi preverjanja in vmesnikom do nacionalnih sistemov, ter o postopkih za obveščanje zaupanja vrednih izdajateljev mobilnih potrdil o registraciji. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2).

Poglavje III
Splošne obveznosti

Člen 6

Podatki, vpisani v registre vozil

1.Države članice v registre vozil elektronsko vpisujejo vse podatke iz Priloge I, točka 2(e), (f) in (g), o vseh vozilih, registriranih na njihovem ozemlju.

Poleg tega registri vozil vključujejo:

(a)ustrezne podatke iz certifikata o skladnosti v elektronski obliki, kot je določeno v členu 37 Uredbe (EU) 2018/858;

(b)rezultate obveznih rednih tehničnih pregledov v skladu z Direktivo 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta 37 (12) ter obdobje veljavnosti potrdila o tehničnem pregledu, vključno z rezultati rednih tehničnih pregledov, opravljenih v državi članici, ki ni država članica registracije, in veljavnostjo potrdila, ki ga je izdala taka država članica, v skladu s členom 4(3) in (4) Direktive 2014/45/EU;

(c)informacije o vseh pomembnih spremembah sistemov, povezanih z varnostjo in okoljem, in sestavnih delov vozila;

(d)informacije o prejšnjem imetniku, in če so na voljo, prejšnjem lastniku vozila; 

(e)informacije o vseh spremembah lastništva vozil, vključno z vozili, ki nimajo dovoljenja za uporabo v cestnem prometu zaradi začasne prepovedi v skladu s členom 8 ali zaradi začasne odjave vozila; 

(f)državo, v kateri je bilo vozilo prvič registrirano; 

(g)informacije o razlogih za razveljavitev registracije vozila, pri čemer za to vozilo velja, da: 

(i)je obravnavano kot izrabljeno vozilo in je bilo izdano potrdilo o uničenju v skladu s členom 5(3) Direktive 2000/53/ES;

(ii)je bilo ponovno registrirano v drugi državi članici, potem ko je registracijo potrdila nova država članica registracije;

(iii)je bilo izvoženo iz Unije ob predložitvi carinskih dokumentov; 

(iv)je bilo ukradeno ali kako drugače nezakonito prevzeto, kar je potrjeno s policijskim zapisnikom, izdanim zadnjemu lastniku vozila;

(v)je bilo registrirano v nasprotju z zahtevami glede registracije vozil po pravu Unije ali nacionalnem pravu;

(vi)je bilo registrirano pod napačno identifikacijsko številko vozila; in

(vii)je bila njegova registracija razveljavljena iz katerega koli drugega razloga. 

Informacije iz prvega in drugega pododstavka se posodabljajo.

2.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo ustrezne podatke iz odstavka 1, drugi pododstavek, točka (a). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2).

Člen 7

Preverjanje podatkov iz registrov vozil

Države članice zagotovijo, da preveritelj ne hrani osebnih podatkov, potrebnih za preverjanje informacij, navedenih na fizičnem potrdilu o registraciji ali mobilnem potrdilu o registraciji, razen če je hramba dovoljena s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Države članice zagotovijo tudi, da organ, ki izda potrdilo o registraciji, ni obveščen o postopku preverjanja fizičnih potrdil o registraciji vozil in da informacije, prejete z obvestilom, obdeluje le, da bi se odzval na zahtevo za preverjanje mobilnih potrdil o registraciji vozil.

Člen 8

1.Če pristojni organ države članice prejme obvestilo o rednem tehničnem pregledu, iz katerega je razvidno, da je bila uporaba določenega vozila v cestnem prometu začasno prepovedana v skladu s členom 9 Direktive 2014/45/EU, se začasna prepoved elektronsko zabeleži v register vozil. 

2.Začasna prepoved učinkuje, dokler vozilo uspešno ne opravi novega tehničnega pregleda. Ob uspešnem zaključku tehničnega pregleda pristojni organ nemudoma ponovno dovoli uporabo vozila v cestnem prometu, prenehanje začasne prepovedi pa se elektronsko zabeleži v register vozil. Za to ni potreben nov postopek registracije.

3.Države članice lahko sprejmejo ukrepe, s katerimi olajšajo ponovni pregled vozila, katerega uporaba v cestnem prometu je bila začasno prepovedana. Ti ukrepi lahko vključujejo odobritev dovoljenja za vožnjo po javnih cestah med krajem popravila in centrom za izvajanje tehničnih pregledov, da se lahko opravi tehnični pregled.

4.Kadar pristojni organ države članice prejme obvestilo, da je vozilo obravnavano kot izrabljeno vozilo v skladu s členom 5 Direktive 2000/53/ES, se registracija tega vozila trajno razveljavi, podatek o tem pa se vnese v register vozil.

Člen 9

Vzajemno priznavanje

1.Druge države članice priznajo fizično potrdilo o registraciji, ki ga izda država članica v skladu s členom 4, za identifikacijo vozila v mednarodnem prometu ali za njegovo ponovno registracijo v drugi državi članici.

2.Druge države članice priznajo mobilno potrdilo o registraciji, ki ga izda država članica v skladu s členom 5, za identifikacijo vozila v mednarodnem prometu ali za njegovo ponovno registracijo v drugi državi članici z učinkom od [začetek veljavnosti + 4 leta + 1 dan].

Člen 10

Identifikacija in ponovna registracija vozil

1.Države članice lahko do [datum začetka veljavnosti + 4 leta] zahtevajo, da ima voznik pri sebi Del I potrdila o registraciji zaradi identifikacije vozila v cestnem prometu. Po tem datumu države članice v ta namen sprejmejo fizična in tudi mobilna potrdila o registraciji.

2.Pristojni organi do [datum začetka veljavnosti + 4 leta] zahtevajo, da se ob ponovni registraciji vozila, ki je bilo predhodno registrirano v drugi državi članici, predloži samo Del I fizičnega potrdila o registraciji. Do tega datuma lahko sprejmejo tudi predložitev morebitnega mobilnega potrdila o registraciji.

3.Države članice od [začetek veljavnosti + 4 leta + 1 dan] za namene ponovne registracije vozila, ki je bilo predhodno registrirano v drugi državi članici, sprejmejo Del I fizičnega potrdila o registraciji in tudi predložitev mobilnega potrdila o registraciji. Država članica ponovne registracije pri državi članici registracije preveri, katere oblike potrdil o registraciji so bile izdane.

4.Če je bilo izdano samo fizično potrdilo o registraciji, pristojni organi države članice ponovne registracije odvzamejo predložen(-a) del(-a) potrdila o registraciji in ga(ju) hranijo 12 mesecev. Brez nepotrebnega odlašanja:

(a) obvestijo organe države članice, ki so izdali potrdilo o takem odvzemu;

(b) vrnejo zadevni(-a) del(-a) tem organom, če ti to zahtevajo. 

5.Če je bilo izdano samo mobilno potrdilo o registraciji, pristojni organi države članice ponovne registracije brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organe države članice, ki je to potrdilo izdala. Pristojni organi te države članice nemudoma prekličejo predhodno mobilno potrdilo o registraciji in informacije, ki jih je vsebovalo, hranijo v registru vozil 12 mesecev.

6.Če sta bila izdana fizično potrdilo o registraciji in tudi mobilno potrdilo o registraciji, se upoštevajo koraki iz odstavkov 4 in 5.

Člen 11

Upravno sodelovanje med državami članicami

1.Države članice določijo nacionalno kontaktno točko, pristojno za izmenjavo informacij z drugimi državami članicami in Komisijo glede izvajanja te direktive. Države članice poskrbijo, da njihove nacionalne kontaktne točke med seboj sodelujejo, da bi omogočile pravočasno izmenjavo vseh potrebnih informacij.

2.Države članice Komisiji do [datum prenosa] pošljejo imena in kontaktne podatke svojih kontaktnih točk in jo nemudoma obvestijo o vseh spremembah teh podatkov. Komisija sestavi seznam vseh nacionalnih kontaktnih točk in ga pošlje državam članicam.

Poglavje IV
Izvedbeni in delegirani akti

Člen 12

Delegirani akti

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 13, da spremeni:

(a)točko 2(d)(ii) in točko 3(a)(i)(2) Priloge I ter točko 2(d)(ii) in točko 3(a)(i)(2) Priloge II v primeru širitve Unije;

(b)točko 2(f) Priloge I in Priloge II v zvezi z neobveznimi elementi v primeru sprememb vsebine certifikatov o skladnosti ali z njimi povezanih opredelitev v ustrezni zakonodaji Unije o homologaciji ter zaradi upoštevanja tehničnega, operativnega ali znanstvenega razvoja;

(c)tabeli 2 in 3 v Prilogi I in Prilogi II, da se navedejo oznake za identifikacijo podatkovnih objektov, ki ustrezajo obveznim in neobveznim podatkom iz registrov vozil;

(d)Prilogo III, da se upošteva tehnični, operativni ali znanstveni razvoj.

Člen 13

Izvajanje prenosa pooblastila 

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 12 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.Prenos pooblastila iz člena 12 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. 

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 12, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 14

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011. Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali to zahteva navadna večina članov odbora. Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

Poglavje V
Končne določbe 

Člen 15

Izmenjava podatkov

1.Države članice si med seboj pomagajo pri izvajanju te direktive. Izmenjujejo si informacije glede podatkov iz registrov vozil, podatkov o zadnjem potrdilu o tehničnem pregledu, morebitnih poročil o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti ter zgodovine kilometrskega števca vozila, ki so shranjene v nacionalnih podatkovnih zbirkah, zlasti da bi se pred vsako registracijo vozila preveril njegov pravni položaj, po potrebi v državi članici, v kateri je bilo predhodno registrirano. 

Natančneje, države članice organom za registracijo v drugih državah članicah omogočijo dostop do ustreznih podatkov iz registrov vozil v skladu s členom 6, vključno z informacijami iz zadnjega potrdila o tehničnem pregledu, izdanega v skladu z Direktivo 2014/45/EU, začasnimi prepovedmi v skladu s členom 8 in vsemi razpoložljivimi informacijami o omejitvah, ki vplivajo na ponovno registracijo, shranjenimi v nacionalnih registrih vozil.

2.Države članice medomrežno povežejo svoje nacionalne registre vozil in elektronske sisteme potrdil o tehničnem pregledu prek elektronskega sistema MOVE-HUB, ki ga je razvila Komisija, na način, da lahko pristojni organ katere koli države članice v realnem času vpogleda v register vozil katere koli druge države članice. Navedena medomrežna povezava začne delovati v enem letu po sprejetju izvedbenega akta iz odstavka 4.

3.Dostop do omrežja MOVE-HUB je zavarovan. Države članice lahko povežejo samo organe, pristojne za namene iz odstavka 1.

4.Komisija do [datum začetka veljavnosti + 2 leti] sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebne ureditve za izvajanje funkcij elektronskega sistema iz odstavka 2 ter minimalne zahteve glede oblike in vsebine sporočila, ki ga morajo uporabljati države članice. Določi tudi, kateri organ je odgovoren za dostop do podatkov in njihovo nadaljnjo uporabo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2). 

