This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52025PC0175
Proposal for a COUNCIL IMPLEMENTING DECISION amending Implementing Decision (EU) (ST 10156/21 INIT; ST 10156/21 ADD 1) of 13 July 2021 on the approval of the assessment of the recovery and resilience plan for Slovakia
Predlog IZVEDBENI SKLEP SVETA o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 10156/21 INIT; ST 10156/21 ADD 1) z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovaško
Predlog IZVEDBENI SKLEP SVETA o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 10156/21 INIT; ST 10156/21 ADD 1) z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovaško
COM/2025/175 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.4.2025
COM(2025) 175 final
2025/0092(NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 10156/21 INIT; ST 10156/21 ADD 1) z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovaško
{SWD(2025) 93 final}
2025/0092 (NLE)
Predlog
IZVEDBENI SKLEP SVETA
o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 10156/21 INIT; ST 10156/21 ADD 1) z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovaško
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,
ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 1 in zlasti člena 20(1) Uredbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Potem ko je Slovaška 29. aprila 2021 predložila nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, je Komisija Svetu zanj predlagala pozitivno oceno. Svet je odobril pozitivno oceno z Izvedbenim sklepom Sveta z dne 13. julija 2021 2 . Navedeni izvedbeni sklep Sveta je bil spremenjen 14. julija 2023 3 .
(2)Slovaška je 21. marca 2025 Komisiji predložila utemeljeno zahtevo za predlog spremembe Izvedbenega sklepa Sveta z dne 13. julija 2021 v skladu s členom 21(1) Uredbe (EU) 2021/241 z utemeljitvijo, da načrta za okrevanje in odpornost zaradi objektivnih okoliščin delno ni več mogoče doseči. Na podlagi tega je Slovaška predložila spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost.
Spremembe na podlagi člena 21 Uredbe (EU) 2021/241
(3)Spremembe načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je Slovaška predložila zaradi objektivnih okoliščin, se nanašajo na 57 ukrepov.
(4)Slovaška je pojasnila, da 10 ukrepov delno ni več mogoče izvesti zaradi nepričakovanih tehničnih težav, ki so znatno upočasnile njihovo izvajanje, zaradi nezadostnega povpraševanja in dejstva, da razpisi niso pritegnili dovolj ponudnikov, ter zaradi motenj v dobavnih verigah. To zadeva mejnik 3 v okviru naložbe 1 „Delovanje sheme za razogljičenje industrije“ v okviru komponente 4 „Razogljičenje industrije“; cilj 5 v okviru naložbe 1 „Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti“ v okviru komponente 5 „Prilagajanje podnebnim spremembam“; cilj 15 v okviru naložbe 1 „Odprava ovir v šolskih stavbah“ v okviru komponente 6 „Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja“; mejnik 8 v okviru naložbe 2 „Dokončanje šolske infrastrukture“ v okviru komponente 7 „Izobraževanje za 21. stoletje“; cilj 3 v okviru naložbe 1 „Stavbe za reorganizirani sodni sistem“ v okviru komponente 15 „Reforma pravosodja“; cilj 12 v okviru naložbe 3 „Posodobitev požarnega in reševalnega sistema“ v okviru komponente 16 „Boj proti korupciji in pranju denarja, varnost in zaščita prebivalstva“. Na podlagi tega je Slovaška zaprosila za spremembo besedila navedenih mejnikov in ciljev. Poleg tega je Slovaška zaprosila za izločitev ciljev 5 in 6 v okviru naložbe 1 „Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti“ v okviru komponente 5 „Prilagajanje podnebnim spremembam“ in naložbe 6 „Vzpostavitev zbirke psihodiagnostičnih metod“ v okviru komponente 12 „Humano, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja“. Prav tako je Slovaška zaprosila za podaljšanje časovnice za mejnik 6 v okviru naložbe 2 „Digitalizacija in analitične zmogljivosti“ v okviru komponente 15 „Reforma pravosodja“ in mejnik 7 v okviru naložbe 2 „Opremljanje in digitalizacija policije“ v okviru komponente 16 „Boj proti korupciji in pranju denarja, varnost in zaščita prebivalstva“. Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.
(5)Slovaška je pojasnila, da enega ukrepa v celoti ni več mogoče izvesti zaradi zamud pri javnem naročanju. To zadeva mejnik 7 v okviru naložbe 2 „Digitalizacija in analitične zmogljivosti“ v okviru komponente 15 „Reforma pravosodja“. Na podlagi tega je Slovaška zaprosila za izločitev navedenega mejnika. Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.
(6)Slovaška je pojasnila, da je bilo 14 ukrepov spremenjenih v prid izvajanju boljših alternativ, da bi se dosegla prvotna ambicija ukrepa. To zadeva mejnik 1 v okviru reforme 1 „Uskladitev podpornih mehanizmov za prenovo družinskih hiš“ v okviru komponente 2 „Prenova stavb“; cilj 7 v okviru naložbe 2 „Obnova zgodovinskih in spomeniško zaščitenih javnih stavb“ v okviru komponente 2 „Prenova stavb“; cilj 5 v okviru naložbe 1 „Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT“ v okviru komponente 9 „Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja na področju raziskav, razvoja in inovacij“; cilj 10 v okviru naložbe 2 „Novo bolnišnično omrežje – gradnja, rekonstrukcija in oprema“ v okviru komponente 11 „Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo“; naložbo 1 „Vodenje projektov in priprava projektov za naložbe“ ter cilj 3 v okviru naložb 3, 4 in 5 „Vzpostavljanje psihosocialnih centrov“, „Dokončanje psihiatrične stacionarne mreže“ in „Ustanovitev specializiranih centrov za motnje avtističnega spektra“ v okviru komponente 12 „Humano, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja“; cilj 8 v okviru naložbe 1 „Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti“ v okviru komponente 13 „Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo“; cilj 10 v okviru naložbe 1 „Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti“ v okviru komponente 13 „Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo“; cilj 12 v okviru naložbe 2 „Razširitev in obnovitev zmogljivosti za oskrbo po zdravljenju in nego“ v okviru komponente 13 „Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo“; cilj 13 v okviru naložbe 3 „Krepitev in obnovitev zmogljivosti za paliativno oskrbo“ v okviru komponente 13 „Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo“; cilj 11 v okviru naložbe 3 „Posodobitev požarnega in reševalnega sistema“ v okviru komponente 16 „Boj proti korupciji in pranju denarja, varnost in zaščita prebivalstva“; cilj 12 v okviru naložbe 3 „Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom“ v okviru komponente 17 „Digitalna Slovaška“; cilja 14 in 15 v okviru naložbe 4 „Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij“ v okviru komponente 17 „Digitalna Slovaška“; mejnik 11 v okviru reforme 2 „Podpiranje zelenega prehoda“ v okviru komponente 19 „REPowerEU“. Na podlagi tega je Slovaška zaprosila za spremembo besedila navedenih mejnikov in ciljev. Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.
(7)Slovaška je pojasnila, da je bilo 11 ukrepov spremenjenih v prid izvajanju boljše alternative, ki omogoča zmanjšanje upravnega bremena, hkrati pa bodo cilji zadevnega ukrepa še vedno doseženi. To zadeva cilj 12 v okviru naložbe 3 „Digitalizacija na področju zdravja“ v okviru komponente 11 „Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo“; cilje 7, 8, 9 in 10 v okviru naložbe 1 „Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti“ ter cilj 14 v okviru naložbe 3 „Krepitev in obnovitev zmogljivosti za paliativno oskrbo“ v okviru komponente 13 „Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo“; mejnik 2 v okviru naložbe 1 „Zmogljivosti za reforme za zmanjšanje regulativnega bremena“ in mejnik 3 v okviru reforme 1 „Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja“ v okviru komponente 14 „Izboljšanje poslovnega okolja“; cilja 3 in 4 naložbe 1 „Stavbe za reorganizirani sodni sistem“ ter mejnik 9 naložbe 2 „Digitalizacija in analitične zmogljivosti“ v okviru komponente 15 „Reforma pravosodja“; cilje 4, 5 in 6 v okviru naložbe 1 „Boljše storitve za državljane in podjetja“ v okviru komponente 17 „Digitalna Slovaška“. Na podlagi tega je Slovaška zaprosila za spremembo besedila navedenih mejnikov in ciljev. Poleg tega je Slovaška zaprosila za izločitev reforme 3 „Posodobitev diagnostičnih metod in zdravljenj“ v okviru komponente 12 „Humano, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja“. Prav tako je Slovaška zaprosila za skrajšanje časovnice za cilj 5 v okviru naložbe 1 „Podporna orodja in pomoč za povratnike, visokokvalificirane delavce iz tretjih držav in njihove družinske člane ter tuje visokošolske študente, ki študirajo na Slovaškem“ v okviru komponente 10 „Pritegnitev in ohranjanje talentov“ in cilj 8 v okviru naložbe 2 „Digitalizacija in analitične zmogljivosti“ v okviru komponente 15 „Reforma pravosodja“. Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.
(8)Slovaška je nadalje zaprosila, da se sredstva, sproščena z izločitvijo ukrepov in zmanjšanjem njihove ravni izvajanja, uporabijo za vključitev dveh novih ukrepov in povečanje ravni izvajanja 10 ukrepov. To zadeva nov cilj 9 v okviru nove naložbe 2 „Oblikovanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe“ in mejnik 8 v okviru reforme 2 „Reforma ohranjanja narave in gospodarjenja z vodami na podeželju“ v okviru komponente 5 „Prilagajanje podnebnim spremembam“. Na podlagi tega je Slovaška zaprosila za vključitev navedenega mejnika, cilja in opisa naložbe. Poleg tega je Slovaška zaprosila za povečanje ravni zahtevanega izvajanja za naslednji mejnik, cilje in opise ukrepov. To zadeva cilj 7 v okviru naložbe 2 „Obnova zgodovinskih in spomeniško zaščitenih javnih stavb“ v okviru komponente 2 „Prenova stavb“; cilj 10 v okviru naložbe 2 „Spodbujanje čistega potniškega prometa“ v okviru komponente 3 „Trajnostni promet“; cilj 3 v okviru reforme 1 „Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke od petega leta starosti dalje in uvedba zakonske pravice do mesta v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta starosti dalje“ v okviru komponente 6 „Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja“; mejnik 8 v okviru naložbe 2 „Dokončanje šolske infrastrukture“ v okviru komponente 7 „Izobraževanje za 21. stoletje“; cilj 10 v okviru naložbe 1 „Podpora naložbam za strateški razvoj univerz“ v okviru komponente 8 „Izboljšanje uspešnosti slovaških univerz“; cilj 10 v okviru naložbe 2 „Novo bolnišnično omrežje – gradnja, rekonstrukcija in oprema“ v okviru komponente 11 „Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo“; cilja 8 in 10 v okviru naložbe 1 „Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti“ v okviru komponente 13 „Dostopno in visokokakovostno dolgotrajno socialno-zdravstveno varstvo“; cilj 15 v okviru naložbe 1 „Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov“, cilj 22 v okviru naložbe 4 „Podpora pri prenovi za gospodinjstva, ki jim grozi energijska revščina“ in cilj 25 v okviru naložbe 6 „Spodbujanje čistega potniškega prometa“ v okviru komponente 19 „REPowerEU“. Izvedbeni sklep Sveta za Slovaško bi bilo treba ustrezno spremeniti.