Člen 16

Sporočanje informacij Komisiji

1.Države članice Komisiji do 31. marca 2030 in nato vsako tretje leto do 31. marca prek spletne platforme za poročanje iz člena 28 Uredbe (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta 38 (13) (v nadaljnjem besedilu: e-platforma) sporočijo podatke o vozilih, registriranih na njihovem ozemlju v vsakem od predhodnih treh koledarskih let. Podatki zajemajo (za posamezno koledarsko leto):

(a)število izdanih fizičnih potrdil o registraciji za posamezno kategorijo vozil;

(b)število izdanih mobilnih potrdil o registraciji za posamezno kategorijo vozil;

(c)število ponovnih registracij vozil, ki so bila predhodno registrirana v drugi državi članici, za posamezno kategorijo vozil;

(d)število začasno preklicanih registracij vozil za posamezno kategorijo vozil.

Prvo poročilo ločeno zajema leta 2027, 2028 in 2029. 

Komisija zbrane podatke posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

2.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko, v kateri se podatki iz odstavka 1 sporočajo prek e-platforme. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 14(2).

Člen 17

Prenos

1.Države članice uveljavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do [datum začetka veljavnosti + 2 leti]. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 18

Razveljavitev

1.Direktiva 1999/37/ES se razveljavi z učinkom od [datum začetka veljavnosti + 2 leti].

2.Sklicevanje na Direktivo 1999/37/ES se šteje za sklicevanje na to direktivo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 19

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 20

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC IN DIGITALNIH RAZSEŽNOSTI ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

Predlog direktive o spremembi Direktive 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES ter spremembi Direktive 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES;

Predlog direktive o razveljavitvi in nadomestitvi Direktive Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil.

1.2.Zadevna področja

Promet, varnost v cestnem prometu

1.3.Cilji

1.3.1.Splošni cilji

Splošni cilj te pobude je dodatno izboljšati varnost v cestnem prometu v EU, prispevati k trajnostni mobilnosti ter olajšati prosti pretok oseb in blaga v EU s sprostitvijo celotnega potenciala svežnja o tehničnih pregledih.

1.3.2.Specifični cilji

Specifični cilj št.

Specifični cilji pobude so:

zagotoviti doslednost, objektivnost in kakovost tehničnih pregledov današnjih in prihodnjih vozil;  

znatno zmanjšati nedovoljene posege in izboljšati odkrivanje okvarjenih vozil, da se lahko odkrijejo sistemi za nadzor varnosti in emisij (tj. onesnaževanje zraka in emisije hrupa), ki so okvarjeni ali na katerih so bili opravljeni nedovoljeni posegi, ter goljufije s kilometrskimi števci;

izboljšati elektronsko shranjevanje in izmenjavo ustreznih identifikacijskih podatkov vozil in podatkov o statusu vozil.

1.3.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel(-a) predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

Predlog bo prispeval k večji varnosti v cestnem prometu v EU, pri čemer je učinek ocenjen na 6 912 rešenih življenj in 64 885 preprečenih primerov hudih poškodb. Z zmanjšanjem emisij onesnaževal zraka in hrupa bo prispeval tudi k trajnostni mobilnosti, kar bo vodilo do prihranka pri zunanjih stroških, ki je ocenjen na 83,4 milijarde EUR. Z odpravo ovir za ponovno registracijo vozil v drugi državi članici in (omejenim) priznavanjem potrdil o rednih tehničnih pregledih na ravni EU bo prispeval k lažjemu prostemu pretoku oseb in blaga v EU. Pričakuje se tudi, da bo prinesel znatne koristi z uvedbo preskusnih metod za pregled električnih vozil, izboljšanim preskušanjem emisij (kot sta NOx in merjenje števila delcev) ter uvedbo metod pregleda za napredni sistem za pomoč voznikom in druge varnostne sisteme. Koristi se pričakujejo tudi zaradi uvedbe obveznih pregledov pritrjenosti tovora in novih načinov preskušanja, kot sta nadzor izpušnih plinov s sledenjem in zaznavanje na daljavo za spremljanje emisij onesnaževal in hrupa, ter ukrepov za upravljanje podatkov. Pričakuje se, da bo pobuda vodila v boljše odkrivanje in s tem do manjšega števila okvarjenih vozil in vozil, na katerih so bili opravljeni nedovoljeni posegi, tudi z razširitvijo cestnih pregledov na lahka gospodarska vozila. Zaradi obveznosti beleženja odčitkov kilometrskega števca in omogočanja dostopa do evidenc v primeru ponovne registracije naj bi se znatno zmanjšali nedovoljeni posegi v kilometrski števec. Pobuda bi morala prinesti koristi tudi zaradi obveznega elektronskega potrdila o tehničnem pregledu, uvedbe dokumenta za registracijo vozila v digitalni obliki, dostopa do poročil o rednih tehničnih pregledih v nacionalnih podatkovnih zbirkah in razširitve podatkov, vključenih v nacionalne registre vozil. Skupne koristi so ocenjene na 391,6 milijarde EUR, izražene kot sedanja vrednost v obdobju 2026–2050, glede na izhodiščni scenarij.

1.3.4.Kazalniki smotrnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

Kar zadeva cilj varnosti v cestnem prometu, Komisija redno spremlja ključne kazalnike varnosti v cestnem prometu, vključno s spremembami števila smrtnih žrtev ter hudih in lažjih poškodb po državah članicah in kategorijah vozil ter starosti in nekaterih značilnostih vozil. Malo verjetno je, da bodo podrobne informacije o vzrokih nesreč, zlasti o napakah vozil, kmalu na voljo v velikem obsegu. Analiza zapisovalnikov podatkov o dogodku, ki je zahtevana v uredbi o splošni varnosti vozil, lahko v prihodnosti omogoči podrobnejši vpogled v vzroke za znaten delež nesreč. Do takrat bi bilo treba obstoječe zahteve glede poročanja posodobiti, da bi bolje ustrezale sedanjim potrebam po spremljanju.

Kar zadeva zmanjšanje onesnaženosti zraka in obremenitve s hrupom, Evropska agencija za okolje stalno spremlja spreminjanje onesnaženosti zraka in obremenitve s hrupom. Del zmanjšanja, ki se pričakuje v prihodnjih letih, bo povezan s to pobudo, in sicer z boljšim vzdrževanjem vozil in zmanjšanjem števila primerov nedovoljenih posegov v sisteme za uravnavanje emisij. Napredek pri doseganju cilja prispevanja k trajnostni mobilnosti je mogoče meriti glede na gibanje rezultatov rednih tehničnih pregledov in cestnih pregledov ter na podlagi podatkov zaznavanja na daljavo.

Kar zadeva cilj lajšanja prostega pretoka, bo kazalnik uspeha število držav članic, ki priznavajo redne tehnične preglede, opravljene v tujini. 

Za merjenje uspešnosti pobude so določeni naslednji operativni cilji: (1) uporaba novih razpoložljivih metod preskušanja varnosti in emisij; (2) medomrežna povezanost registrov vozil držav članic in njihovih podatkovnih zbirk kilometrskih števcev prek skupnega vozlišča; (3) digitalizacija dokumentov vozil; (4) zmanjšanje števila okvarjenih vozil in vozil, na katerih so bili opravljeni nedovoljeni posegi, na cestah EU.

Službe Komisije bodo izvajanje in učinkovitost te pobude spremljale z več ukrepi in sklopom temeljnih kazalnikov, s katerimi se bo meril napredek pri doseganju operativnih ciljev. Pet let po datumu začetka uporabe revidirane zakonodaje bi morale izvesti oceno, da bi preverile, v kolikšni meri so bili doseženi cilji pobude.

1.4.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

☐Nov ukrep

☐Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 39 (1)

☑Podaljšanje obstoječega ukrepa

☐Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

Nacionalni javni organi bodo morali vzpostaviti podatkovno zbirko za beleženje zgodovine kilometrskih števcev vozil, registriranih na njihovem ozemlju, medomrežno povezati obstoječe nacionalne registre vozil prek sporočilne platforme MOVE-HUB, tem registrom dodati nove podatkovne elemente in uvesti zaznavanje na daljavo, za kar bodo potrebni nakup in namestitev nove cestne opreme ter nadzorni sistem.

Centri za izvajanje rednih tehničnih pregledov bodo morali posodobiti zahteve glede pregledovanja in uvesti nekatere nove, kar bo zahtevalo dodatne naložbe v opremo, zmogljivosti za izvajanje pregledov in usposabljanje inšpektorjev. Vendar se pričakuje, da si bodo ti centri lahko vsaj del dodatnih stroškov povrnili z dodatnimi poslovnimi priložnostmi (večje število pregledov) in v nekaterih primerih (odvisno od države članice) z nekoliko višjimi cenami tehničnih pregledov.

Avtomehanične delavnice, prodajalci motornih vozil in druge delavnice za popravilo cestnih vozil bodo morali posodobiti svojo pisarniško programsko opremo, da bodo lahko svoje podatke prenesli v osrednjo nacionalno podatkovno zbirko, in sicer zaradi zahteve po vzpostavitvi sistema za beleženje odčitkov kilometrskih števcev iz avtomobilov in kombiniranih vozil.

Proizvajalci avtomobilov bodo morali svoje sisteme prilagoditi okviru upravljanja, da bi centrom za izvajanje pregledov in pristojnim organom omogočili dostop do podatkov v vozilu, ki so potrebni za izvajanje rednih tehničnih pregledov, poleg tega pa bodo morali prilagoditi tudi svoje informacijske sisteme, da bi omogočili dostop do ustreznih podatkov, ter upoštevati stroške vzdrževanja.

Za nekatere lastnike vozil bodo veljali tudi dodatni redni tehnični pregledi in/ali cestni pregledi. Zaradi novih zahtev glede preskušanja v zvezi z varnostjo, emisijami onesnaževal zraka in hrupom bodo nekateri lastniki vozil morda morali popraviti svoja vozila, da bodo lahko opravila redni tehnični pregled in ostala v uporabi.

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja EU (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene tega oddelka je „dodana vrednost ukrepanja EU“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja EU in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

Razlogi za ukrepanje na ravni EU (predhodno) in pričakovana ustvarjena dodana vrednost EU (naknadno)

Čeprav se bo s tehnološkim razvojem verjetno še izboljšala varnost vozil, bo uvajanje novih tehnologij v vozni park EU trajalo nekaj časa, nekatere nove lastnosti pa bi lahko prinesle tudi nova tveganja. Prav tako, čeprav se lahko zaradi tehničnih rešitev nedovoljeni posegi otežijo, je malo verjetno, da do njih ne bo več prihajalo, razen če bo mogoče pri pregledih vozil odkriti nezakonite spremembe, zlasti programske opreme za upravljanje motorja, npr. z omogočanjem boljšega dostopa do podatkov v vozilu. Če torej ne bo ukrepanja na ravni EU, ta težava verjetno ne bo odpravljena. Države članice lahko sprejmejo enostranske ukrepe, vendar ti ukrepi ne morejo nadomestiti usklajevalnega in harmonizacijskega učinka treh direktiv, to pa bi lahko povzročilo izkrivljanje notranjega trga in bi le delno rešilo težavo.

Težava zaradi nezadostnega nadzora nad emisijami onesnaževal zraka iz vozil bo obstajala, dokler bodo na cestah vozila, opremljena z motorji z notranjim zgorevanjem. Čeprav se bo s strožjimi emisijskimi standardi in postopno elektrifikacijo zmanjšalo število vozil, ki ustvarjajo emisije iz izpušne cevi, bodo ta v EU vozila še desetletja. Brez posodobitve sedanjih zahtev za preskušanje emisij na ravni EU pa države članice morda ne bodo uvedle najučinkovitejših in najuspešnejših preskusnih metod, ki so že na voljo. Čeprav bi več držav članic morda začelo eksperimentirati s cestnim preskušanjem hrupa, je podobno malo verjetno, da bi se težava zaradi hrupnih vozil znatno zmanjšala brez bolj sistematičnega in usklajenega pristopa.

Brez ukrepanja na ravni EU bi nekatere države članice morda sprejele enostranske ali dvostranske ukrepe, kot je sistematično beleženje (in po možnosti izmenjava) odčitkov kilometrskih števcev, ali oblikovale sporazume za medsebojno priznavanje potrdil o tehničnem pregledu. Kljub temu bi sistemska težava zaradi nezadostne in neučinkovite izmenjave podatkov o vozilih, povezanih s tehničnimi pregledi, ostala, kar bi oviralo učinkovito izvajanje in izvrševanje obstoječih pravil.

Ker sta cestni promet in avtomobilska industrija mednarodna sektorja, je obravnavanje vprašanj na ravni EU veliko učinkovitejše in uspešnejše kot na ravni držav članic. Čeprav so nacionalne prakse zgodovinsko različne, so določena minimalna raven harmonizacije pri pregledih vozil in skupno dogovorjene rešitve za izmenjavo podatkov o vozilih med državami članicami učinkovitejše od več neusklajenih nacionalnih rešitev. S skupnimi pravili, ki se uporabljajo za preskušanje sodobnih tehnologij vozil (električna vozila, napredni sistem za pomoč voznikom in najnovejša oprema za uravnavanje emisij), bodo države članice dosegle ekonomijo obsega, proizvajalci opreme za preskušanje pa bodo lahko delovali na bolj homogenem trgu. Izboljšalo se bo tudi delovanje notranjega trga, saj se bodo pri vozilih opravljali podobni pregledi pod podobnimi pogoji, podobni pa bodo tudi stroški za prevoznike. Usklajevanje pogojev za dostop do podatkov o vozilih in njihovo izmenjavo na ravni EU bo ne le učinkovitejše od dvostranskih sporazumov in pogajanj s posameznimi proizvajalci, temveč se bodo na ta način tudi izenačili konkurenčni pogoji med državami članicami, ki bodo skupaj dobile močnejši položaj v razmerju do avtomobilske industrije.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

Od leta 1977 so bili na ravni EU uvedeni različni ukrepi, saj so države članice začele razvijati svoje nacionalne predpise o tehničnih pregledih vozil, posledica tega pa je bila neusklajenost. Sveženj o tehničnih pregledih iz leta 2014 temelji na zahtevah iz prejšnjih direktiv v zvezi s tehničnimi pregledi, cestnimi pregledi in pravili o dokumentih za registracijo vozil. Da bi dosegli cilj povečanja varnosti vozil na cesti, so bili okrepljeni minimalni standardi EU za redne tehnične preglede in uvedeni obvezni standardi, obenem pa so bili uvedeni tudi naključni cestni pregledi. To se je štelo za bistveno, da bi se preprečilo zmanjšanje učinkovitosti izvajanja tehničnih pregledov. Da bi dosegli cilj glede zagotavljanja razpoložljivosti podatkov, potrebnih za tehnične preglede, in podatkov, pridobljenih na podlagi teh pregledov, se z direktivo o rednih tehničnih pregledih spodbujata tudi sodelovanje in izmenjava informacij med državami članicami, vključno z evidencami o tehničnih pregledih.

Ustreznost svežnja o tehničnih pregledih se je v zadnjih letih zmanjšala zaradi vse večjega razkoraka med obstoječimi zahtevami glede tehničnih pregledov in novimi sistemi, vgrajenimi v sodobna vozila. V zvezi z naprednimi sistemi za pomoč voznikom, inteligentnimi prometnimi sistemi (ITS), vmesnikom človek-stroj in elektronskimi varnostnimi elementi se zdi, da tri direktive ne ponujajo dovolj celovitega okvira. Sveženj o tehničnih pregledih ne zajema posebnih protokolov preskušanja, s katerimi bi se na varen in učinkovit način zagotovila skladnost in vzdrževanje električnih in hibridnih vozil, vključno s posodobitvami programske opreme.

Kar zadeva cilj svežnja o tehničnih pregledih, da prispeva k zmanjšanju emisij iz cestnega prometa, nekateri preskusi, ki se uporabljajo pri rednih tehničnih pregledih, niso več dovolj občutljivi, da bi se z njimi lahko odkrile neustreznosti emisij pri vozilih s pogonom na motor z notranjim zgorevanjem. Sodobni motorji vozil in sistemi izpušnih plinov imajo kritična merila za odkrivanje, ki niso zajeta s predpisanimi preskusnimi metodami, prispevek sedanjega svežnja o tehničnih pregledih k zmanjšanju števila vozil z visokimi emisijami v prometu pa je postal manj pomemben. Poleg tega na ravni EU ni določb o tehničnih pregledih vozil za preverjanje prikrojevanja/napak v zvezi z emisijami ali prikrojevanja/napak filtra za trde delce pri dizelskih motorjih.

Kar zadeva izboljšanje izmenjave informacij o rezultatih pregledov med državami članicami, sedanji okvir za izmenjavo informacij ni učinkovit. Čeprav se v zakonodaji kot možnost omenja elektronska izmenjava podatkov med organi držav članic, je ne uporabljajo vse države. Čeprav je harmonizacija dokumentov za registracijo vozil državljanom olajšala registracijo vozil iz drugih držav članic in EGP, je mogoče izboljšati postopek digitalizacije, da bi to še olajšali.

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

Predlog je skladen s cilji in prednostnimi nalogami iz strategije za trajnostno in pametno mobilnost iz leta 2020 ter zelenega dogovora EU, saj zagotavlja, da vozila, vključena v cestni promet, skozi čas ohranjajo ustrezno raven varnosti in okoljske učinkovitosti. Predlog je v skladu s cilji, določenimi v okviru politike EU za varnost v cestnem prometu, pričakuje pa se tudi, da bo znatno prispeval k ciljem politike EU za čist zrak, vključno s cilji direktiv o kakovosti zunanjega zraka in direktive o nacionalnih obveznostih zmanjšanja emisij, in sicer z boljšim prepoznavanjem velikih onesnaževalcev in zmanjševanjem njihovega števila, saj predstavljajo zelo velik delež v skupnih emisijah iz cestnega prometa. Predlog bo olajšal spletni dostop do informacij v zvezi z vozili, ustreznih upravnih postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav, kar je v skladu z uredbo o enotnem digitalnem vstopnem mestu. Izmenjava informacij v zvezi s podatki o tehničnem pregledu in podatki iz registrov vozil bo usklajena z ustreznimi pravili o varstvu podatkov (GDPR). Predlog je usklajen tudi z varnostnimi in okoljskimi zahtevami, kot so določene v uredbah o homologaciji, vključno z uredbo o splošni varnosti vozil. Vključuje ukrepe, s katerimi se bo zagotovilo, da bodo lastniki vzdrževali minimalne standarde v celotni življenjski dobi vozila. S predlogom je zagotovljena uskladitev med rednim tehničnim pregledom in cestnim pregledom ter postopkom homologacije, tudi v zvezi z uporabo elektronskega rednega tehničnega pregleda. Predlog je skladen tudi z zahtevami iz zakonodaje o izrabljenih vozilih, saj organom za registracijo v drugih državah članicah EU omogoča elektronski dostop do podatkov, poleg tega pa se v register vozil dodajajo novi podatki, vključno s podatki v zvezi z izrabljenimi vozili. Predlog se zato šteje za skladnega z ustreznimi strategijami in pravnimi instrumenti EU ter prispeva k prednostnim nalogam politike EU.

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

Enkratni stroški v letu 2027 in tekoči stroški prilagajanja Komisije so povezani predvsem z nadgradnjo informacijskega sistema, ki deluje kot skupni vmesnik za podporo komunikaciji med vladnimi organi/organizacijami, zlasti glede izmenjave informacij v zvezi z vozili. Informacijska funkcionalnost bo temeljila na obstoječi platformi (MOVE-HUB), ki jo je Komisija razvila in jo upravlja za izmenjavo različnih informacij v zvezi s cestnim prometom med državami članicami. Z nadgradnjo tega sistema bi najbolje izkoristili sedanjo organizacijo in doslej vložena sredstva.

Za celovito izvajanje revidiranega svežnja o tehničnih pregledih bodo od leta 2027 potrebni tudi dodatni človeški viri na ravni 1 EPDČ/leto, kar je povezano s pripravo izvedbene zakonodaje, vključno s podporo državam članicam pri vzpostavitvi potrebnega tehničnega in digitalnega okvira.

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

☑Časovno omejeno:

☐od [DD.MM]LLLL do [DD.MM]LLLL

☐finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

☐Časovno neomejeno:

izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma LLLL in LLLL,

ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini izvrševanja proračuna 40 (2)

☑Neposredno upravljanje – Komisija:

☑z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije

☐prek izvajalskih agencij

☐Deljeno upravljanje z državami članicami

☐Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

☐tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo

☐mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite)

☐Evropski investicijski banki in Evropskemu investicijskemu skladu

☐organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe

☐subjektom javnega prava

☐subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva

☐subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva

☐organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov skupne zunanje in varnostne politike na podlagi naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu

☐subjektom s sedežem v državi članici, za katere velja zasebno pravo države članice ali pravo Unije in ki so upravičeni, da se jih v skladu s pravili za posamezni sektor pooblasti za izvrševanje sredstev Unije ali proračunskih jamstev, če so takšni subjekti pod nadzorom subjektov javnega prava ali subjektov zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, in imajo ustrezna finančna jamstva v obliki solidarne odgovornosti nadzornih teles ali enakovredna finančna jamstva, ki so lahko za vsak ukrep omejena na najvišji znesek podpore Unije

Opombe

Za izvajanje predloga bo treba posodobiti in vzdrževati obstoječi informacijski sistem. Ta sistem bi moral povezati obstoječa omrežja nacionalnih informacijskih sistemov in interoperabilne točke dostopa, za katere so posamično odgovorne in ki jih upravljajo posamezne države članice, da se zagotovi varna in zanesljiva izmenjava informacij v zvezi z vozili. Komisija bo v izvedbenih aktih opredelila ustrezne rešitve informacijske tehnologije, vključno z zasnovo/arhitekturo in tehničnimi specifikacijami vmesniške platforme, da bi se za izmenjavo informacij medomrežno povezali nacionalni sistemi. Stroške prilagajanja za Komisijo naj bi sestavljala dva glavna stroškovna elementa (izračunano v sedanji neto vrednosti), in sicer: – enkratni stroški prilagajanja v letu 2027, nastali zaradi potrebne tehnične posodobitve informacijske platforme in preskušanja izmenjave informacij v zvezi z vozili med državami članicami prek te platforme, ki so ocenjeni na 200 000 EUR; – tekoči stroški prilagajanja (vzdrževanje namenske platforme in podpora zanjo), ocenjeni na približno 50 000 EUR na leto, ki so namenjeni interaktivni izmenjavi informacij med organi držav članic. Za delo v zvezi z izvajanjem svežnja o tehničnih pregledih, vključno z naknadno podporo državam članicam pri vzpostavitvi potrebnega tehničnega in digitalnega okvira, bo treba od leta 2027 povečati človeške vire na ravni 1 EPDČ/leto za obdobje vsaj treh let.