(9)Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedla Slovaška, upravičujejo spremembe v skladu s členom 21(2) Uredbe (EU) 2021/241, zato bi bilo treba Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 ustrezno spremeniti.
Porazdelitev mejnikov in ciljev
(10)Porazdelitev mejnikov in ciljev po obrokih bi bilo treba spremeniti, da se upoštevajo spremembe načrta in okvirna časovnica, ki jih je predložila Slovaška.
Popravek tehnično-vsebinskih napak
(11)V besedilu Izvedbenega sklepa Sveta sta bili ugotovljeni dve tehnično-vsebinski napaki, ki vplivata na en mejnik in en cilj ter dva ukrepa v okviru dveh komponent. Izvedbeni sklep Sveta bi bilo treba spremeniti, da se popravita ti tehnično-vsebinski napaki, ki ne odražata vsebine načrta za okrevanje in odpornost, predloženega Komisiji 29. aprila 2021, kot je bil dogovorjen med Komisijo in Slovaško. Ti tehnično-vsebinski napaki se nanašata na mejnik 2 v okviru naložbe 1 „Zmogljivosti za reforme za zmanjšanje regulativnega bremena“ v okviru komponente 14 „Izboljšanje poslovnega okolja“ in cilj 5 naložbe 2 „Opremljanje in digitalizacija policije“ v okviru komponente 16 „Boj proti korupciji in pranju denarja, varnost in zaščita prebivalstva“. Ta popravka ne vplivata na izvajanje zadevnih ukrepov.
Ocena Komisije
(12)Komisija je spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost ocenila glede na merila za ocenjevanje iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241.
Načelo, da se ne škoduje bistveno
(13)V skladu s členom 19(3), točka (d), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.4, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost zagotovil, da noben ukrep (ocena A) za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v ta načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 4 (načelo, da se ne škoduje bistveno).
(14)Slovaška je predložila oceno načela, da se ne škoduje bistveno, za eno novo naložbo (cilj 9 nove naložbe 2 „Oblikovanje gozdov, odpornih na podnebne spremembe“ v okviru komponente 5 „Prilagajanje podnebnim spremembam“). Iz predloženih informacij je razvidno, da se pričakuje, da bo načrt zagotovil skladnost z navedenim načelom. Druge spremembe ukrepov, vključenih v prvotni načrt za okrevanje in odpornost, ne vplivajo na oceno načela, da se ne škoduje bistveno.
Prispevek k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo
(15)V skladu s členom 19(3), točka (e), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.5, k navedeni uredbi spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo podnebne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 41,08 % skupnih dodeljenih sredstev za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost ter 84,66 % skupnih ocenjenih stroškov ukrepov iz poglavja REPowerEU, izračunano v skladu z metodologijo iz Priloge VI k Uredbi (EU) 2021/241. V skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2021/241 je spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost skladen z informacijami iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje 2021–2030.
(16)Sprememba načrta ne vpliva bistveno na njegovo ambicijo glede zelenega prehoda, čeprav se je delež skupnih dodeljenih sredstev za ukrepe, ki podpirajo podnebne cilje, zmanjšal za 4,6 odstotne točke, predvsem zaradi zmanjšanja dodeljenih sredstev za naložbo 1 „Delovanje sheme za razogljičenje industrije“ v okviru komponente 4 „Razogljičenje industrije“ za 327 milijonov EUR. Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost še vedno znatno podpira cilje zelenega prehoda, krepitev biotske raznovrstnosti in varstvo okolja. Zlasti poglavje REPowerEU še naprej podpira zeleni prehod, saj njegove reforme in naložbe prispevajo k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv, zmanjšanju povpraševanja po energiji in povečanju energijske učinkovitosti.
Prispevek k digitalnemu prehodu
(17)V skladu s členom 19(3), točka (f), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.6, k navedeni uredbi spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo digitalne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 21,02 % skupnih dodeljenih sredstev za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, izračunano v skladu z metodologijo iz Priloge VII k navedeni uredbi.
(18)Sprememba načrta krepi njegovo ambicijo glede digitalnega prehoda. To je zlasti posledica povečanja digitalnega prispevka naložbe 3 „Posodobitev požarnega in reševalnega sistema“ v okviru komponente 16 „Boj proti korupciji in pranju denarja, varnost in zaščita prebivalstva“ in naložbe 1 „Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov“ v okviru komponente 19 „REPowerEU“.
Zaščita finančnih interesov Unije
(19)V skladu s členom 19(3), točka (j), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.10, k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, ter dodatni ukrepi iz tega izvedbenega sklepa Sveta ustrezni (ocena A) za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru navedene uredbe, pri čemer se pričakuje, da bodo učinkovito preprečevale dvojno financiranje v okviru navedene uredbe in drugih programov Unije. To ne posega v uporabo drugih instrumentov in orodij za spodbujanje in zagotavljanje skladnosti s pravom Unije, tudi za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov ter zaščito proračuna Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta 5 .
(20)Od prejšnje ocene je Komisija pridobila informacije o dejanskem izvajanju slovaškega sistema revizije in kontrole. To vključuje ugotovitve revizije na področju zaščite finančnih interesov Unije, ki jo je na Slovaškem izvedla Komisija.
(21)Komisija glede na te informacije meni, da je sistem notranje kontrole slovaškega načrta za okrevanje in odpornost na splošno ustrezen, vendar pa ima nekaj pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba odpraviti z namenskim mejnikom za revizijo in kontrolo. Sistem notranje kontrole, opisan v spremenjenem slovaškem načrtu za okrevanje in odpornost, ter predlagane ureditve, vključno s poglavjem REPowerEU, temeljijo na trdnih procesih in strukturah, pri čemer so jasno opredeljene vloge in obveznosti različnih organov, vključenih v izvajanje, spremljanje, kontrolo in revizijo načrta, ter njihove interakcije. Nacionalni organ za izvajanje in usklajevanje je odgovoren za pripravo in pošiljanje zahtevkov za plačilo finančne podpore, izjave o upravljanju in povzetka revizij. Pojasnjeni so tudi revizijski akterji, njihovi odnosi in njihova upravna zmogljivost. Z upravljalnimi preverjanji, ki jih izvajajo izvajalski organi, se ne preverjajo le odsotnosti resnih nepravilnosti, temveč tudi izpolnjevanje mejnikov in ciljev. Pojasnjene so ureditve in mehanizmi za zbiranje in zagotavljanje dostopa do podatkov o končnih prejemnikih, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih, obveznost vodenja evidenc iz člena 22(2), točki (d) in (f), Uredbe (EU) 2021/241 pa je dodeljena izvajalskim organom in končnim prejemnikom.
(22)Uvesti bi bilo treba dodaten mejnik za revizijo in kontrolo. Mejnik zahteva sprejetje revidirane metodologije za obvladovanje korupcijskih tveganj na Slovaškem, ki se uporablja za vse organe, ki izvajajo mehanizem za okrevanje in odpornost. Mejnik zahteva tudi sprejetje postopka nadzora izvajanja metodologije za obvladovanje korupcijskih tveganj s strani nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje. Mejnik bi bilo treba izpolniti najpozneje do predložitve šestega zahtevka za plačilo Komisiji.
Druga merila za ocenjevanje
(23)Komisija meni, da spremembe, ki jih je predložila Slovaška, ne vplivajo na pozitivno oceno načrta za okrevanje in odpornost iz Izvedbenega sklepa Sveta ST 10156/21 z dne 13. julija 2021 v zvezi z njegovo ustreznostjo, uspešnostjo, učinkovitostjo in skladnostjo glede na merila za ocenjevanje iz člena 19(3), točke (c), (g), (h), (j) in (k), Uredbe (EU) 2021/241.
Ukrepi za podporo naložbenim dejavnostim, ki prispevajo k ciljem platforme za strateške tehnologije za Evropo (platforma STEP)
(24)Slovaška je v skladu s členom 4(4) Uredbe (EU) 2024/795 prednostno obravnavala projekte, katerim je bil podeljen pečat suverenosti na podlagi člena 4(1) Uredbe (EU) 2024/795. Vendar po mnenju Slovaške noben projekt, ki mu je bil podeljen pečat suverenosti, ni bil primeren za vključitev v spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost.
Pozitivna ocena
(25)Potem ko je Komisija pozitivno ocenila spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost z ugotovitvijo, da zadovoljivo izpolnjuje merila za ocenjevanje iz Uredbe (EU) 2021/241, bi bilo treba v skladu s členom 20(2) navedene uredbe in Prilogo V k njej določiti reforme in naložbene projekte, potrebne za izvajanje spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost, ustrezne mejnike, cilje in kazalnike ter znesek, ki ga Unija da na voljo za njegovo izvajanje v obliki nepovratne finančne podpore.
Finančni prispevek
(26)Ocenjeni skupni stroški spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost Slovaške znašajo 6 408 465 020 EUR. Ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost višji od posodobljenega najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za Slovaško, bi moral biti finančni prispevek, določen v skladu s členom 4(a) Uredbe (EU) 2021/1755 Evropskega parlamenta in Sveta ter členom 20(4) in členom 21a(6) Uredbe (EU) 2021/241 ter dodeljen za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost Slovaške, enak skupnemu znesku najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost Slovaške. Ta znesek je 6 408 465 019 EUR.
(27)Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovaško bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Zaradi jasnosti bi bilo treba Prilogo k navedenemu izvedbenemu sklepu Sveta v celoti nadomestiti –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovaško se spremeni:
(1) člen 1 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 1
Odobritev ocene načrta za okrevanje in odpornost
Ocena spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost Slovaške na podlagi meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 se odobri. Reforme in naložbeni projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ureditve in časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev ter ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do ustreznih osnovnih podatkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.“;
(2) Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.
Člen 2
Naslovnik
Ta sklep je naslovljen na Slovaško republiko.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.4.2025
COM(2025) 175 final
PRILOGA
k
Predlogu IZVEDBENEGA SKLEPA SVETA
o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 10156/21 INIT; ST 10156/21 ADD 1) z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovaško
{SWD(2025) 93 final}
PRILOGA
PODROČJE 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST
1. Opis reform in naložb
SESTAVINA 1: Obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura
Namen komponente „obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura“ slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je neposredno prispevati k doseganju ciljev glede podnebnih sprememb do leta 2030. V skladu s slovaškim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom bo za doseganje podnebnih ciljev potreben znaten premik k obnovljivim virom energije v slovaški mešanici energetskih virov.
V zvezi s tem je cilj te komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost podpreti hitrejše uvajanje naložb v obnovljive vire energije. Glede na ta cilj bodo reforme posodobile slovaški trg električne energije in ustvarile ustrezno zakonodajno okolje. Spremembe zakona bodo zlasti izboljšale dostop za nove udeležence na trgu, povečale gotovost in zaupanje v ukrepe državne podpore ter izboljšale vključevanje obnovljivih virov energije v slovaško električno omrežje. Podpora za naložbe se usmeri v povečanje zmogljivosti novih obnovljivih virov ter nadomestitev stare zmogljivosti z novo v obstoječih obratih za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vključno s posodobitvijobioplina, preoblikovanjem obratov za proizvodnjo električne energije iz bioplina v obrate za biometan in hidroelektrarne. Naložbe v povečanje prožnosti elektroenergetskega omrežja vključujejo podporo novim baterijskim shranjevanjem, vključno z rešitvami, ki temeljijo na vodiku, ter povečanje zmogljivosti hidroelektrarn za izravnavo električne energije.