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

Naloge, ki jih neposredno izvaja GD za mobilnost in promet, bodo sledile letnemu ciklu načrtovanja in spremljanja, kot se izvaja v Komisiji in izvajalskih agencijah, vključno s poročanjem o rezultatih v letnem poročilu o dejavnostih GD za mobilnost in promet. Kar zadeva redne tehnične preglede, države članice v skladu s členom 20a direktive o rednih tehničnih pregledih Komisiji prek spletne platforme za poročanje 41(3) (v nadaljnjem besedilu: e-platforma) sporočijo podatke, zbrane za vsako od predhodnih treh koledarskih let v zvezi z vozili, pregledanimi na njihovem ozemlju. Ti podatki vključujejo (za posamezno koledarsko leto): 

število centrov za izvajanje tehničnih pregledov na državo članico; skupno število pregledanih vozil; število pregledanih vozil po posamezni kategoriji; pregledana področja in postavke, ki so bile ocenjene kot neustrezne, v skladu s točko 3 Priloge I; če so bila pregledana vozila, registrirana v drugi državi članici, število, kategorijo in rezultat pregleda navedenih vozil.

Kar zadeva cestne preglede, države članice v skladu s členom 20 direktive o cestnih pregledih Komisiji prek spletne platforme za poročanje (v nadaljnjem besedilu: e-platforma, enako kot zgoraj) sporočijo podatke, zbrane za vsako od predhodnih treh koledarskih let v zvezi z vozili, pregledanimi na njihovem ozemlju. Ti podatki vključujejo (za posamezno koledarsko leto):

število centrov za izvajanje tehničnih pregledov na državo članico; skupno število pregledanih vozil; državo, v kateri je bilo posamezno vozilo registrirano; pri podrobnejših pregledih pregledana področja in postavke, ki so bile ocenjene kot neustrezne, v skladu s točko 10 Priloge IV; rezultate meritev, izvedenih z zaznavanjem na daljavo v skladu s členom 4a.

Kar zadeva dokumente za registracijo vozil, države članice v skladu s členom 16 direktive o dokumentih za registracijo vozil Komisiji prek spletne platforme za poročanje sporočijo podatke, zbrane za vsako od predhodnih treh koledarskih let v zvezi z vozili, registriranimi na njihovem ozemlju. Ti podatki vključujejo (za posamezno koledarsko leto): 

število izdanih fizičnih potrdil o registraciji za posamezno kategorijo vozil; število izdanih mobilnih potrdil o registraciji za posamezno kategorijo vozil; število ponovnih registracij vozil, ki so bila predhodno registrirana v drugi državi članici, za posamezno kategorijo vozil; število začasno preklicanih registracij vozil za posamezno kategorijo vozil ter seznam podatkovnih elementov, vpisanih v nacionalne registre.

Novo obdobje poročanja držav članic se podaljša s sedanjih dveh let na tri leta, da bi se pripomoglo k zmanjšanju upravnega bremena za nacionalne organe. Namen e-platforme je, da se s posebnimi funkcijami poročanja olajša samodejno zbiranje podatkov.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov izvrševanja proračuna, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

Izvajanje Direktive bo upravljala enota v okviru GD za mobilnost in promet, ki je pristojna za zadevno področje politike.

Odhodki se bodo izvrševali v okviru neposrednega upravljanja, pri čemer se bodo v celoti uporabljale določbe finančne uredbe. Strategija kontrol za javna naročila in nepovratna sredstva pri GD za mobilnost in promet vključuje posebne predhodne pravne, operativne in finančne kontrole postopkov (med drugim pregled, ki ga pri postopkih javnega naročanja opravi svetovalni odbor za javna naročila in pogodbe) ter podpisov pogodb in sporazumov. Poleg tega so odhodki za nabavo blaga in storitev predmet predhodnih ter po potrebi naknadnih in finančnih kontrol.

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

Kar zadeva izvajanje nalog, povezanih z vzpostavitvijo mehanizma, so ugotovljena tveganja povezana z uporabo postopkov javnega naročanja: zamude, razpoložljivost podatkov, pravočasne informacije za trg itd. Ta tveganja so zajeta v finančni uredbi in zmanjšana s sklopom notranjih kontrol, ki jih GD za mobilnost in promet uporablja za javna naročila te vrednosti. 

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje med stroški kontrol in vrednostjo z njimi povezanih upravljanih sredstev) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

Potrebno povečanje proračuna se nanaša na nadgradnjo in vzdrževanje informacijskega sistema. Kar zadeva dejavnosti kontrol v zvezi z informacijskimi sistemi, ki jih je razvil ali jih upravlja direktorat, pristojen za predlog, usmerjevalni odbor za področje IT redno spremlja podatkovne zbirke direktorata in doseženi napredek, pri čemer upošteva poenostavitev in stroškovno učinkovitost informacijskih virov Komisije.

GD za mobilnost in promet v letnem poročilu o dejavnostih vsako leto poroča o stroških kontrole svojih dejavnosti. Profil tveganja in stroški kontrol za dejavnosti javnega naročanja so v skladu z zahtevami.

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

Uporabljali bi se običajni preprečevalni in zaščitni ukrepi Komisije, zlasti:

plačila vseh storitev pred izplačilom preveri osebje Komisije, pri čemer upošteva pogodbene obveznosti, gospodarska načela ter dobro finančno prakso in prakso upravljanja. Določbe o preprečevanju goljufij (nadzor, zahteve glede poročanja itn.) se vključijo v vse sporazume in pogodbe, ki jih sklenejo Komisija in prejemniki plačil, in

za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se brez omejitev uporabljajo določbe Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF).

GD za mobilnost in promet je leta 2020 sprejel revidirano strategijo za boj proti goljufijam. Strategija GD za mobilnost in promet za boj proti goljufijam temelji na strategiji Komisije za boj proti goljufijam in posebni notranji oceni tveganja, izvedeni za opredelitev področij, ki so najbolj dovzetna za goljufije, že vzpostavljenih kontrolah ter potrebnih ukrepih za izboljšanje zmogljivosti GD za mobilnost in promet za preprečevanje, odkrivanje in odpravo goljufij. Pogodbene določbe, ki se uporabljajo za javno naročanje, zagotavljajo, da lahko službe Komisije, vključno z uradom OLAF, opravljajo revizije in preglede na kraju samem ter pri tem uporabljajo standardne določbe po priporočilu urada OLAF. 

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

☐Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

☑Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.1.1.Odobritve iz izglasovanega proračuna

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane iz odobritev za poslovanje (se ne izpolnjuje za decentralizirane agencije)

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

☐Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve upravne narave.

☑Za predlog/pobudo so potrebne odobritve upravne narave, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.3.1.Odobritve iz izglasovanega proračuna

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge odhodke upravne narave se krijejo z odobritvami generalnega direktorata, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj generalnega direktorata, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu generalnemu direktoratu dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.4.Ocenjene potrebe po človeških virih

☐Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

☑Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

3.2.4.1.Financirano iz izglasovanega proračuna

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa 50(12)

3.2.5.Pregled ocenjenih posledic za naložbe, povezane z digitalnimi tehnologijami

Obvezno: v spodnjo tabelo je treba vstaviti najboljšo oceno z digitalnimi tehnologijami povezanih naložb, ki so vključene v predlog/pobudo.

Izjemoma, kadar je to potrebno za izvajanje predloga/pobude, je treba odobritve iz razdelka 7 vnesti v za to določeno vrstico.

Odobritve iz razdelkov 1–6 je treba prikazati kot „Odhodke za IT za operativne programe (v okviru politik)“. Ti odhodki se nanašajo na operativni proračun, ki se uporabi za ponovno uporabo / nakup / razvoj platform/orodij IT, ki so neposredno povezani z izvajanjem pobude in naložbami, povezanimi z njimi (npr. licence, študije, shranjevanje podatkov itd.). Informacije v tej tabeli morajo biti usklajene s podatki, predstavljenimi v oddelku 4 „Digitalne razsežnosti“.

3.2.6.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

Predlog/pobuda:

☑se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira

☐zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru

☐zahteva spremembo večletnega finančnega okvira

3.2.7.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

V predlogu/pobudi:

☑ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb

☐je načrtovano sofinanciranje tretjih oseb, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

☑Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

☐Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

☐za lastna sredstva

☐za druge prihodke

☐Navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

[…]

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

[…]

4.DIGITALNE RAZSEŽNOSTI

4.1.Zahteva 1: zahteva po potrdilu o tehničnem pregledu v elektronski obliki 

(a)Člen 8(2) Direktive 2014/45/EU.

(b)Sedanja direktiva o rednih tehničnih pregledih sicer omogoča uporabo elektronsko izdelanih potrdil o tehničnem pregledu, vendar vsebuje zahtevo, da se osebi, ki pripelje vozilo na redni tehnični pregled, izroči potrjen izpis. Z ukrepom bo zahteva omejena samo na izdajo elektronskega dokumenta, izpis pa bo izdan le na zahtevo osebe, ki pripelje vozilo.

(c)Izmenjava podatkov v zvezi z rednim tehničnim pregledom v skladu z zahtevo 1 bo izvršilnim organom omogočila, da v primeru cestnega pregleda ali za namene ponovne registracije preverijo status katerega koli vozila, registriranega v EU, ne da bi moral lastnik vozila predložiti natisnjeno potrdilo.

(d)Zadevni deležniki: države članice, lastniki vozil.

(e)Upravljanje obstoječih nacionalnih registrov vozil in podatkovnih zbirk o rednih tehničnih pregledih.

Zahteva 2: zagotovitev elektronskega dostopa do ustreznih podatkov, vključno s poročili o rednih tehničnih pregledih, shranjenimi v nacionalnih podatkovnih zbirkah, organom za registracijo drugih držav članic EU prek skupnega vmesnika

(a)Člen 15 revidirane Direktive 1999/37/ES (o dokumentih za registracijo vozil), člen 16, Direktive 2014/45/EU (o rednih tehničnih pregledih), člen 18a Direktive 2014/47/EU (o cestnih pregledih).

(b)S tem ukrepom se bo od držav članic zahtevalo, da omogočijo dostop drugim državam članicam, ki zahtevajo podatke o registraciji ali podatke, povezane z rednim tehničnim pregledom, in dajo na voljo zgodovino kilometrskega števca za vozila, registrirana na njihovem ozemlju.

(c)Zadevni deležniki: države članice, Komisija.

(d)Da bi se olajšala izmenjava podatkov, se bo z ukrepom od držav članic zahtevalo, da svoje nacionalne podatkovne zbirke (registre vozil in s tem povezane podatkovne zbirke o rednih tehničnih pregledih, odvisno od primera) povežejo z obstoječo platformo MOVE-HUB, ki jo je Komisija razvila in jo upravlja za izmenjavo različnih informacij v zvezi s cestnim prometom med državami članicami.