Komponenta vključuje dve reformi in tri naložbe.
Ti ukrepi prispevajo k zelenemu prehodu in cilju podnebne nevtralnosti ter k izpolnjevanju zavez slovaškega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Komponenta krepi strateško avtonomijo in varnost Slovaške s povečanjem deleža domačih virov energije, saj znaten del njene porabe predstavlja uvoz iz tretjih držav. Naložbe prispevajo k ustvarjanju delovnih mest na lokalni ravni, tudi za sektor MSP.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Naložbe in reforme prispevajo k obravnavanju priporočila za posamezno državo, ki je bilo Slovaški posredovano leta 2020, in sicer da je treba „naložbe osredotočiti na zeleni digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo ter rabo energije in virov“ (priporočilo za posamezno državo št. 3/2020).
A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Reforma 1: Prilagoditev pravnega okvira za električno energijo
Namen reforme je izboljšati pravni okvir slovaškega trga električne energije s spremembo zakona 251/2012 zb. o energiji in zakona 250/2012 zb. o regulaciji v omrežnih industrijah v skladu z zahtevami Direktive 2019/944. Poleg tega bo prilagojena pravna struktura olajšala nove dejavnosti in dostop udeležencev do trga električne energije (energetske skupnosti, združevalec, samoporabnik, shranjevanje električne energije), hkrati pa povečala splošno prožnost elektroenergetskega sistema in izboljšala možnosti za priključitev novih obnovljivih virov energije na slovaško omrežje.
Ta reforma (pod mejnikom 2) predvideva tudi ukrep za sprostitev tehničnih zmogljivosti za prenos električne energije znotraj domačega elektroenergetskega sistema, ki se olajša s povečanjem zmogljivosti profila elektroenergetskih povezav med Slovaško in Madžarsko.
Reforma se izvede do 31. decembra 2022.
Reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije
Namen reforme je spodbujati uvajanje novih obnovljivih virov energije. Z novimi spremembami zakona se bodo vzpostavili učinkoviti podporni mehanizmi za povečanje deleža obnovljivih virov energije v prometnem sektorju, sektorju električne energije in sektorju ogrevanja. Pravni okvir se spremeni s spremembo zakonov 309/2009 zb. o spodbujanju obnovljivih virov energije in soproizvodnje z visokim izkoristkom ter Zakona 657/2004 zb. o toplotni energiji.
Reforma vključuje tudi sprejetje dolgoročnega načrta dražbe za nove obnovljive vire energije. Ta ukrep prispeva k boljši predvidljivosti skupne nameščene zmogljivosti za obnovljive vire energije in ustvarja ugodnejše naložbeno okolje za zasebne vlagatelje.
Poleg tega reforma vključuje sprejetje naložbenih programov za podporo obnovljivim virom električne energije. Ministrstvo za gospodarstvo sprejme dražbeni program za nove obnovljive vire energije (povezava z naložbo 1, komponenta 1) in programe podpore za naložbe v nadomestitev stare zmogljivosti z novo (povezava z naložbo 2, komponenta 1) in povečanje prožnosti elektroenergetskega sistema (povezava z naložbo 3, komponenta 1). Naložbene politike shem so strogo skladne z okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01) podprtih dejavnosti in podjetij. Slovaški načrt za okrevanje in odpornost podpira le naložbe v vodno energijo, ki so v skladu s pravnim redom EU.
Reforma se izvede do 31. decembra 2022.
Naložbo 1: Gradnja novih obnovljivih virov električne energije
Namen ukrepa je podpreti uvajanje naložb v nove obnovljive vire električne energije. Od splošnega cilja povečanja nove zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov za 122,4 MW program podpore zagotavlja vsaj 120 MW nove zmogljivosti, ki jo povzročijo novi obnovljivi viri energije v okviru ukrepa, priključenega na omrežje. Konkurenčni dražbeni mehanizem je odprt za najrazličnejše tehnologije obnovljivih virov energije z jasnimi roki in pravili za izvedbo projektov. Naložbe v vodno energijo niso upravičene v okviru naložbe 1 (komponenta 1). Ministrstvo za gospodarstvo je odgovorno za izvajanje sheme in zbiranje informacij o realizirani zmogljivosti od nosilcev projektov.
Shema podpore na dražbi upošteva naložbene politike, kot so določene v okviru mejnika 3 komponente 1 (reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije).
Naložba naj bi se začela izvajati do 30. junija 2021 in bo zaključena do 30. junija 2026.
Naložbo 2: Posodobitev obstoječih obnovljivih virov energije (krepitev stare zmogljivosti z novo)
Cilj ukrepa je podaljšati tehnološko življenjsko dobo, nadgraditi in povečati učinkovitost obstoječih zmogljivosti obnovljivih virov energijeter razširiti trajnostno proizvodnjo biometana v skladu z direktivo o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov. Posodobitevzadeva prenovo obratov za bioplin, preoblikovanje obratov za proizvodnjo električne energije iz bioplina v obrate za biometan in objekte za proizvodnjo električne energije iz hidroelektrarn. S shemo se zagotovi vsaj 83 MW posodobljene inštalirane zmogljivosti (z nadomestitvijo stare zmogljivosti z novo), priključene na omrežja, za katera se pričakuje, da bodo obnovljena za proizvodnjo električne energije ali biometana, podprta v okviru ukrepa.
Ministrstvo za gospodarstvo je odgovorno za izvedbo naložbe in zbiranje informacij o realizirani zmogljivosti od nosilcev projektov.
Podpora za različne vrste posodobljene opreme iz obnovljivih virov se oceni ločeno, pri čemer se upošteva načelo stroškovne učinkovitosti. Sheme podpore upoštevajo naložbene politike, kot so določene v okviru mejnika 3 komponente 1 (Reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije“).
Naložba naj bi se začela izvajati do 1. januarja 2022 in bo zaključena do 30. junija 2026.
Naložba 3: Povečanje prožnosti elektroenergetskih sistemov za večje vključevanje obnovljivih virov energije
Namen naložbe je povečati prožnost slovaškega elektroenergetskega omrežja. Postopno opuščanje prožnih fosilnih virov električne energije povzroča izgubo zmogljivosti izravnave, kar negativno vpliva na zmožnost sistema, da vključi spremenljive obnovljive vire energije.
Naložba je usmerjena v podporo za objekte za shranjevanje električne energije, vključno z rešitvami, ki temeljijo na vodiku, in za povečanje zmogljivosti za izravnavo električne energije v hidroelektrarnah. Program podpore zagotovi skupno povečanje izravnalne moči vsaj 52 MW, ki ga povzročijo nove skladiščne zmogljivosti in povečanje izravnalne moči obstoječih hidroelektrarn, priključenih na omrežje. Natančna razčlenitev cilja 52 MW je odvisna od povpraševanja po ustreznih temah. Naložbe v izravnalno moč hidroelektrarn v okviru ukrepa ne presegajo 12 000 000 EUR. Naložbe močno dopolnjujejo druge ukrepe v okviru komponente, saj prispevajo k povečanju zmogljivosti prostega omrežja za vključevanje obnovljivih virov energije.
Podpora se dodeli v okviru tehnološko posebnih shem ob upoštevanju načela stroškovne učinkovitosti. Sheme upoštevajo pogoje naložbenih politik, kot so določeni v okviru mejnika 3 komponente 1 (reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije).
Naložba naj bi se začela izvajati do 1. januarja 2022 in bo zaključena do 30. junija 2026.
A.2. Mejnike, cilje, kazalnike in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore.
|
Zap. št. |
Povezani ukrep (reforma ali naložbe) |
Mejnik/cilj |
Ime |
Kvalitativni kazalniki (za mejnike) |
Kvantitativni kazalniki (za ciljne vrednosti) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
|||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 1: Prilagoditev pravnega okvira za električno energijo |
Mejnik |
Reforma trga električne energije |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o energetiki in Zakona o regulaciji v omrežnih panogah |
Q4 |
2022 |
Pravni okvir se spremeni s spremembo zakona 251/2012 zb. o energiji in zakona 250/2012 zb. o regulaciji v omrežnih industrijah za prenos Direktive 2019/944. Poleg tega bo posodobljeni pravni okvir olajšal nove dejavnosti in dostop udeležencev do trga električne energije (energetske skupnosti, združevalec, samoporabnik, shranjevanje električne energije), hkrati pa povečal splošno prožnost elektroenergetskega sistema in izboljšal možnosti za priključitev novih obnovljivih virov energije na slovaško omrežje. |
|||
|
2 |
1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 1: Prilagoditev pravnega okvira za električno energijo |
Mejnik |
Sprostitev omejitev tehničnih zmogljivosti za prenos električne energije v slovaškem elektroenergetskem sistemu |
Skupna javna izjava Ministrstva za gospodarstvo in slovaškega operaterja prenosnega sistema Slovenská elektrizačná prenosová sústava, a.s. |
|
Q2 |
2021 |
Slovaško ministrstvo za gospodarstvo in slovaški operater prenosnega sistema električne energije Slovenská elektrizačná prenosová sústava, a.s. razglasita sprostitev omejitev tehničnih zmogljivosti za prenos električne energije v slovaškem elektroenergetskem sistemu in povečanje zmogljivosti za priključitev obnovljivih virov energije na omrežje. Ukrep se olajša s povečanjem neto prenosne zmogljivosti prenosnih povezav z Republiko Madžarsko. |
||
|
3 |
1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije |
Mejnik |
Okvir za podporo naložbam v nove obnovljive vire energije |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb Zakona o spodbujanju obnovljivih virov energije in soproizvodnje z visokim izkoristkom ter Zakona o toplotni energiji. Sprejetje dolgoročnega načrta dražbe s strani ministrstva za gospodarstvo Sprejetje naložbenih shem s strani ministrstva za gospodarstvo za spodbujanje novih virov električne energije iz obnovljivih virov energije (opredeljenih v naložbi 1), naložb v nadomestitev stare zmogljivosti z novo (opredeljeno v naložbi 2) in naložb za povečanje prožnosti elektroenergetskega sistema (opredeljeno v naložbi 3) |
|
|
|
Q4 |
2022 |
Z zakonodajnimi spremembami se vzpostavijo podporni mehanizmi za povečanje deleža obnovljivih virov energije v prometnem sektorju, sektorju električne energije in sektorju ogrevanja. Pravni okvir se spremeni s spremembo zakonov 309/2009 zb. o spodbujanju obnovljivih virov energije in soproizvodnje z visokim izkoristkom ter Zakona 657/2004 zb. o toplotni energiji. Ministrstvo za gospodarstvo sprejme dolgoročni načrt dražbe novih obnovljivih virov energije, ki prispeva k večji predvidljivosti povečanja zmogljivosti novih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov.
Ministrstvo za gospodarstvo sprejme nov dražbeni program za nove vire električne energije iz obnovljivih virov energije (opredeljene v investiciji 1), programe podpore za naložbe v nadomestitev stare zmogljivosti z novo (opredeljeno v naložbi 2) in povečanje prožnosti elektroenergetskega sistema (opredeljeno v investiciji 3). Sheme podrobno določajo merila za upravičenost podprtih podjetij, ki zagotavljajo skladnost s pravnim redom EU in nacionalnim okoljskim pravnim redom ter tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), za podprte dejavnosti in/ali podjetja, hkrati pa povečujejo nove zmogljivosti obnovljivih virov energije, kot je podrobno opisano v ustreznih ciljih (za naložbe 1, 2 in 3). Rezultat projektov na področju biomase je nadgradnja postaj za bioplin, s katerimi se doseže vsaj 80-odstotni prihranek emisij toplogrednih plinov v zvezi z metodologijo za prihranek emisij toplogrednih plinov in primerjalnikom iz Priloge VI k Direktivi (EU) 2018/2001 v skladu s pogoji, ki izhajajo iz Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2139. V primeru pretvorbe v obrate, ki proizvajajo biometan, prihranki emisij toplogrednih plinov znašajo vsaj 70 % glede na metodologijo za prihranek emisij toplogrednih plinov in primerjalno fosilno gorivo iz Priloge VI k navedeni direktivi. Projekti na področju biomase in biometana so trajnostni v skladu z Direktivo (EU) 2018/2001 o energiji iz obnovljivih virov (RED II). Podpirajo se samo naložbe v vodno energijo, ki so v skladu s pravnim redom EU. |
|
4 |
1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – naložba 1: Gradnja novih obnovljivih virov električne energije |
Cilj |
Zmogljivosti za nove obnovljive vire energije |
|
MW |
0 |
120 |
Q2 |
2026 |
Od splošnega cilja povečanja nove zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov za 122,4 MW program podpore v okviru ukrepa zagotovi vsaj 120 MW novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, priključenih na omrežje. Podporni mehanizem je v obliki dražb za podporo naložbam v nove vire električne energije iz obnovljivih virov energije. Shema podpore upošteva pogoje naložbenih politik, kot so določeni v okviru mejnika 3 („1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije). |
|
5 |
1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – naložba 2: Posodobitev obstoječih obnovljivih virov električne energije (krepitev stare zmogljivosti z novo) |
Cilj |
Obnovljena zmogljivost za obnovljive vire energije |
|
MW |
0 |
83 |
Q2 |
2026 |
Povečanje posodobljene zmogljivosti (z nadomestitvijo stare zmogljivosti z novo) za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali biometana za vsaj 83 MW, ki je posledica priključitve posodobljenih zmogljivosti v okviru ukrepa na omrežja. Podpora za različne vrste posodobljene opreme se oceni ločeno ob upoštevanju načela stroškovne učinkovitosti. To vključuje posodobitev elektrarn na bioplin in hidroelektrarne ter preoblikovanje obratov za proizvodnjo električne energije iz bioplina v obrate za biometan. Programi podpore upoštevajo pogoje naložbenih politik, kot so določeni v okviru mejnika 3 („1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije). |
|
6 |
1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – naložba 3: Povečanje prožnosti elektroenergetskih sistemov za večje vključevanje obnovljivih virov energije |
Cilj |
Kumulativno povečanje zmogljivosti obratov za povečanje prožnosti energetskih sistemov |
|
MW |
0 |
52 |
Q2 |
2026 |
Vsaj 52 MW povečanje novih objektov za skladiščenje električne energije, ki je posledica začetka obratovanja novih skladiščnih zmogljivosti v okviru ukrepa. Shema podpira namestitev novih zmogljivosti baterijskih sistemov, elektrolizo in povečanje izravnalne zmogljivosti hidroelektrarn. Pričakuje se, da bo natančna razčlenitev cilja 52 MW odvisna od povpraševanja po ustreznih temah. Naložbe v izravnalno moč hidroelektrarn v okviru ukrepa ne presegajo 12 000 000 EUR. Podpora se dodeli v okviru tehnološko posebnih shem ob upoštevanju načela stroškovne učinkovitosti. Programi podpore upoštevajo pogoje naložbenih politik, kot so določeni v okviru mejnika 3 („1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije). |
KOMPONENTA 2: Prenova stavb
V skladu s slovaškim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom ter dolgoročno strategijo prenove stavb je za doseganje ciljev EU glede zmanjšanja emisij za leti 2030 in 2050 potreben znaten prehod z delne na srednje (30–60-odstotni prihranek primarne energije) in temeljite prenove stavb (več kot 60 %).
Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena zmanjšanju porabe energije z izvajanjem celovite prenove družinskih hiš, javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama. Združuje ukrepe za izboljšanje energijske učinkovitosti stavb z doseganjem vsaj 30 % prihrankov primarne energije z ukrepi za spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam (kot so namestitev zelenih streh, sistem za zadrževanje vode). Komponenta prispeva k podnebnim in okoljskim ciljem, hkrati pa spodbuja okrevanje in konkurenčnost gradbenega sektorja z ustvarjanjem več delovnih mest, zlasti za MSP na lokalni ravni.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Komponenta vključuje tri reforme in dve naložbi.
Te naložbe in reforme prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države, ki so bila v zadnjih dveh letih naslovljena na Slovaško, glede potrebe, da se politika, povezana z naložbami, osredotoči na energijsko učinkovitost (priporočilo za posamezno državo št. 3/2019) in da se naložbe osredotočijo na zeleni prehod (priporočilo za posamezno državo št. 3/2020).
A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Reforma 1: Uskladitev podpornih mehanizmov za prenovo družinskih hiš.
Cilj reforme je evidentirati, uskladiti in združiti različne sheme podpore, poenotiti in racionalizirati postopek prenove ter lastnikom zagotoviti spodbude za izvajanje širšega nabora ukrepov prenove. Zasnova shem podpore, meril in pogojev ter izvedbenih ukrepov se opiše v izvedbenem načrtu, ki ga Slovaška agencija za okolje objavi do 30. septembra 2022. Za zagotovitev učinkovitega in pravočasnega izvajanja se okrepijo zmogljivosti slovaške agencije za okolje. V fazi izvajanja se lastniki hiš povežejo s komunikacijsko kampanjo in regionalnimi uradi, ki bodo ustanovljeni, ter z zagotavljanjem tehnične pomoči in posvetovanja.
Reforma se izvede do 30. septembra 2022.
Naložbo 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš.
Cilj naložbe je dokončati prenovo vsaj 25164 enodružinskih hiš in hkrati v povprečju doseči vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije. Naložba je namenjena lastnikom starejših družinskih hiš. Poleg tradicionalnih ukrepov za varčevanje z energijo, kot so toplotna izolacija, zamenjava oken, mehanizem omogoča zamenjavo neučinkovitih virov toplote in tople vode z visoko učinkovitimi napravami ali namestitev novih naprav za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Kadar je mogoče, se uporabljajo ukrepi za povečanje odpornosti stavb proti podnebnim spremembam (kot so strehe vegetacije, zajetje deževnice). Za mobilizacijo celovite in zelene prenove programi podpore vključujejo kombinacijo obveznega in neobveznega dela. Pričakuje se finančni prispevek lastnikov. Prihranki energije se preverjajo predvsem z energetskimi izkaznicami ali drugimi ustreznimi dokumenti.
Naložbeni ukrepi, povezani s prenovo stavb, izpolnjujejo zahteve glede načela, da se ne škoduje bistveno, vključno s ponovno uporabo in recikliranjem gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov ter shemo za nadomestitev plinskega kotla, kar je majhen del celotnega programa prenove.
Če so kotli na biomaso vključeni v shemo prenove, se dovoli zamenjava zastarelih kotlov na premog/olje/biomaso s kotli na biomaso, če jih nadomestijo kotli z visokim izkoristkom na biomaso v enem od dveh najvišjih razredov energijske učinkovitosti v skladu z uredbo o označevanju z energijskimi nalepkami, ki jih poganjajo peleti. Poleg tega je nadomestitev zastarelih kotlov na plin z kotli na biomaso mogoča, če se nadomestijo s kotli na biomaso na osnovi peletov v enem od dveh najvišjih razredov energijske učinkovitosti v skladu z uredbo o označevanju z energijskimi nalepkami. Na območjih kakovosti zraka ni dovoljeno nadomestiti plinskih kotlov s kotli na biomaso s preseganjem mejnih vrednosti za PM10.
Pričakuje se, da se bo naložba začela izvajati najpozneje do 30. septembra 2022 in bo zaključena do 30. junija 2026.
Reforma 2: Povečanje preglednosti in racionalizacija odločitev odbora za spomenike Slovaške republike.
Cilj reforme je izboljšati kakovost in učinkovitost postopka odločanja odbora za spomenike Slovaške republike z razvojem treh metodologij za:
·razvrstiti spomenike,
·določiti objektivna merila, na podlagi katerih odbor za spomenike sprejema odločitve, in
·količinsko opredeliti stroške, povezane z intervencijami odbora za spomenike
Poleg tega je cilj reformirati kartiranje spomenikov v državni lasti z oceno njihovih osnovnih tehničnih vidikov, gradbeništva, gospodarstva, energije in drugih vidikov. Rezultat kartiranja je sprejetje diagnostike vsaj 1000 ustreznih spomenikov v državni lasti. Reforma olajšuje naložbene odločitve v zvezi s prenovo, da se ohrani monumentalna vrednost in izboljša energijska učinkovitost, kjer je to ustrezno.
Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.
Naložbo 2: Prenova zgodovinskih in javnih stavb s seznama.
Zgodovinske in navedene javne stavbe so med energijsko najmanj učinkovitimi stavbami in zanje je potreben prilagojen pristop, da se ohranita in zaščitita njihova kulturna vrednost in dediščina. Cilj naložbe je izboljšati energetsko učinkovitost in strukturne pogoje zgodovinskih in javnih stavb s seznama, hkrati pa zaščititi njihove zgodovinske in kulturne vrednote ter izboljšati dostopnost stavb. Od splošnega cilja prenove 112 467 m 2 seprenovita vsaj 101 220 m 2 tlorisnihpovršin zgodovinskih in javnih stavb s seznama, pri čemer se v povprečju doseže vsaj 30 % prihrankov primarne energije. Pričakuje se, da bo naložba privedla do prenove približno 100 stavb, spremlja pa jo informacijska kampanja. Prihranki energije se spremljajo in preverjajo z energijskimi izkaznicami.
Naložbeni ukrepi, povezani s prenovo stavb, izpolnjujejo zahteve glede načela, da se ne škoduje bistveno, vključno s ponovno uporabo in recikliranjem gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov ter shemo za zamenjavo kotlov, kar je majhen del celotnega programa prenove.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Reforma 3: Ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki pri rušenju objektov.
Reforma obravnava zelo nizko stopnjo recikliranja Slovaške in je osredotočena na revizijo zakonodaje o ravnanju z odpadki, da bi se povečal potencial krožnega gospodarstva pri gradbenih odpadkih in odpadkih iz rušenja objektov. Ministrstvo za okolje Slovaške republike predloži spremembo zakonodaje o odpadkih, ki zahteva, da se vsaj 70 % nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov pri rušenju objektov, nastalih pri gradnji, pripravi za ponovno uporabo ali pošlje v recikliranje. Poleg tega se z reformo uvedejo obvezno selektivno rušenje, standardi kakovosti za recikliranje iz gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, obvezna zelena javna naročila za sklepanje pogodb za gradbena dela, poenostavitev pravil in izboljšanje sistemov zbiranja podatkov o gradbenih odpadkih. Ko bo zakonodaja začela veljati, bo zagotovila skladnost z zahtevo, da se 70-odstotno recikliranje in ponovna uporaba nenevarnih odpadkov iz rušenja objektov in gradbenih odpadkov uporablja za prenovo in gradnjo stavb, ki se financirajo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.