Zahteva 3: uvedba izdajanja potrdil o registraciji v digitalni obliki, da se postopno nadomestijo sedanji dokumenti v papirni obliki (in pametne kartice)

(a)Člen 2, člen 3, člen 5 in Priloga III revidirane Direktive 1999/37/ES (o dokumentih za registracijo vozil).

(b)Z ukrepom bo uvedena zahteva, da se nova potrdila o registraciji privzeto izdajajo v digitalni obliki. Tehnične podrobnosti digitalnega/mobilnega potrdila o registraciji bodo opredeljene v izvedbenem aktu s sklicevanjem na ustrezne standarde ISO, kot v primeru digitalnega vozniškega dovoljenja. Digitalno potrdilo bo podobno kot mobilno vozniško dovoljenje temeljilo na pobudi o eIDAS.

(c)Zadevni deležniki: države članice, lastniki vozil.

(d)Ukrep se uporablja za vse kategorije vozil, za katere se v državah članicah zahteva registracija. Za namene identifikacije vozil v cestnem prometu in ponovne registracije bodo morale države članice priznati digitalno različico potrdila o registraciji. Digitalno potrdilo o registraciji vozila bi se tako kot fizični dokumenti uporabljalo za potrjevanje registracije vozila, preverjanje nekaterih tehničnih podatkov o njem (v digitalni različici bi se lahko shranjevalo več podatkov kot v papirni različici) in omogočanje preverjanja s strani organov.

Zahteva 4: dodajanje novih podatkov v register vozil – minimalen obvezni sklop (ki med drugim vključuje: državo prve registracije, status registracije, status tehničnega pregleda, spremembe zaradi predelave)

(a)Člen 6, prilogi I in II revidirane Direktive 1999/37/ES (o dokumentih za registracijo vozil).

(b)Z njo bo določen minimalni sklop obveznih podatkov, ki jih morajo države članice vnesti v register. Novi podatkovni elementi bi lahko med drugim vključevali: (a) državo, v kateri je bilo vozilo prvič registrirano; (b) status vozila (npr. odjavljeno, začasno odjavljeno, začasna prepoved uporabe, izvoženo, izrabljeno, uničeno); (c) status rednega tehničnega pregleda (opravljen brez napak ali z manjšimi napakami, omejena veljavnost z večjimi napakami, neopravljen – kritične napake), veljavnost potrdila o tehničnem pregledu (vključno z datumom poteka veljavnosti) in stanje baterije (za električna vozila): identifikacijska številka baterije in informacije o tem, ali je bila baterija popravljena ali zamenjana; (d) spremembe dokumentacije ali predelava – vsaka pomembna prenova vozila, ki jo je treba odobriti in registrirati; (e) za vozilo, ki je trajno odjavljeno, informacije o razlogih za odjavo.

(c)Zadevni deležniki: države članice, lastniki vozil.

(d)Upravljanje obstoječih nacionalnih registrov vozil in podatkovnih zbirk o rednih tehničnih pregledih.

Zahteva 5: vpisovanje odčitkov kilometrskega števca v nacionalne podatkovne zbirke

(a)Člen 4a Direktive 2014/45/EU (o rednih tehničnih pregledih).

(b)Z ukrepom se zahteva, da ponudniki storitev, ki izvajajo popravila ali vzdrževalna dela na vozilu, vpišejo odčitke kilometrskega števca v namensko nacionalno podatkovno zbirko ali nacionalni register vozil. Tudi proizvajalci vozil morajo pošiljati redne odčitke kilometrskega števca iz svojih povezanih vozil. V členu se od držav članic tudi zahteva, da zgodovino kilometrskega števca dajo na voljo inšpektorjem, imetnikom potrdila o registraciji in pristojnim organom v državah članicah (glej zahtevo 2).

(c)Zadevni deležniki: države članice, serviserji vozil, delavnice, proizvajalci vozil, lastniki vozil in potencialni kupci.

Zahteva 6: sporočanje informacij Komisiji s strani držav članic

(a)Člen 20a Direktive 2014/45/EU (o rednih tehničnih pregledih), člen 16 revidirane Direktive 1999/37/ES (o dokumentih za registracijo vozil), člen 20 Direktive 2014/47/EU (o cestnih pregledih).

(b)Države članice bodo morale podobno kot v skladu s sedanjo zahtevo po poročanju iz direktive o cestnih pregledih, le da preprosteje in manj pogosto, to je vsaka tri leta, sporočiti minimalni sklop informacij v zvezi z rednimi tehničnimi pregledi, cestnimi pregledi in ponovnimi registracijami vozil. Namesto da bi pošiljale elektronska sporočila s priloženimi Excelovimi datotekami, bodo uporabljale skupno platformo za poročanje. Oblika poročanja bo določena v izvedbenem aktu, ki ga bo sprejela Komisija.

(c)Zadevni deležniki: države članice.

4.2.Podatki

Na ravni Komisije se ne bodo zbirali nobeni podatki, razen zbirnih podatkov iz poročil držav članic (za več podrobnosti glej zahtevo 6 zgoraj in točko 2.1 te izjave o spremljanju in poročanju). Ti podatki se nanašajo na število vozil, preskušenih pri rednih in cestnih pregledih, njihovo državo registracije ter število in vrste pomanjkljivosti.

Vse druge ustrezne zahteve (glej zgoraj zahtevo 1, zahtevo 2, zahtevo 3, zahtevo 4 in zahtevo 5) so skladne z uredbo o enotnem digitalnem vstopnem mestu, saj olajšujejo spletni dostop do informacij v zvezi z vozili, ustreznih upravnih postopkov ter storitev za pomoč in reševanje težav.

Prispevajo tudi k ciljem strategije EU za podatke, namenjenim razvoju evropskih podatkovnih prostorov za javne uprave, pri čemer lahko ti cilji podpirajo izvrševanje zakonodaje, vključno z zakonodajo o varnosti v cestnem prometu in okoljsko zakonodajo.

Izmenjavo informacij v zvezi s podatki o tehničnih pregledih in podatki iz registrov vozil bo treba uskladiti z ustreznimi pravili o varstvu podatkov (GDPR).

Upoštevano je bilo načelo „samo enkrat“ in preučena je bila možnost ponovne uporabe obstoječih podatkov.

4.3.Digitalne rešitve

Za lažjo izmenjavo podatkov bi se v okviru zahteve 2 od držav članic zahtevalo, da svoje nacionalne podatkovne zbirke (registre vozil in s tem povezane podatkovne zbirke o rednih tehničnih pregledih, odvisno od primera) povežejo z obstoječo platformo MOVE-HUB, ki jo je Komisija razvila in jo upravlja za izmenjavo različnih informacij v zvezi s cestnim prometom med državami članicami. Razvoj dodatne programske opreme za zbiranje statističnih podatkov o sporočilih ne bo potreben. Ob ponovni registraciji vozila v drugi državi članici bi se lahko platforma MOVE-HUB uporabljala tudi za sporočanje zgodovine kilometrskih števcev vozil, zabeležene v skladu z zahtevo 5.

Za druge zahteve (zahteva 1, zahteva 3 in zahteva 4) ni potrebna osrednja rešitev, zato se bodo zanje uporabljale obstoječe nacionalne digitalne rešitve. Za zahtevo 5 bo treba bodisi vzpostaviti nacionalne podatkovne zbirke (podobne belgijskemu sistemu Car-Pass) bodisi uporabljati nacionalni register vozil za vpisovanje odčitkov kilometrskega števca.

Vse predlagane zahteve (zahteva 1, zahteva 2, zahteva 3, zahteva 4, zahteva 5 in zahteva 6) so skladne z digitalnimi politikami (enotno digitalno vstopno mesto, akt o podatkih) in zahtevami okvira EU za kibernetsko varnost. Za navedene zahteve ni predvidena uporaba tehnologij umetne inteligence.

Zahteva 6 bo temeljila na spletni platformi, ki jo je vzpostavila Komisija (v nadaljnjem besedilu: e-platforma 54(16)) ter je namenjena lažji komunikaciji med Komisijo in državami članicami.

Kar zadeva redne tehnične preglede in cestne preglede, morajo države članice Komisiji prek spletne platforme za poročanje (v nadaljnjem besedilu: e-platforma) za vsako od predhodnih treh koledarskih let sporočiti podatke v zvezi z vozili, pregledanimi na njihovem ozemlju.

Obdobje poročanja držav članic je vsaka tri leta, namen e-platforme pa je, da se s posebnimi funkcijami poročanja olajša samodejno zbiranje podatkov.

4.4.Ocena interoperabilnosti

V skladu z zahtevo 2 bodo morale države članice za vozila, registrirana na njihovem ozemlju, omogočiti dostop drugim državam članicam, ki bodo zahtevale podatke o registraciji ali podatke, povezane z rednim tehničnim pregledom. Za lažjo izmenjavo podatkov bi morale države članice v skladu z zahtevo 2 svoje nacionalne podatkovne zbirke (registre vozil in z njimi povezane podatkovne zbirke o rednih tehničnih pregledih, odvisno od primera) povezati z obstoječo platformo MOVE-HUB, ki jo je Komisija razvila in jo upravlja za izmenjavo različnih informacij v zvezi s cestnim prometom med državami članicami.

Kar zadeva interoperabilnost, bodo zahteva 1, zahteva 2, zahteva 3, zahteva 4 in zahteva 5 verjetno imele:

1. pozitiven učinek na pravno čezmejno interoperabilnost, saj zagotavljajo skladen pravni okvir za čezmejno uporabo navedenih potrdil in dokumentov in čezmejni dostop do njih;

2. pozitiven učinek na semantično čezmejno interoperabilnost, saj zagotavljajo jasen okvir za pojasnitev skupne oblike in pomena izmenjanih podatkov;

3. pozitiven učinek na tehnično čezmejno interoperabilnost, saj bo sporočilo zaradi svoje strukture primerno za čezmejno uporabo. Ta učinek se bo še dodatno okrepil, če se bodo države članice odločile za uporabo rešitve MOVE-HUB, ki jo Komisija že zagotavlja in jo države članice uporabljajo za izmenjavo sporočil. Če se bodo države članice odločile za razvoj lastnih sistemov, bodo morale poskrbeti, da ti ne bodo pomenili ovir za interoperabilnost;

4. pozitiven učinek na organizacijsko interoperabilnost, saj se od držav članic zahteva, da uskladijo svoje postopke, da se omogočita čezmejna uporaba navedenih potrdil in dokumentov ter čezmejni dostop do njih.

4.5.Ukrepi v podporo digitalnemu izvajanju

Da bi se olajšalo nemoteno izvajanje zahtev digitalnega pomena, opredeljenih v oddelku 4.1, bo treba sprejeti izvedbene/delegirane akte za naslednje namene:

(a)da bi se določil minimalni sklop tehničnih podatkov, potrebnih za izvajanje rednih tehničnih pregledov, ki morajo biti brezplačno in nemudoma na voljo pristojnim organom, ti pa morajo nato poskrbeti, da imajo centri za izvajanje tehničnih pregledov, ki so jih pooblastili, potreben dostop do teh podatkov. Dodatne tehnične zahteve bi bilo treba določiti v izvedbenem aktu o spremembi Izvedbene uredbe Komisije 2019/621;

(b)da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje digitalnega potrdila o registraciji vozil, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev elementov interoperabilnosti in varnostnih ukrepov, ki se bodo uporabljali za kode QR, uvedene na potrdilih o registraciji vozil;

(c)da bi se rešila čezmejna vprašanja, bi si morale države članice medsebojno pomagati pri izvajanju te direktive. V ta namen so potrebna pravila o izmenjavi informacij in podatkov o vozilu za preverjanje pravnega in tehničnega statusa vozila ter zgodovine kilometrskega števca;

(d)funkcije platforme MOVE-HUB bi bilo treba dodatno razširiti, da bi se omogočila potrebna izmenjava informacij in/ali podatkov o vozilu za namene te direktive, zlasti da bi se določili oblika in vsebina informacij/podatkov, ki se bodo izmenjevali. Države članice bi morale svoje registre vozil in elektronske sisteme, ki vsebujejo informacije o potrdilih o tehničnem pregledu in zgodovini kilometrskih števcev, povezati s sistemom MOVE-HUB;

(e)da bi se zagotovili enotni pogoji za izvajanje zahtev glede poročanja s strani držav članic, ki bi morale o izvajanju te direktive poročati vsaka tri leta.

(1) (1)    UL L 138, 1.6.1999, str. 57, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1999/37/oj.

(2) (2)    Evropska komisija (2020), Generalni direktorat za mobilnost in promet, Next steps towards ‘Vision Zero’: EU road safety policy framework 2021–2030 (Naslednji koraki v smeri Vizije nič: okvir politike EU za varnost v cestnem prometu za obdobje 2021–2030), Urad za publikacije, 2020, https://data.europa.eu/doi/10.2832/391271.

(3) (3)    Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 51, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/45/oj).

(4) (4)    Direktiva 2014/47/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Uniji, in razveljavitvi Direktive 2000/30/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 134, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/47/oj).

(5) (5)    Direktiva 2014/46/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o spremembi Direktive Sveta 1999/37/ES o dokumentih za registracijo vozil (UL L 127, 29.4.2014, str. 129, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/46/oj).

(6) (6)    Glej npr. https://eur-lex.europa.eu/SL/legal-content/summary/eu-approval-and-market-surveillance-measures-for-motor-vehicles-and-their-trailers.html.

(7) (7)    COM(2020) 789 final, EUR-Lex – 52020DC0789 – SL – EUR-Lex (europa.eu).

(8) (8)    https://eur-lex.europa.eu/resource.html?uri=cellar:0e8b694e-59b5-11e8-ab41-01aa75ed71a1.0013.02/DOC_2&format=PDF.

(9) (9)    Predlog DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o vozniških dovoljenjih, spremembi Direktive (EU) 2022/2561 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2006/126/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Komisije (EU) št. 383/2012 (COM(2023) 127 final).

(10) (10)    COM(2023) 127 in COM(2023) 126 final, https://transport.ec.europa.eu/news-events/news/european-commission-proposes-updated-requirements-driving-licences-and-better-cross-border-2023-03-01_en?prefLang=sl.

(11) (11)    Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/1724/oj).

(12) (12)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2016/679/oj).

(13) (13)    Uredba (EU) 2023/2854 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2023 o harmoniziranih pravilih za pravičen dostop do podatkov in njihovo uporabo ter spremembi Uredbe (EU) 2017/2394 in Direktive (EU) 2020/1828 (akt o podatkih) (UL L, 2023/2854, 22.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2854/oj).

(14) (14)    Direktiva (EU) 2019/520 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov ter lažji čezmejni izmenjavi informacij o neplačilih cestnine v Uniji (UL L 91, 29.3.2019, str. 45, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2019/520/oj).

(15) (15)    Direktiva (EU) 2022/362 o spremembi direktiv 1999/62/ES, 1999/37/ES in (EU) 2019/520 glede zaračunavanja pristojbin vozilom za uporabo določene infrastrukture (UL L 69, 4.3.2022, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2022/362/oj).

(16) (16)    Sklep (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 (UL L 323, 19.12.2022, str. 4, ELI: http://data.europa.eu/eli/dec/2022/2481/oj).

(17) (17)    Uredba (EU) 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o zahtevah za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, v zvezi z njihovo splošno varnostjo in zaščito potnikov v vozilu ter izpostavljenih udeležencev v cestnem prometu in o spremembi Uredbe (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi uredb (ES) št. 78/2009, (ES) št. 79/2009 in (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta in uredb Komisije (ES) št. 631/2009, (EU) št. 406/2010, (EU) št. 672/2010, (EU) št. 1003/2010, (EU) št. 1005/2010, (EU) št. 1008/2010, (EU) št. 1009/2010, (EU) št. 19/2011, (EU) št. 109/2011, (EU) št. 458/2011, (EU) št. 65/2012, (EU) št. 130/2012, (EU) št. 347/2012, (EU) št. 351/2012, (EU) št. 1230/2012 in (EU) 2015/166 (UL L 325, 16.12.2019, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2019/2144/oj).

(18) (18)    Ares(2023)8616336.

(19) (19)    https://www.roadsafetysweden.com/contentassets/b37f0951c837443eb9661668d5be439e/stockholm-declaration-english.pdf.

(20) (20)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (UL L 243, 9.7.2021, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2021/1119/oj).

(21) (21)    2023 Commission work programme – key documents (Delovni program Komisije za leto 2023 – ključni dokumenti) (europa.eu), Priloga II: Pobude v okviru programa REFIT 2, naslov A – Evropski zeleni dogovor.

(22) (22)    Sporočilo Komisije Evropskemu Parlamentu, Svetu, Evropskemu Ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje, (COM(2021) 118 final).

(23) (23)    https://commission.europa.eu/aid-development-cooperation-fundamental-rights/your-fundamental-rights-eu_sl.

(24) (24)    Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/910/oj).

(25) (25)    UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj.

(26) (1)    UL C […], […], str. […].

(27) (2)    UL C […], […], str. […].

(28) (3)    Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/1999/37/oj).

(29) (4)    Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2014/910/oj).

(30) (5)    Direktiva 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih vozilih (UL L 269, 21.10.2000, str. 34, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2000/53/oj).

(31) (6)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(32) (7)    Uredba (EU) 2018/858 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o odobritvi in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, spremembi uredb (ES) št. 715/2007 in (ES) št. 595/2009 ter razveljavitvi Direktive 2007/46/ES (UL L 151, 14.6.2018, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2018/858/oj).

(33) (8)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj).

(34) (9)    UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(35) (10)    Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/167/oj).

(36) (11)    Uredba (EU) št. 168/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru dvo- ali trikolesnih vozil in štirikolesnikov (UL L 60, 2.3.2013, str. 52, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2013/168/oj).

(37) (12)    Direktiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 51, ELI: http://data.europa.eu/eli/dir/2014/45/oj).

(38) (13)    Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(39) (1)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(40) (2)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx.

(41) (3)    Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

(42) (4)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(43) (5)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(44) (6)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(45) (7)    Leto 2027 je leto začetka izvajanja predloga/pobude. Za naslednja leta so tekoči stroški prilagajanja ocenjeni na 0,05 milijona EUR, brez poseganja v naslednji večletni finančni okvir.

(46) (8)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(47) (9)    Potrebne odobritve je treba določiti na podlagi povprečnih letnih stroškov, ki so na voljo na ustrezni spletni strani BUDGpedie.

(48) (10)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(49) (11)    Kakor je opisan v točki 1.4.2. „Specifični cilji …“.

(50) (12)    Pod tabelo navedite, koliko ekvivalentov polnega delovnega časa od navedenih je že dodeljenih za upravljanje ukrepa in/ali jih je mogoče prerazporediti znotraj vašega generalnega direktorata ter kakšne so vaše neto potrebe.

(51) (13)    Za tehnični in digitalni okvir so od leta 2027 potrebni dodatni človeški viri na ravni 1 EPDČ/leto. Za naslednja leta to ne posega v naslednji večletni finančni okvir.

(52) (14)    Glede na splošno obremenjenost v razdelku 7, tako v smislu obsega osebja kot v smislu obsega odobritev, se potrebe po človeških virih krijejo z osebjem generalnega direktorata, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj generalnega direktorata.

(53) (15)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

(54) (16)    Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 24.4.2025

COM(2025) 179 final

PRILOGA

k

DIREKTIVI EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o dokumentih za registracijo vozil in podatkih, vpisanih v nacionalne registre vozil, ter razveljavitvi Direktive Sveta 1999/37/ES

{SEC(2025) 119 final} - {SWD(2025) 96 final} - {SWD(2025) 97 final} - {SWD(2025) 98 final} - {SWD(2025) 99 final}

Priloga I

Del I potrdila o registraciji

1.Ta del je lahko v eni izmed dveh oblik: papirni dokument ali v obliki pametne kartice. Značilnosti dokumenta v papirni obliki so določene v točki 2, značilnosti pametne kartice pa v točki 3.

2.Zahteve za Del I potrdila o registraciji v papirni obliki

(a)Skupne dimenzije potrdila o registraciji ne smejo presegati dimenzij formata A4 (210 × 297 mm) ali zgibanke formata A4.

(b)Papir, ki se uporablja za Del I potrdila o registraciji, se zavaruje pred ponarejanjem z uporabo vsaj dveh od naslednjih tehnik:

(i)grafike,

(ii)vodnega žiga,

(iii)fluorescenčnih vlaken ali

(iv)fluorescenčne pisave.

Države članice lahko uvedejo dodatne varnostne elemente.

(c)Del I potrdila o registraciji je lahko sestavljen iz več strani. Države članice določijo število strani v skladu s podatki, ki jih vsebuje dokument, in z njegovo grafično postavitvijo.

(d)Prva stran Dela I potrdila o registraciji vsebuje:

(i)ime države članice, ki izda Del I potrdila o registraciji,

(ii)razpoznavni znak države članice, ki izda Del I potrdila o registraciji, in sicer:

B: Belgija

BG: Bolgarija

CZ: Češka

DK: Danska

D: Nemčija

EST: Estonija

GR: Grčija

E: Španija

F: Francija

HR: Hrvaška

IRL: Irska

I: Italija

CY: Ciper

LV: Latvija

LT: Litva 

L: Luksemburg

H: Madžarska

M: Malta

NL: Nizozemska

A: Avstrija

PL: Poljska

P: Portugalska

RO: Romunija

SLO: Slovenija

SK: Slovaška

FIN: Finska

S: Švedska

(iii)ime pristojnega organa,

(iv)besedilo „Del I potrdila o registraciji“ ali „Potrdilo o registraciji“, če je potrdilo sestavljeno samo iz enega dela, natisnjeno z velikimi črkami v jeziku ali jezikih države članice, ki izda potrdilo o registraciji; za ustreznim razmikom se to besedilo navede z malimi črkami tudi v drugih jezikih Evropske unije,

(v)besedilo „Evropska unija“, natisnjeno v jeziku ali jezikih države članice, ki izdaja Del I potrdila o registraciji,

(vi)številko dokumenta.