Reforma se izvede do 30. junija 2022.
A.2. Mejnike, cilje, kazalnike in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore.
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
|||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
2 – Prenova stavb – reforma 1: Uskladitev podpornih mehanizmov za prenovo družinskih hiš |
Mejnik |
Izvedbeni načrt za spodbujanje zelene prenove družinskih hiš |
Sprejetje izvedbenega načrta na ministrstvu za okolje |
|
|
|
Q3 |
2022 |
V izvedbenem načrtu se evidentirajo in uskladijo različne sheme podpore. Podrobno opisuje priprave na začetek izvajanja sistema, časovni razpored in njegovo upravljanje ter spremljanje rekonstrukcije in preverjanja prihrankov energije, predvsem z energetskimi izkaznicami ali drugimi ustreznimi dokumenti. |
|
2 |
2 – Prenova stavb – naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš |
Mejnik |
Začetek programov podpore za mobilizacijo prihrankov energije in zelene prenove |
Začetek programov podpore za mobilizacijo prihrankov energije in zelene prenove |
|
|
|
Q3 |
2022 |
Sheme za mobilizacijo prihrankov energije in zelene prenove se oblikujejo in uvedejo v skladu z ukrepi in časovnim razporedom, sprejetimi v izvedbenem načrtu. Slovaška agencija za okolje objavi ustrezne razpise na spletni strani. Sistemi so zasnovani tako, da v povprečju spodbujajo vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije in izpolnjujejo zahteve glede tehničnih smernic za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01). Seznam možnih ukrepov vključuje: izolacija, zamenjava oken, obnova strehe, zadrževanje deževnice, zamenjava kotla ali odstranitev azbestne obloge ali drugi ukrepi v skladu z opisom naložbe. |
|
3 |
2 – Prenova stavb – naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš |
Cilj |
Število prenovljenih družinskih hiš, ki v povprečju dosegajo vsaj 30 % prihrankov primarne energije |
|
Številka |
0 |
13 000 |
Q4 |
2024 |
V skladu z zahtevami shem podpore, vključno s skladnostjo z načelom, da se ne škoduje bistveno, se prenovi 13000 enodružinskih hiš, da se zagotovijo spodbude za doseganje povprečno vsaj 30-odstotnega prihranka primarne energije in dodatnih dopolnilnih ukrepov. Prihranki energije prenovljenih hiš se preverjajo predvsem z energetsko izkaznico ali drugimi ustreznimi dokumenti. . |
|
4 |
2 – Prenova stavb – naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš |
Cilj |
Število prenovljenih družinskih hiš, ki v povprečju dosegajo vsaj 30 % prihrankov primarne energije |
|
Številka |
13 000 |
25 164 |
Q2 |
2026 |
V skladu z zahtevami sistemov, vključno s skladnostjo z načelom, da se ne škoduje bistveno, se prenovi skupno 25164 enodružinskih hiš, da se zagotovijo spodbude za doseganje povprečno vsaj 30-odstotnega prihranka primarne energije in dodatnih dopolnilnih ukrepov. Prihranki energije prenovljenih hiš se preverjajo predvsem z energetsko izkaznico ali drugimi ustreznimi dokumenti. . |
|
5 |
2. Prenova stavb – reforma 2: Povečanje preglednosti in racionalizacija odločitev sveta za spomenike Slovaške republike |
Mejnik |
Metodologije za postopek odločanja odbora za spomenike Slovaške republike
|
Objava metodologij s strani odbora za spomenike |
3 |
Q4 |
2023 |
Razvoj in sprejetje treh metodologij za razvrščanje stavb spomenikov, da bi povečali preglednost, javno podporo in pospešili postopke odločanja odbora za spomenike Slovaške republike. Odbor za spomenike na podlagi standardiziranih metodologij sprejme diagnostiko najmanj 1000 spomenikov v državni lasti, da se zagotovi diagnostika osnovnih tehničnih vidikov, gradnje, gospodarstva, energije in drugih vidikov zadevnih spomenikov v državni lasti, da se olajšajo odločitve o prenovi. |
||
|
6 |
2 – Prenova stavb – naložba 2: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama |
Cilj |
Skupna površina (m2) prenovljenih javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama, ki dosegajo vsaj 30 % prihrankov primarne energije |
|
Območje (m2) |
0 |
48 011 |
Q4 |
2024 |
Od splošnega cilja prenove 52 812 m 2 sevsaj 48011 m 2zgodovinskih javnih stavb in javnih stavb s seznama prenovi v skladu z zahtevami javnega razpisa, v katerem so opredeljeni pogoji za povprečno vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije, skladnost z načeli, da se ne škoduje bistveno, in spodbujanje izvajanja drugih dopolnilnih ukrepov (kot so zadrževanje deževnice, odstranjevanje azbesta, dostopnost stavb). Prihranki energije se spremljajo in preverjajo za prenovljene stavbe z energijskimi izkaznicami. |
|
7 |
2 – Prenova stavb – naložba 2: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama |
Cilj |
Skupna površina (m2) prenovljenih javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama doseganje vsaj 30 % prihrankov primarne energije |
|
Območje (m2)
|
48 011 |
101 220 |
Q2 |
2026 |
Od splošnega cilja prenove 112467 m2 se vsaj 101 220 m 2 zgodovinskih javnih stavb in javnih stavb s seznama prenovi v skladu z zahtevami javnega razpisa, v katerem so opredeljeni pogoji za doseganje v povprečju vsaj 30-odstotnega prihranka primarne energije, skladnost z načeli, da se ne škoduje bistveno, in spodbujanje izvajanja drugih dopolnilnih ukrepov (kot so zadrževanje deževnice, odstranjevanje azbesta, dostopnost stavb). Prihranki energije se spremljajo in preverjajo za prenovljene stavbe z energijskimi izkaznicami. |
|
8 |
2 – prenova stavb – reforma 3: Ravnanje z gradbenimi odpadki in odpadki pri rušenju objektov |
Mejnik |
Sprememba Zakona o odpadkih |
Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe Zakona o odpadkih |
|
0 |
1 |
Q2 |
2022 |
Revidirana zakonodaja o odpadkih, ki jo je pripravilo ministrstvo za okolje, bo povečala potencial krožnega gospodarstva v gradbenem sektorju in sektorju odpadkov pri rušenju objektov ter gradbeništvu, tako da se bo vsaj 70 % nenevarnih gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov recikliralo in ponovno uporabilo. Vključuje obvezna zelena javna naročila za gradbene naložbe v državni upravi, zvišanje zakonskih pristojbin za odlaganje na odlagališčih ter poenostavitev pravil za uporabo gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov. |
KOMPONENTA 3: Trajnostni prevoz
Cilj komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je povečati delež okolju prijaznih oblik prevoza z ukrepi in pametnimi rešitvami, ki temeljijo na analizi podatkov, povečati število potnikov, ki potujejo z železniškim in javnim potniškim prevozom, obseg blaga, ki se prevaža v okolju prijaznem intermodalnem prevozu, ter podpreti razvoj alternativne pogonske infrastrukture, s čimer bi se zmanjšaleemisije CO2 v prometu in izboljšala kakovost zraka. Pametne in digitalne naložbe podpirajo hitrejši, zanesljivejši in učinkovitejši železniški in čistejši javni potniški promet ter spodbujajo potnike k prehodu z avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ki temeljijo na ogljiku. Komponenta omogoča širšo uporabo alternativnih pogonov za trajnostni, okolju prijazen, cenovno dostopen in pametni promet, hkrati pa spodbuja uporabo pametnih omrežij. Prispeva h konkurenčnosti gospodarstva z ustvarjanjem tržnih pogojev za dobavitelje transportnih strojev.
Komponenta vključuje štiri reforme in štiri naložbe.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Reforme in naložbe v okviru komponente neposredno obravnavajo priporočilo Sveta v zvezi z nacionalnim reformnim programom Slovaške za leto 2020 in mnenje Sveta o programu stabilnosti Slovaške za leto 2020, v skladu s katerima Slovaška „čim prej izvede pripravljene javne naložbene projekte in podpira naložbe zasebnega sektorja v podporo okrevanju gospodarstva. Osredotoči naložbe na zeleni in digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo in rabo energije in virov, trajnostni javni prevoz in ravnanje z odpadki.“
Komponenta vključuje štiri reforme in štiri naložbe.
A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Reforma 1 o pripravi naložbenih projektov na področju prometa.
Cilj reforme je izboljšati upravljanje naložb in povečati njihove gospodarske koristi. To se doseže z naslednjimi ukrepi:
·do 30. junija 2021 naj se pripravi naložbeni načrt za projekte železniške infrastrukture, ki bodo prednostno razvrstili projekte glede na njihovo stroškovno učinkovitost;
·spremembe zakona o železnicah in z njim povezane zakonodaje, ki poenostavljajo in racionalizirajo zakonodajne in tehnične zahteve za parametre prometne infrastrukture, do 31. marca 2023;
·do 31. decembra 2021 objavi metodologijo, ki določa, kako opredeliti projekte z največjo možno stroškovno učinkovitostjo in prispevati k cilju prehoda potnikov na druge oblike prevoza s individualnega cestnega prevoza na kolesarjenje.
Reforma se izvede do 31. marca 2023.
Reforma 2 o javnem potniškem prevozu.
Cilj reforme je izboljšati zagotavljanje potniškega prometa. Nov načrt prevoznih storitev, ki mu bo sledila optimizacija železniškega potniškega prometa, bo pomemben del celovite reforme javnega prevoza.
Reforma bo podprta z novo zakonodajo, ki bo opredelila pravila, odgovornosti in obveznosti pri usklajevanju, naročanju in financiranju regionalnih avtobusnih in železniških storitev. Zakonodaja opredeljuje nacionalni organ, ki v sodelovanju z regionalnimi integratorji usklajuje oblikovanje nacionalnega integriranega prometnega sistema z enotno tarifo ter usklajuje pripravo in izvajanje postopkov javnega naročanja za javne storitve železniškega potniškega prometa in vozila, kupljena s podporo sredstev EU za upravljanje teh prog v prejšnjih obdobjih. Poveča se pogostost železniškega prevoza na progah z največjim potencialom za prenos prometa z avtomobilov na vlake, kar omogoča boljše usklajevanje regionalnih javnih avtobusnih in železniških storitev. To reformo podpirajo naslednji posebni ukrepi:
·Z novim zakonom se do 31. marca 2023 oblikujejo standardi javnega potniškega prevoza in racionalizira ureditev javne službe, ki je trenutno razdrobljena in nezadostno usklajena med državo, okrožji, mesti in občinami.
·Do 31. decembra 2023 se objavijo optimizirane grafike železniškega prometa;
·Do 31. decembra 2026 bo vzpostavljen integriran prometni sistem, ki bo multimodalnemu javnemu potniškemu prevozu omogočil potovanje z eno vozovnico. Delovati mora v vsaj šestih okrožjih.
Zadnji mejnik v zvezi z izvajanjem reforme bo dosežen do 30. junija 2026.
Reforma 3 o intermodalnem tovornem prometu.
Reforma podpira večjo intermodalnost z javnimi naročili, usklajevanjem logistike in spodbujanjem uvedbe novih intermodalnih poti. Cilj te reforme je do leta 2030 preusmeriti 30 % cestnega prometa, daljšega od 300 km, na železniški ali vodni promet in več kot 50 % do leta 2050 (v primerjavi z letom 2005). To stori zlasti s spodbujanjem interesa prevoznikov za preusmeritev cestnega tovornega prometa na železniški/intermodalni promet ter preprečevanjem nadaljnjega prenosa železniškega prometa na druge oblike prevoza. Priprava in odobritev koncepta razvoja intermodalnega prevoza, vključno s predlogom potrebnih zakonodajnih sprememb, omogočata sprejetje ukrepov za sistemski razvoj okolju prijaznih načinov tovornega prometa. Podpora je namenjena odpravi tehničnih težav pri prehodu na intermodalni prevoz in povečanju njegove privlačnosti.
Reforma naj bi se začela izvajati do 31. decembra 2021 in bo končana do 31. decembra 2022.
Reforma 4 o uvedbi novih politik za dolgoročno spodbujanje alternativnih goriv v prometnem sektorju.
Reforma se podpre z začetkom veljavnosti novih zakonodajnih ukrepov do 31. decembra 2022, s katerimi se reformirajo tarife za distribucijo, poenostavi in pospeši proces gradnje alternativne pogonske infrastrukture. Uvedejo tudi „pravice do polnilnih točk“ ter stabilen in predvidljiv večletni okvir za podporo izgradnji ustrezne alternativne pogonske infrastrukture.
Naložbo 1 za razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture.
Naložba podpira razogljičenje z elektrifikacijo železniških prog, nadgradnjo železniških prog, gradnjo ali posodobitvijo tramvajskih in trolejbusnih prog ter gradnjo kolesarske infrastrukture. Izvede se „preoblikovanje evropskega postopka določanja voznih redov“ in uvede se nov varnostni sistem, ki temelji na digitalnih tehnologijah, da se omogoči avtomatizacija upravljanja železniškega prometa. Naložba temelji na reformi 1.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Naložbo 2 za spodbujanje čistega potniškega prometa.
Naložba se izvede s povečanjem privlačnosti železniškega potniškega prometa ter primestnega in mestnega prometa nižje v verigi. Na gosto poseljenih primestnih območjih in na večjih prometnih koridorjih med večjimi mesti in metropolitanskimi območji se poveča ponudba povezav. Začnejo obratovati nova ali nadgrajena tirna vozila. Naložbe se izvajajo v obliki namenskih subvencij na nediskriminatorni podlagi z uporabo orodij za analizo podatkov o prometu in podatkov o prometu. Naložba je podprta z reformo 2.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Naložbo 3 za razvoj intermodalnega tovornega prometa.
Naložba podpira nakup intermodalnih prevoznih enot in naprav za natovarjanje, ki vključujejo zasebni kapital, ter uvedbo novih intermodalnih poti na izbranih progah. Za povečanje obsega prevoza z okolju prijaznejšim intermodalnim prevozom država spodbuja nakup intermodalnih prevoznih enot in nakladalnih objektov, ki vključujejo zasebni kapital. Hkrati država zagotovi podporo za uvedbo novih intermodalnih rut na izbranih progah. Predvidene sheme državne pomoči predvidevajo (pod pogojem, da jih odobri Evropska komisija) le delno financiranje iz mehanizma in izbiro podjetij, ki bodo prejela podporo na podlagi javnih razpisov z jasno opredeljenimi nediskriminatornimi pravili.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Naložbo 4 o podpori za izgradnjo alternativne pogonske infrastrukture.
Naložba se osredotoča na polnilna mesta za električne avtomobile in oskrbovalna mesta za vodik. Vzpostavi se finančni mehanizem shem pomoči za izgradnjo polnilnih mest za električne avtomobile in oskrbovalnih mest za vodik. Sistem zagotavlja izgradnjo skeletne infrastrukture ultrahitrih absorpcijskih mest in razpoložljive polnilne infrastrukture na ravni vseh okrožij Slovaške republike, s čimer se spodbuja hitrejši razvoj potniškega in tovornega prometa na alternativna goriva, kar vodi v posodobitev voznega parka, da se zmanjšajo skupne emisije v cestnem prometu. Ta naložba je podprta z reformo 4.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
|||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
3 – Trajnostni promet – reforma 1: Reforma priprave naložbenih projektov na področju prometa |
Mejnik |
Naložbeni načrt za projekte železniške infrastrukture |
Objava izvedbenega načrta |
|
|
|
Q2 |
2021 |
Ministrstvo za promet in gradbeništvo v sodelovanju z Ministrstvom za finance pripravi in objavi načrt investicij za železniške infrastrukturne projekte, ki vsebuje metodologijo, prednostne naloge in časovni razpored gradnje infrastrukture. Objavljen naložbeni načrt za projekte železniške infrastrukture, ki daje prednost projektom glede na njihovo stroškovno učinkovitost, zagotavlja dolgoročno stabilnost njihove priprave in izvajanja projektov železniške infrastrukture. |
|
2 |
3 – Trajnostni promet – reforma 1: Reforma priprave naložbenih projektov na področju prometa |
Mejnik |
Metodologija za izbiro, pripravo in izvajanje projektov za kolesarjenje |
Objava metodologije |
|
|
|
Q4 |
2021 |
Metodologija določa, kako opredeliti projekte z največjo možno stroškovno učinkovitostjo in prispevati k cilju prehoda potnikov na druge oblike prevoza s individualnega cestnega prevoza na kolesarjenje. |
|
3 |
3 – Trajnostni promet – reforma 1: Reforma priprave naložbenih projektov na področju prometa |
Mejnik |
Sprememba Zakona o železnicah in s tem povezana zakonodaja o parametrih prometne infrastrukture |
Začetek veljavnosti spremembe Zakona o železnicah s strani državnega sveta KP in sprejetje spremembe odloka št. 350/2010 zb. o gradnji in tehničnem redu železniških prog s strani ministrstva za promet in gradbeništvo] in začetek veljavnosti zakonodaje |
|
|
|
Q1 |
2023 |
Zakonodajne spremembe bodo poenostavile in racionalizirale zakonodajne in tehnične zahteve za parametre prometne infrastrukture v skladu z dobro prakso v drugih državah EU in evropsko zakonodajo, kar bo ustvarilo pogoje za pospešitev priprav na nadgradnjo železniške infrastrukture, zmanjšalo stroške posodobljene proge na kilometer ter omogočilo hitrejšo in varnejšo izgradnjo železnic. |
|
4 |
3 – Trajnostni promet – reforma 2: Reforma javnega potniškega prometa |
Mejnik |
Novi zakon o javnem potniškem prometu |
Začetek veljavnosti Zakona o javnem potniškem prevozu s strani Državnega sveta Slovaške republike in začetek veljavnosti zakonodaje za učinkovito usklajevanje, povezovanje in upravljanje javnega prevoza |
|
|
|
Q1 |
2023 |
Zakon bo standardiziral standarde javnega potniškega prevoza in racionaliziral red javne službe, ki je trenutno razdrobljen in nezadostno usklajen med državo, okrožji, mesti in občinami. |
|
5 |
3 – Trajnostni promet – reforma 2: Reforma javnega potniškega prometa |
Mejnik |
Izvajanje optimiziranega voznega reda železniškega prometa |
Začetek veljavnosti optimiziranega voznega reda železniškega prometa |
|
|
|
Q4 |
2023 |
Ministrstvo za promet in gradbeništvo izvede naročanje storitev železniškega potniškega prevoza v skladu z dokončanim načrtom prevoznih storitev do 31. decembra 2023. |
|
6 |
3 – Trajnostni promet – reforma 2: Reforma javnega potniškega prometa |
Cilj |
Število okrožij, v katerih je vzpostavljena tarifna integracija, ki omogoča potovanje z več načini javnega prevoza ali s strani prevoznikov na vozovnico |
|
Številka |
1 |
6 |
Q2 |
2026 |
Kvantitativni kazalnik se nanaša na število okrožij, v katerih je vzpostavljen integrirani prometni sistem, ki omogoča multimodalni javni potniški prevoz z eno vozovnico. |
|
7 |
3 – Trajnostni promet – naložba 1: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture |
Cilj |
Dolžina nove kolesarske infrastrukture (km) |
|
Dolžina (km) |
0 |
161,8 |
Q2 |
2026 |
Kvantitativni kazalnik se nanaša na dolžino novozgrajene kolesarske infrastrukture (v km). Cilj vključuje kolesarske steze in parkirna mesta za kolesa. |
|
8 |
3 – Trajnostni promet – naložba 1: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture |
Cilj |
Dolžina čiste železniške infrastrukture za potniški promet, obnovljena ali nadgrajena |
|
Dolžina (ponderirani km) |
0 |
49,7 |
Q2 |
2026 |
Kvantitativni kazalnik se nanaša na dolžino obnovljene ali nadgrajene železniške infrastrukture iz virov načrta za okrevanje in odpornost z uporabo utežnih faktorjev za različne vrste in razpone projektov (brez naprav za dispečiranje/varnost, ki se štejejo ločeno v okviru cilja 3: dolžina digitalno zavarovanih odsekov črt). Od splošnega cilja obnove ali nadgradnje 55 km železniške infrastrukture se vsaj 49,7 km nadgradi ali obnovi. Naložbe vključujejo enega ali več naslednjih elementov: popolnoma nadgrajena dvotirna proga na železniškem koridorju s povečanjem na 160 km/h; ena ali dve obnovljeni progi (obnova podstrukture tira/temeljišča tira ali vlečne proge/opreme; na novo elektrificirana in delno nadgrajena železniška proga z enojno progo; popolnoma nadgrajena dvotirna tramvajska proga, vključno z dodatno opremo; enosmerni enosmerni tir novozgrajen trolejbusni vod, vključno z oskrbo z električno energijo. |
|
9 |
3 – Trajnostni promet – naložba 1: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture |
Cilj |
Dolžina digitalno zavarovanih odsekov železniških prog |
|
Dolžina (tehtani km) |
0 |
82 |
Q2 |
2026 |
Kvantitativni kazalnik se nanaša na dolžino železniških prog (v ponderiranih km), na katerih so začele delovati naprave za dispečiranje/digitalno varnost in komunikacije, na podlagi faktorjev teže za različne vrste projektov. Od splošnega cilja uvedbe digitalnih varnostnih in komunikacijskih naprav na 91 km železniških prog se začne uporabljati vsaj 82 km. Naložbe vključujejo enega ali več naslednjih elementov: na novo odpremljena železniška proga/odsek; železniška proga/presek z novimi digitalnimi varnostnimi napravami; izboljšanje parametrov na že odposlani progi (npr. s povečanjem števila oddelkov tirov za izboljšanje pretoka prometa); izgradnja komunikacijskega sistema GSM-R za povečanje prometne varnosti na železniških progah. |
|
10 |
3 – Trajnostni promet – naložba 2: Spodbujanje čistega potniškega prometa |
Cilj |
Število naročenih čistih potniških tirnih vozil (ponderirano) |
|
Številka |
0 |
9 |
Q2 |
2026 |
Kvantitativni kazalnik odraža število naročenih čistih javnih potniških tirnih vozil. Železniški vozni park vključuje zaprte električne vlakovne enote ali vlakovne enote na vodikov pogon; večsistemske električne lokomotive; tramvaji. |
|
11 |
3 – Trajnostni promet – reforma 3: Reforma intermodalnega tovornega prometa |
Mejnik |
Koncept in poziv k novim shemam podpore |
Objava razpisov za nove programe podpore na podlagi koncepta razvoja intermodalnega prevoza |
Q4 |
2022 |
Slovaška vlada do 31. decembra 2021 odobri koncept razvoja intermodalnega prevoza. To vključuje predlogezakonodajnih sprememb, potrebnih za sprejetje ukrepov za sistemski razvoj okolju prijaznih načinov tovornega prometa. Podpora je namenjena odpravi tehničnih težav pri prehodu na intermodalni prevoz in povečanju njegove privlačnosti. Na podlagi tega se do 31. decembra 2022 objavijo razpisi za nove programe podpore, ki bodo pomagali izboljšati razpoložljivost intermodalnega prevoza na nediskriminatorni podlagi, kar bo utrlo pot njegovemu razvoju v vseh regijah Slovaške. Razpis odobri ministrstvo za promet in gradbeništvo. |
|||
|
12 |
3 – Trajnostni promet – naložba 3: Razvoj intermodalnega tovornega prometa |
Cilj |
Število intermodalnih prevoznih enot, naročenih v ekvivalentih dvajsetih čevljev |
|
Številka |
0 |
1 000 |
Q2 |
2026 |
Število naročenih intermodalnih prevoznih enot (ki upravljajo polpriklopnike, zamenljiva tovorišča, zabojnike). Intermodalne prevozne enote so izražene v TEU (enakovredna dvajset čevljev enota 20’ (6,1 m); Osnovna velikost posode ISO 1C – 20’ x 8’ x 8’ (mach). |
|
13 |
3 – Trajnostni promet – reforma 4: Uvedba novih politik za dolgoročno spodbujanje alternativnih goriv v prometnem sektorju |
Mejnik |
nov sveženj ukrepov za spodbujanje alternativnih pogonov |
Začetek veljavnosti resolucije o spodbujanju alternativnih pogonov |
|
|
|
Q4 |
2022 |
Ukrepi pospešujejo razvoj alternativnih pogonskih sistemov v prometu. Te vključujejo reformo tarif za distribucijo, ukrepe za poenostavitev in pospešitev procesa gradnje alternativne pogonske infrastrukture, uvedbo „pravic do polnilnih točk“ ter uvedbo stabilnega in predvidljivega večletnega okvira za podporo izgradnji ustrezne alternativne pogonske infrastrukture. |
|
14 |
3 – Trajnostni promet – naložba 4: Podpora razvoju infrastrukture za vozila na alternativna goriva |
Cilj |
Število delujočih polnilnih mest ali oskrbovalnih mest za vodik. |
|
Številka |
0 |
3 029 |
Q2 |
2026 |
Skupno število delujočih javnih polnilnih mest ali oskrbovalnih mest za vodik. Od splošnega cilja, da se začne delovati 3332 polnilnih mest, deluje vsaj 3029. |
KOMPONENTA 4: Razogljičenje industrije
Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na Slovaškem in izpolnjevanje nacionalnih ciljev, kot so določeni v celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu za obdobje 2021–2030, je potrebno tudi pospešeno ukrepanje industrije. Slovaška je močno industrializirano gospodarstvo s prispevkom energetskih in industrijskih procesov k skupnim emisijam toplogrednih plinov malo nad 70 %. Slovaška je med državami članicami z najvišjimi povprečnimi koncentracijami prašnih delcev v zraku v EU, predvsem zaradi staranja industrijskih tehnologij in zgorevanja goriv v gospodinjstvih.