(e)Del I potrdila o registraciji vsebuje tudi naslednje podatke, pred katerimi so navedene ustrezne harmonizirane oznake Unije:

(A) registrska številka,

(B) datum prve registracije vozila,

(C) osebni podatki,

(C.1) imetnik potrdila o registraciji,

(C.1.1) priimki ali naziv podjetja,

(C.1.2) druga imena ali inicialke (če je primerno),

(C.1.3) naslov v državi članici registracije na dan izdaje dokumenta,

(C.1.4) elektronski naslov (e-naslov), če je na voljo,

(C.2) lastnik vozila (ponoviti v skladu s številom lastnikov),

(C.2.1) priimek ali naziv podjetja,

(C.2.2) druga imena ali inicialke (če je primerno),

(C.2.3) naslov v državi članici registracije na dan izdaje dokumenta,

(D) vozilo,

(D.1) znamka,

(D.2) tip,

– varianta (če je na voljo),

– izvedenka (če je na voljo),

(D.3) trgovska oznaka,

(E) identifikacijska številka vozila,

(F) masa,

(F.1) največja tehnično dovoljena masa vozila, razen za motorna kolesa,

(G) masa vozila v uporabi s karoserijo in napravo za spenjanje pri vlečnih vozilih v uporabi katere koli kategorije, razen M1,

(H) obdobje veljavnosti, če ni neomejeno,

(I) datum registracije, na katero se to potrdilo nanaša,

(J) kategorija vozila,

(J.1) karoserija,

(K) številka homologacije celotnega vozila (če je na voljo),

(P) motor,

(P.1) prostornina (in cm3),

(P.2) največja neto moč (v kW) (če je na voljo),

(P.3) vrsta goriva ali vir energije (če je ustrezno),

(Q) razmerje moč/masa (v kW/kg) (samo za motorna kolesa),

(S) sedeži,

(S.1) število sedežev, vključno z vozniškim,

(S.2) število stojišč (če je primerno),

(V.7) emisije CO2 (v g/km) ali specifične emisije CO2, kadar so navedene v točki 49.5 certifikata o skladnosti težkih vozil, opredeljenega v Dodatku k Prilogi VIII k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/683 1(1), ali v točki 49.5 certifikata o posamični odobritvi vozila, opredeljenega v Dodatku 1 k Prilogi III k navedeni uredbi,

(V.9) navedba ravni emisij izpušnih plinov v točki 47 dela 2 certifikata o skladnosti, opredeljenega v Dodatku k Prilogi VIII k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/683, ali v točki 47 certifikata o posamični odobritvi, opredeljenega v Dodatku 1 k Prilogi III k navedeni uredbi, 

(X) dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, datum naslednjega tehničnega pregleda ali prenehanje veljavnosti trenutno veljavnega potrdila.

(f)Del I potrdila o registraciji lahko vsebuje tudi naslednje podatke, pred katerimi so navedene ustrezne harmonizirane oznake Unije:

(C) osebni podatki,

(C.3) fizična ali pravna oseba, ki lahko uporablja vozilo na podlagi zakonske pravice, razen lastništva,

(C.3.1) priimek ali naziv podjetja,

(C.3.2) druga imena ali inicialke (če je primerno),

(C.3.3) naslov v državi članici registracije na dan izdaje dokumenta,

(C.5), (C.6), (C.7), (C.8): če se zaradi spremembe osebnih podatkov, navedenih v točki (e), oznaki C.1, C.2, in/ali tej točki, oznaka C.3, ne izda novo potrdilo o registraciji, se lahko novi osebni podatki, ki ustrezajo tem točkam, vključijo v oznake (C.5), (C.6), (C.7) ali (C.8), pri tem so razčlenjeni v skladu s sklici iz točke (e), oznaki C.1, C.2, in te točke, oznaka C.3,

(F) masa,

(F.2) največja dovoljena masa vozila v uporabi v državi članici registracije,

(F.3) največja dovoljena masa skupine vozil v uporabi v državi članici registracije,

(L) število osi,

(M) medosna razdalja (v mm);

(N) pri vozilih, katerih skupna masa presega 3 500 kg, porazdelitev največje tehnično dovoljene mase med osi:

(N.1) os 1 (v kg),

(N.2) os 2 (v kg), če je primerno,

(N.3) os 3 (v kg), če je primerno,

(N.4) os 4 (v kg), če je primerno,

(N.5) os 5 (v kg), če je primerno,

(O) največja tehnično dovoljena vlečena masa priklopnega vozila,

(O.1) zaviranega (v kg),

(O.2) nezaviranega (v kg),

(P) motor,

(P.4) nazivna vrtilna frekvenca (min-1),

(P.5) identifikacijska številka motorja,

(R) barva vozila,

(T) najvišja hitrost (v km/h),

(U) raven hrupa,

(U.1) v mirovanju (v dB(A)),

(U.2) pri vrtilni frekvenci motorja (min-1),

(U.3) v vožnji (v dB(A)),

(V) emisije izpušnih plinov,

(V.1) CO (v g/km ali g/kWh),

(V.2) THC (v g/km ali g/kWh),

(V.3) NOx (v g/km ali g/kWh),

(V.4) THC + NOx (v g/km),

(V.5) masa delcev (v g/km ali g/kWh),

(V.6) korigiran absorpcijski koeficient pri dizelskih motorjih (min-1),

(V.8) kombinirana poraba goriva (v l/100 km),

(V.10) emisijski razred CO2 za težka vozila, določen ob prvi registraciji, v skladu s členom 7ga(2) Direktive 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta(5),

(W) prostornina posod(-e) za gorivo (v litrih).

(g)Države članice lahko v Del II potrdila o registraciji vključijo dodatne podatke, zlasti lahko k identifikacijskim oznakam, kot so določene v točkah (e) in (f), v oklepajih dodajo še nacionalne oznake.

3.Zahteve za Del I potrdila o registraciji v obliki pametne kartice (alternativa vzorcu v papirni obliki, opisanem v točki 2)

(a)Format kartice in podatki, berljivi s prostim očesom

Kadar kartica vključuje mikroprocesor, je čipna kartica zasnovana v skladu s standardi iz točke (e). Na kartici shranjeni podatki morajo biti berljivi z običajnimi bralnimi napravami (kot se uporabljajo za tahografske kartice).

Na sprednji in hrbtni strani kartice morajo biti natisnjeni vsaj podatki, določeni v točki 2(d) in (e); ti podatki morajo biti berljivi s prostim očesom (najmanjša višina znakov: 6 točk) in natisnjeni, kakor sledi. 

(i)Osnovni tisk

Osnovni podatki vsebujejo naslednje:

Sprednja stran

(1)Desno od čipa:

v jeziku(-ih) države članice, ki izda potrdilo o registraciji

– besedilo „Evropska unija,“

–ime države članice, ki izda potrdilo o registraciji,

–besedilo „Del I potrdila o registraciji“ ali „Potrdilo o registraciji“, če je potrdilo sestavljeno samo iz enega dela, natisnjeno z velikimi črkami;

–druga (npr. prejšnja nacionalna) oznaka ekvivalentnega dokumenta (neobvezno),

–ime pristojnega organa (alternativno tudi v obliki personaliziranega natiska, kot je opisano v točki (ii),

–nedvoumna zaporedna številka dokumenta, kot se uporablja v državi članici (alternativno tudi v obliki personaliziranega natiska, kot je opisano v točki (ii)).

(2)Nad čipom:

razpoznavna oznaka države članice izdajateljice potrdila o registraciji, bela na modrem pravokotniku in obdana z 12 rumenimi zvezdami:

B: Belgija

BG: Bolgarija

CZ: Češka

DK: Danska

D: Nemčija

EST: Estonija

GR: Grčija

E: Španija

F: Francija

HR: Hrvaška

IRL: Irska

I: Italija

CY: Ciper

LV: Latvija

LT: Litva

L: Luksemburg

H: Madžarska

M: Malta

NL: Nizozemska

A: Avstrija

PL: Poljska

P: Portugalska

RO: Romunija

SLO: Slovenija

SK: Slovaška

FIN: Finska

S: Švedska

(3)Države članice lahko na spodnjem robu z malimi črkami v svojem(-ih) nacionalnem(-ih) jeziku(-ih) dodajo opombo: „Ta dokument je treba predložiti vsem pooblaščenim osebam, ki to zahtevajo.“ 

(4)Osnovna barva kartice je zelena (Pantone 362); alternativno je možna tudi zelena, ki prehaja v belo.

(5)Simbol, ki predstavlja kolo (glej predloženo grafično postavitev na sliki 1) je treba natisniti znotraj področja tiskanja v spodnjem levem kotu na prednji strani kartice.

(6)V ostalem veljajo določbe točke (m).

(ii)Personalizirani natisk 

Personalizirani natisk vsebuje naslednje podatke:

Sprednja stran 

(1)ime pristojnega organa – glej tudi točko (i),

(2)ime organa, ki je izdal potrdilo o registraciji (neobvezno);

(3)nedvoumno zaporedno številko dokumenta, ki se uporablja znotraj države članice – glej tudi točko (i),

(4)naslednje podatke iz točke 2(e):

(5)v skladu s točko 2(g) se lahko zgoraj navedenim harmoniziranim oznakam Unije dodajo posamezne nacionalne oznake:

(A) registrska številka vozila

(B) datum prve registracije vozila

(C) datum registracije, na katero se to potrdilo nanaša

Osebni podatki

(C.1) imetnik potrdila o registraciji

(C.1.1) priimek ali naziv podjetja

(C.1.2) druga imena ali inicialke (če je primerno)

(C.1.3) naslov v državi članici registracije na dan izdaje dokumenta

(C.2) lastnik vozila (ponoviti v skladu s številom lastnikov)

(C.2.1) priimek ali naziv podjetja

(C.2.2) druga imena ali inicialke (če je primerno)

(C.2.3) naslov v državi članici registracije na dan izdaje dokumenta

Hrbtna stran

Na hrbtni strani so navedeni vsaj preostali podatki, določeni v točki 2(e).

V skladu s točko 2(g) se lahko zgoraj navedenim harmoniziranim oznakam Unije dodajo posamezne nacionalne kode.

Ti podatki so naslednji:

Podatki o vozilu (ob upoštevanju opomb v točki 2(e))

(D.1) znamka

(D.2) tip (varianta/izvedenka, če je primerno)

(D.3) trgovska oznaka

(E) identifikacijska številka vozila

(F) masa

(F.1) največja tehnično dovoljena masa vozila, razen za motorna kolesa (kg)

(G) masa vozila v uporabi s karoserijo in napravo za spenjanje pri vlečnih vozilih v uporabi katere koli kategorije, razen M1, (v kg)

(H) obdobje veljavnosti, če ni neomejeno

(J) kategorija vozila

(J.1) karoserija

(K) številka homologacije celotnega vozila (če je na voljo)

(P.1) delovna prostornina motorja (cm³)

(P.2) nazivna moč motorja (kW)

(P.3) vrsta goriva ali vir energije

(Q) razmerje moč/masa (v kW/kg) (samo za motorna kolesa)

(S.1) število sedežev, vključno z vozniškim

(S.2) število stojišč (če je primerno)

(V.7) emisije CO2 (v g/km) ali specifične emisije CO2, kadar so navedene v točki 49.5 certifikata o skladnosti težkih vozil, opredeljenega v Dodatku k Prilogi VIII k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/683, ali v točki 49.5 certifikata o posamični odobritvi vozila, opredeljenega v Dodatku 1 k Prilogi III k navedeni uredbi

(V.9) navedba ravni emisij izpušnih plinov v točki 47 dela 2 certifikata o skladnosti, opredeljenega v Dodatku k Prilogi VIII k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2020/683, ali v točki 47 certifikata o posamični odobritvi, opredeljenega v Dodatku 1 k Prilogi III k navedeni uredbi

(X) dokazilo o opravljenem tehničnem pregledu, datum naslednjega tehničnega pregleda ali prenehanje veljavnosti trenutno veljavnega potrdila

Neobvezno se na hrbtni strani kartice lahko dodajo dodatni podatki iz točke 2(f) (s harmoniziranimi oznakami) in točke 2(g). 