V zvezi s tem komponenta 4 slovaškega načrta reform in odpornosti predlaga razvoj in delovanje sheme za razogljičenje za industrijski sektor. Ukrepi bodo privedli do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v podjetjih, zmanjšanja izgub energije in večje uporabe inovativnih okoljskih tehnologij v industrijski proizvodnji. Komponenta vključuje reformno zavezo slovaške vlade, da bo v regiji Zgornja Nitra opustila premog. Vključuje tudi zavezo za odpravo podpore za proizvodnjo električne energije iz domačega premoga in zaprtje elektrarne na lignit Nováky. Naložba slovaškega inšpektorata za okolje v opremo krepi zmogljivost spremljanja prizadevanj te institucije za razogljičenje.
Komponenta vključuje dve reformi ter eno glavno in eno dopolnjujočo se naložbo.
Te reforme in naložbe prispevajo k cilju zelenega prehoda in podnebnemu cilju. Razogljičenje ima trajen vpliv na okolje in kakovost zraka na Slovaškem. Naložbe krepijo konkurenčnost slovaške industrije in zagotavljajo delovna mesta na lokalni ravni. Preoblikovanje regije Zgornja Nitra je močno povezano s kohezijo, zlasti s podpiranjem regije pri prehodu s premoga.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Ukrepi prispevajo k obravnavanju priporočila za posamezno državo, predloženega Slovaški leta 2020, v zvezi s potrebo po osredotočanju naložb na zeleni digitalni prehod, zlasti na čisto in učinkovito proizvodnjo ter rabo energije in virov (priporočilo za posamezno državo št. 3/2020).
A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Reforma 1: Prenehanje proizvodnje električne energije iz premoga v elektrarni Nováky in preoblikovanje regije Zgornja Nitra
Ta reforma vključuje zavezo slovaške vlade, da bo napredovala pri prehodu s premoga v regiji Zgornja Nitra. Regionalna elektrarna Nováky ima tretje največje emisije CO2 med slovaškimi napravami sistema EU za trgovanje z emisijami.
Namen tega ukrepa je za elektrarno na lignit Nováky odpraviti podporo za proizvodnjo električne energije in ustaviti proizvodnjo električne energije iz lignita. To bo pozitivno vplivalo na okolje in znižalo ceno za končne odjemalce električne energije.
Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.
Reforma 2: Sprejetje konkurenčnega sistema za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji
Slovaški organi uvedejo konkurenčno shemo za razogljičenje, ki je odprta za vse industrijske sektorje. Shemadekarbonizacije podpira uporabo najboljših trenutno razpoložljivih tehnologij v industrijskih procesih. Podpora je namenjena nizkoogljičnim procesom in tehnologijam v industriji ter sprejetju ukrepov za energetsko učinkovitost.
Slovaška zagotovi, da se zagotovijo stroge zahteve glede skladnosti z okoljsko zakonodajo na nacionalni ravni in ravni EU. To vključuje skladnost podprtih dejavnosti in podjetij s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01).
S podporo napravam v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami se njihove emisije toplogrednih plinov zmanjšajo precej pod referenčno vrednost, ki je pomembna za ponudbo za projekt. Pogoj „znatno pod referenčno vrednostjo“ je del meril za izbor za javno naročilo.
Količina izpuščenih toplogrednih plinov (v enotah ekvivalenta CO2, tehtano povprečje) podjetij, ki prejemajo podporo iz sheme, se zmanjša za vsaj 30 % v primerjavi s hipotetičnim scenarijem.
Slovaški organi predložijo podatke o razogljičenju za projekte v okviru sheme (ki jih je treba dati na voljo najpozneje do 30. junija 2026) ali dokažejo, da se pričakuje, da bodo prihranki emisij toplogrednih plinov doseženi na podlagi predvidenih parametrov podprtih tehnologij v okviru ukrepa (na podlagi certifikatov proizvajalcev) ali kombinacije obeh pristopov.
Reforma se izvede do 31. decembra 2022.
Naložbo 1: Delovanje sheme za razogljičenje industrije
Namen ukrepa je zmanjšati emisije toplogrednih plinov s projektno podporo industrijskim podjetjem. Dražbeni sistem upošteva pogoje naložbenih politik, kot so določeni v reformi 2 („Sprejetje konkurenčnega sistema za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji“).
V okviru splošnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 135507.32 ton ekvivalenta CO2 se s shemo razogljičenja poleg hipotetičnega scenarija, predloženega Komisiji, zagotovi zmanjšanje za vsaj 121956.66 ton ekvivalenta CO2. Zmanjšanje emisij se ugotovi na podlagi zbiranja podatkov za projekte v okviru sheme za razogljičenje ali pa se dokaže na podlagi parametrov podprtih tehnologij na podlagi certifikatov proizvajalcev ali kombinacije obeh pristopov. Slovaški organi Komisiji najpozneje do 30. junija 2026 predložijo podatke in potrebno tehnično dokumentacijo o izpolnjevanju cilja razogljičenja.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Naložbo 2: Podpora delovanju slovaškega inšpektorata za okolje v zvezi z razogljičenjem
Namen ukrepa je podpreti naložbe v opremo slovaškega inšpektorata za okolje, s čimer se bo okrepila zmogljivost te institucije za spremljanje v procesu razogljičenja. Trenutno pomanjkanje opreme ne omogoča izvajanja potrebnih dejavnosti glede na pričakovano povečanje delovne obremenitve inšpektorata.
Naložbe bodo pripomogle k posodobitvi opreme in prostorov institucije. To bo omogočilo racionalizacijo operativnih dejavnosti inšpektorata, tudi za misije na terenu. Inšpekcijska vozila bi morala biti opremljena s pisarniško in merilno tehnologijo, zlasti za preglede zaščite zraka, varstva voda in ravnanja z odpadki. Naložbe bodo zagotovile tudi izboljšave stavbnih prostorov inšpektorata.