(iii)Fizični varnostni elementi pametne kartice

Nevarnosti za fizično varnost dokumentov so:

(1)Izdelava ponarejenih kartic: izdelava novega predmeta, ki je zelo podoben dokumentu, bodisi da je na novo izdelan ali je kopija izvirnega dokumenta.

(2)Spreminjanje materiala: sprememba lastnosti izvirnega dokumenta, npr. sprememba nekaterih na dokumentu natisnjenih podatkov.

Material, uporabljen za Del I potrdila o registraciji, se pred ponarejanjem zaščiti z uporabo vsaj treh od naslednjih tehnik:

–mikrotisk,

–tisk giljoša*,

–iridescentni tisk,

–laserska gravura,

–ultravijolično fluorescenčno črnilo,

–črnila, katerih barva je odvisna od kota opazovanja *,

–črnila, katerih barva je odvisna od temperature *,

–posebni hologrami*,

–spremenljive laserske podobe,

–optično spremenljive podobe.

Države članice lahko uvedejo dodatne varnostne elemente.

Načeloma imajo prednost tehnike, označene z zvezdico, saj te uslužbencem organov pregona omogočajo preverjanje veljavnosti kartice brez posebnih pripomočkov.

(b)Hranjenje in zaščita podatkov

Na površini kartice se poleg podatkov iz točke (a), berljivih s prostim očesom, shranijo ali lahko shranijo naslednji podatki, pred katerimi stojijo harmonizirane skupne oznake (kjer je to primerno, v povezavi s posameznimi oznakami držav članic v skladu s točko 2(g)):

(i)podatki iz točke 2(d) in (e).

Vsi podatki, določeni v točki 2 (d) in (e), se obvezno shranijo na kartici;

(ii)drugi podatki iz točke 2(f).

Poleg tega lahko države članice na kartico v potrebnem obsegu shranijo dodatne podatke, kot je določeno v točki 2(f);

(iii)drugi podatki iz točke 2(g).

Po izbiri se lahko na kartico shranijo dodatni podatki.

Podatki iz točk (i) in (ii) se shranijo v dveh ustreznih datotekah s pregledno strukturo (glej ISO/IEC 7816-4). Države članice lahko določijo hranjenje podatkov iz točke (iii) v skladu s svojimi potrebami.

Za te datoteke ni omejitev glede branja.

Dostop do teh datotek za pisanje je omejen na pristojne nacionalne organe (in njihove pooblaščene agencije) v državi članici izdajateljici pametne kartice.

Dostop za pisanje je dovoljen šele po asimetrični avtentifikaciji z izmenjavo ključev ob vsaki seji zaradi zaščite seje med kartico o registraciji vozila in varnostnim modulom (npr. kartico varnostnega modula) nacionalnih pristojnih organov (ali njihovih pooblaščenih agencij). Na ta način se pred postopkom avtentifikacije izmenjajo s kartico preverljivi certifikati (angl.card verifiable certificates) po standardu ISO/IEC 7816-8. S kartico preverljivi certifikati vsebujejo ustrezne javne ključe, ki jih je treba izdelati in uporabiti v postopku avtentifikacije, ki sledi. Te certifikate podpiše nacionalni pristojni organ in vsebujejo predmet avtorizacije (avtorizacijo imetnika potrdila) v skladu s standardom ISO/IEC 7816-9 zaradi šifriranja dostopa do kartic na podlagi vloge. Te pravice dostopa do kartice na podlagi vloge se nanašajo na nacionalni pristojni organ (npr. za ažuriranje podatkovnega polja).

Ustrezni javni ključi nacionalnega pristojnega organa se shranijo na kartici kot sidro zaupanja (korenski javni ključ).

Specifikacija datotek in ukazov, potrebnih za postopek avtentifikacije, in postopek pisanja sta v pristojnosti držav članic. Stopnjo varnosti je treba odobriti z ovrednotenjem na podlagi splošnih meril (Common criteria evaluation) v skladu z EAL4+. Povečanja so naslednja: 1. AVA_MSU.3 analiza in testiranje glede negotovih stanj; 2. AVA_VLA.4 Visoka odpornost.

(iv)Podatki za preverjanje avtentičnosti registracijskih podatkov

Organ izdajatelj izračuna svoj elektronski podpis za vse podatke v datoteki, ki vsebuje podatke iz točk (i) in (ii) ter ga shrani v povezano datoteko. Ti podpisi omogočajo preverjanje avtentičnosti shranjenih podatkov. Na karticah morajo biti shranjeni naslednji podatki:

(1)elektronski podpis registracijskih podatkov, povezanih s točko (i),

(2)elektronski podpis registracijskih podatkov, povezanih s točko (ii).

Za potrebe preverjanja teh elektronskih podpisov se na kartici shranijo:

(1)certifikati organa izdajatelja, ki izračuna podpise za podatke iz točk (i) in (ii).

Elektronski podpisi in potrdila so berljivi brez omejitev. Dostop do elektronskih podpisov in potrdil za pisanje imajo samo nacionalni pristojni organi.

(c)Vmesnik 

Za povezave na vmesnik je treba uporabiti zunanje kontakte. Kombinacija zunanjih kontaktov s transponderji je neobvezna.

(d)Pomnilniška kapaciteta kartice

Kartica mora imeti zadostno kapaciteto za hranjenje podatkov, navedenih v točki (b).

(e)Standardi

Čipna kartica in uporabljene bralne naprave morajo ustrezati naslednjim standardom:

ISO 7810: Standardi za identifikacijske kartice (plastične kartice): Fizične lastnosti

ISO 7816-1 in -2 : Fizične značilnosti čipnih kartic, dimenzije in lokacija kontaktov

ISO 7816-3: Električne značilnosti kontaktov, prenosni protokoli,

ISO 7816-4: Vsebina sporočil, podatkovna struktura čipne kartice, varnostna arhitektura, mehanizmi dostopa

ISO 7816-5: Struktura identifikatorjev uporabe, izbor in izvrševanje identifikatorjev uporabe, postopek registracije identifikatorjev uporabe (sistem številčenja)

ISO 7816-6: Medpanožni podatkovni elementi za izmenjavo

ISO 7816-8: Kartice z integriranim vezjem in kontakti – Medpanožni ukazi, povezani z varnostjo

ISO 7816-9: Kartice z integriranim vezjem in kontakti – Izpopolnjeni medpanožni ukazi

(f)Tehnične značilnosti in prenosni protokoli

Format mora biti ID-1 (običajna velikost, glej ISO/IEC 7810).

Kartica podpira prenosni protokol T = 1 v skladu z ISO/IEC 7816-3. Dodatno so lahko podprti drugi prenosni protokoli, npr. T = 0, USB ali brezkontaktni protokoli.

Za bitni prenos se uporablja „neposredna konvencija“ (glej ISO/IEC 7816-3).

(i)Napajalna napetost, programirna napetost

Kartica deluje z Vcc = 3V (+/0,3V) ali z Vcc = 5V (+/0,5V). Programirna napetosti na kontaktu C6 ni potrebna.

(ii)Odgovor na ponastavitev

Bajt za dimenzijo informacijskega polja kartice se predstavi v ATR z znakom TA3. Ta vrednost mora biti najmanj „80h“ (= 128 bajtov).

(iii)Izbor parametrov protokola

Podpora izbire parametrov protokola (PPS) v skladu z ISO/IEC 7816-3 je obvezna. Uporablja se za izbiro T = 1, če je T = 0 dodatno prisoten na kartici, in za pogajanja o Fi/Di parametrih zaradi doseganja višjih hitrosti prenosa.

(iv)Prenosni protokol T = 1

Obvezna je podpora veriženju.

Dovoljene so naslednje poenostavitve:

(1)NAD bajt: se ne uporablja (NAD je treba nastaviti na „00“),

(2)S-Block ABORT: se ne uporablja,

(3)Napaka stanja S-Block VPP: se ne uporablja.

Naprava za dimenzijo informacijskega polja kartice (IFSD) se z IFD predstavi neposredno za ATR, tj. IFD prenese zahtevo S-Block IFS po ATR, kartica pa pošlje nazaj S-Block IFS. Priporočena vrednost za IFSD je 254 bajtov.

(g)Temperaturni razpon

Potrdilo o registraciji v obliki pametne kartice mora pravilno delovati v vseh klimatskih pogojih, ki so običajni na ozemljih Unije in vsaj znotraj temperaturnega razpona, določenega v ISO 7810. Kartice morajo pravilno delovati v razponu vlažnosti od 10 % do 90 %.

(h)Fizična življenjska doba

Če se kartica uporablja v skladu z okoljskimi in električnimi specifikacijami, mora pravilno delovati deset let. Material za kartico je treba izbrati tako, da se zagotovi navedena življenjska doba.

(i)Električne značilnosti

Med uporabo morajo kartice izpolnjevati zahteve iz Uredbe 2019/2144 Evropskega parlamenta in Sveta 2(2) ki se nanašajo na elektromagnetno združljivost, in morajo biti zaščitene pred elektrostatičnimi razelektritvami.

(j)Struktura datoteke

V Tabeli 1 so navedene obvezne osnovne datoteke (EF) uporabe DF (glej ISO/IEC 7816-4) DF.Registration. Vse te datoteke imajo pregledno strukturo. Zahteve za dostop so opisane v točki (b). Velikosti datotek določijo države članice glede na svoje potrebe.

Tabela 1

(k)Struktura podatkov

Shranjeni certifikati so v formatu X.509v3 v skladu z ISO/IEC 9594-8. Elektronski podpisi so pregledno shranjeni.

Registracijski podatki so shranjeni kot podatkovni objekti BER-TLV (glej ISO/IEC 7816-4) v ustreznih temeljnih datotekah. Polja z vrednostmi so kodirana kot ASCII znaki, v skladu z ISO/IEC 8824-1, vrednosti „C0“-„FF“ so določene z ISO/IEC 8859-1 (nabor znakov Latinica 1), ISO/IEC 8859-7 (nabor grških znakov) oziroma ISO/IEC 8859-5 (nabor cirilskih znakov). Format datumov je LLLLMMDD.

V Tabeli 2 so navedene oznake za identifikacijo podatkovnih objektov, ki ustrezajo registracijskim podatkom iz točke 2(d) in (e), skupaj z dodatnimi podatki iz točke (a). Podatkovni objekti, navedeni v Tabeli 2, so obvezni, če ni navedeno drugače. Neobvezni podatkovni objekti se lahko izpustijo. Stolpec „Oznaka“ označuje raven gnezdenja.

Tabela 2

V Tabeli 3 so navedene oznake za identifikacijo podatkovnih objektov, ki ustrezajo registracijskim podatkom iz točke 2(f). Podatkovni objekti, navedeni v Tabeli 3, so neobvezni.

Tabela 3