Naložbe naj bi se začele izvajati do 1. januarja 2022 in bodo zaključene do 30. junija 2025.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
|||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
4 – Razogljičenje industrije – reforma 1: Prenehanje proizvodnja električne energije iz premoga v elektrarni Nováky in preoblikovanje regije Zgornja Nitra |
Mejnik |
Prehod s premoga v regiji Zgornja Nitra |
Prenehanje proizvodnje električne energije iz lignita v elektrarni Nováky |
|
|
|
Q4 |
2023 |
V okviru preoblikovanja regije Zgornja Nitra za elektrarno Nováky: ·Slovaški organi ukinejo podporo za proizvodnjo električne energije iz lignita. ·Proizvodnja električne energije iz lignita se ustavi. |
|
2 |
4 – Razogljičenje industrije – reforma 2: Konkurenčni sistem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji |
Mejnik |
Sprejetje industrijskega razogljičenja shema |
Sprejetje sheme za razogljičenje industrije s strani ministrstva za okolje |
Q4 |
2022 |
Ministrstvo za okolje je sprejelo shemo za razogljičenje industrije, ki prinaša učinkovite rezultate. Konkurenčna shema za razogljičenje se uvede z nediskriminatornim, preglednim in odprtim postopkom zbiranja ponudb, ki je odprt za vse industrijske sektorje. Podpora je namenjena nizkoogljičnim procesom in tehnologijam v industriji ter sprejetju ukrepov za energetsko učinkovitost. Naložbena politika sheme vključuje vsaj naslednja merila za upravičenost in izbiro projektov: ·cilj najnižje cene na tono prihranjenih toplogrednih plinov; ·zagotavljanje skladnosti podprtih dejavnosti in podjetij s pravnim redom EU in nacionalno okoljsko zakonodajo ter tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ter določitev ciljev razogljičenja. ·podpiranje samo projektov, skladnih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami; ·naprave sistema EU za trgovanje z emisijami, ki prejemajo podporo, zmanjšajo svoje emisije toplogrednih plinov precej pod referenčno vrednost, ki je pomembna za ponudbo za projekt. Pogoj „znatno pod referenčno vrednostjo“ je del meril za izbor za javno naročilo. ·trdna fosilna goriva se ne podpirajo. Projekti, pri katerih se zemeljski plin uporablja kot glavna surovina ali vir energije, se ne podpirajo. Pri projektih, pri katerih je zemeljski plin upravičen do pomoči v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, zemeljski plin ne sme predstavljati več kot 20 % končne porabe energije opreme, strojev in proizvodnje energije. ·količina izpuščenih toplogrednih plinov (v enotah ekvivalenta CO2, tehtano povprečje) podjetij, ki prejemajo podporo iz sheme, se zmanjša za vsaj 30 %. Slovaški organi predložijo zagotovila o pravočasni predložitvi podatkov za vse podprte projekte najpozneje do 30. junija 2026 ali dokažejo, da je treba prihranke emisij toplogrednih plinov zagotoviti na podlagi predvidenih parametrov podprtih tehnologij (na podlagi certifikatov proizvajalcev) ali kombinacije obeh pristopov. Predhodna količinska opredelitev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov s projekti razogljičenja lahko temelji na tehničnih dokumentih, v katerih so navedeni ključni parametri, poraba energije in vhodni materiali podprtih tehnologij. Slovaški organi po izbiri projektov s Komisijo izmenjajo izhodiščne scenarije in predvideni učinek podprtih tehnologij. |
|||
|
3 |
4 – Razogljičenje industrije – naložba 1: Delovanje sheme za razogljičenje industrije |
Mejnik |
Zaključek izvajanja projektov razogljičenja industrije, ki se sofinancirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost |
Sprejetje seznama zaključenih projektov razogljičenja s strani ministrstva za okolje |
Q2 |
2026 |
Ministrstvo za okolje sprejme seznam zaključenih projektov, podprtih v okviru sheme za razogljičenje, ki je podlaga za merjenje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v okviru ukrepa. Zmanjšanje emisij se ugotovi na podlagi zbiranja podatkov za projekte v okviru sheme za razogljičenje ali dokazane s predvidenimi parametri podprtih tehnologij v okviru ukrepa na podlagi certifikatov proizvajalcev ali kombinacije obeh pristopov v okviru splošnega cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 135507.32 ton ekvivalenta CO2, shema za razogljičenje pa zagotovi vsaj zmanjšanje za 121956.66 ton ekvivalenta CO2. |
|||
|
4 |
4 – Razogljičenje industrije – naložba 2: Zagotavljanje delovanja slovaškega inšpektorata za okolje, povezanega z razogljičenjem |
Mejnik |
Naložbe za povečanje zmogljivosti slovaškega inšpektorata za okolje |
Zaključek naložbenih dejavnosti mehanizma za okrevanje in odpornost s strani slovaškega inšpektorata za okolje |
Q2 |
2025 |
Investicije bodo posodobile opremo in objekte slovaškega inšpektorata za okolje. Nova inšpekcijska vozila so opremljena s pisarniško in merilno tehnologijo, zlasti za pregled varstva zraka, varstva voda in ravnanja z odpadki. Investicije zagotavljajo izboljšave stavbnih prostorov inšpektorata. |
|||
KOMPONENTA 5: Prilagajanje podnebnim spremembam
Cilj komponente 5 „Prilagajanje podnebnim spremembam“ slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je povečati odpornost ekosistemov in človeških naselij na negativne učinke podnebnih sprememb z reformami sistema upravljanja voda, gospodarjenja z zemljišči, varstva narave in biotske raznovrstnosti, izvajanjem zelenih elementov v krajini in naložbami v neprepustnost za vodo ter razvojem zelene infrastrukture, vključno s sajenjem.
Komponenta vključuje dve reformi in eno naložbo.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Cilji te komponente so skladni z nacionalno strategijo za okoljsko politiko do leta 2030, strategijo Slovaške republike za prilagajanje podnebnim spremembam, strategijo vizije in razvoja Slovaške do leta 2030 – dolgoročno strategijo za trajnostni razvoj Slovaške republike – Slovaška do leta 2030 ter strategijami in dolgoročnimi cilji Evropske unije, zlasti evropskim zelenim dogovorom, in so del nacionalne strategije za okoljsko politiko do leta 2030.
A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Reforma 1 o krajinskem načrtovanju.
Reforma zagotavlja podlago za zaščito krajinskih struktur, ekološke stabilnosti in biotske raznovrstnosti v dokumentaciji načrtovanja rabe zemljišč in poznejših postopkih odobritve za izdajo dovoljenj za stavbe in dejavnosti. Akt skupaj s poznejšimi metodološkimi dokumenti in zemljevidi zagotavlja tehnično podlago za dokumentacijo načrtovanja rabe prostora in naknadne postopke odobritve za izdajo dovoljenj za stavbe in dejavnosti. To pomembno vpliva na ohranjanje krajinskih struktur, ekološko stabilnost in varstvo biotske raznovrstnosti. Njihova izguba bi ogrozila sposobnost prilagajanja podnebnim spremembam.
Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.
Reforma 2 Reforma ohranjanja narave in gospodarjenja z vodami na podeželju
Cilj reforme je izboljšati stanje habitatov na zavarovanih območjih, zagotoviti njihov dolgoročni vse večji prispevek k varstvu krajine pred podnebnimi spremembami in njihovo lastno odpornost na škodljive učinke podnebnih sprememb. Do 31. decembra 2022 začneta veljati spremenjeni Zakon o varstvu narave in krajine ter zakonodaja o vodah. Ta zakonodaja krepi institucionalno varstvo narave, zmanjšuje spore glede pristojnosti na zavarovanih območjih, poenostavlja sistem varstva, povezuje omrežja zavarovanih območij (nacionalnih, evropskih in mednarodnih) ter ustvarja pogoje za določanje območij narodnih parkov. Rezultat je sodoben sistem, katerega glavni cilj je varstvo narave in biotske raznovrstnosti na zadevnih ozemljih ter zagotavljanje stabilnega dolgoročnega prispevka ekosistemov k prilagajanju podnebnim spremembam in blažitvi njihovih posledic. Hkrati reforma omogoča oživitev vodotokov in ustvarja prostor za ekološko upravljanje, obnovo rečnega prostora in postopno zaščito pred poplavami ob upoštevanju varstva narave in zadrževanja vode na podeželju.
Vlada sprejme uredbe o ustanovitvi sedmih narodnih parkov (Slovenský kras, Velká Fatra, Muránska planina,Malá Fatra, Nízké Tatry, Vysoké Tatry in Poloniny), da zagotovi dokončno oblikovanje območij njihovih zavarovanih območij, pri čemer začnejo veljati in se uporabljajo tudi uredbe. Slovaška namerava pri določitvi zaščitnih območij v preostalih narodnih parkih upoštevati merila in smernice za določitev zavarovanih območij (SWD(2022) 23 final z dne 28. januarja 2022).
Reforma se izvede do 31. marca 2026.
Naložbo 1 za prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti.
Cilj naložbe je zagotoviti dolgoročni trajnostni prispevek ekosistemov k prilagajanju podnebnim spremembam in njihovi blažitvi (blaženje poplav, preprečevanje suše) z zaščito ekosistemov. Preureditev premoženja omogoča, da se nova območja pokrijejo z najvišjo stopnjo varstva, kar povečuje odpornost ekosistemov. Omejevanje sečnje in razvoj ohranjanja narave omogočata preprečevanje poplav in suš, preoblikovanje regij iz intenzivne rabe naravnih virov v mehki turizem z višjo dodano vrednostjo, hkrati pa krepita ekosistemske storitve. Obnovljeni vodotoki, vključno z mokrišči, zagotavljajo zadrževanje vode na podeželju in njeno postopno sproščanje. Postanejo pomembni elementi krajine, ki podpirajo ohranjanje biotske raznovrstnosti in obnovo habitatov.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Naložbo 2 za gradnjo gozdov, odpornih na podnebne spremembe.
Cilj tega ukrepa je zgraditi odporne gozdove, prilagojene učinkom podnebnih sprememb. Naložba zajema izvajanje niza dejavnosti, namenjenih vzpostavljanju in obdelovanju gozdov, ki so raznoliki po vrstah, genetiki, starosti in prostorski sestavi ter se upravljajo v skladu s pristopom stalnega pokrovnega gozdarstva v okviru krovnega koncepta trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Naložba podpira dejavnosti le na gozdnih zemljiščih, ki niso v omrežju Natura 2000, ne pa na drugih zavarovanih območjih, in ne na območjih z registrirano prisotnostjo divjega petelina (v skladu s programom za varstvo zahodnega divjega petelina).
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
|||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – reforma 1: Reforma prostorskega načrtovanja |
Mejnik |
reforma prostorskega načrtovanja |
Začetek veljavnosti zakona o prostorskem načrtovanju s strani parlamenta |
Q4 |
2023 |
Ministrstvo za okolje do 31. decembra 2023 pripravi zakon, ki ga nato odobri Državni zbor Slovaške republike. Akt spremlja 31. december 2023 razvoj metodologije za ocenjevanje vrednosti krajine in ekosistemov, katere cilj je zagotoviti, da se vidiki prilagajanja podnebnim spremembam upoštevajo pri teritorialnem odločanju in oblikovanju postopkov, s čimer se spodbuja izvajanje ukrepov za preprečevanje poplav, ki temeljijo na naravi, ter ukrepov za preprečevanje suše in izgube biotske raznovrstnosti. |
|||
|
2 |
5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – reforma 2: Reforma ohranjanja narave in gospodarjenja z vodami na podeželju |
Mejnik |
Učinkovitejša uporaba ukrepov za varstvo narave v krajini na zavarovanih območjih in oživitev vodotokov |
Začetek veljavnosti spremenjenega Zakona o varstvu narave in krajine ter zakonodaje o vodah |
|
|
|
Q4 |
2022 |
Ministrstvo za okolje pripravi spremembo Zakona o varstvu narave, ki začne veljati januarja 2022, temu pa sledi priprava predloga za nov model delovanja zavarovanih območij (do 31. decembra 2022). Reforma upravljanja voda v državi bo utrla pot oživitvi vodotokov, s čimer se bo povečala zaščita pred poplavami v državi. Ministrstvo za okolje do 31. decembra 2022 pripravi nov koncept vodne politike in do 31. decembra 2022 spremeni Zakon o vodah ter določi tehnične standarde, ki omogočajo oživitev vodotokov tako, da se čim bolj poveča zadrževanje vode v državi, upočasni odtok vode in obnovijo zaloge podzemne vode. |
|
3 |
5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti |
Cilj |
Rehabilitacija vodotokov (v km saniranih vodotokov) |
Številka |
0 |
52 |
Q4 |
2024 |
Km saniranih vodotokov. Od splošnega cilja sanacije 57 km vodotokov je saniranih vsaj 52 km vodotokov. Skupina za oživitev pripravi prednostne naloge in opredeli natančne odseke za obnovitev tokov. Na podlagi tehnične dokumentacije vložnik predloži tekoče projekte, ki se začnejo do 30. junija 2022 in končajo do 31. decembra 2023. |
|
|
4 |
5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti |
Cilj |
Rehabilitacija vodotokov (v km saniranih vodotokov) |
Km saniranih vodotokov |
Številka |
52 |
90 |
Q2 |
2026 |
Km saniranih vodotokov. Od splošnega cilja sanacije 97 km vodotokov se sanira vsaj 90 km vodotokov. Skupina za oživitev pripravi prednostne naloge in opredeli natančne odseke za obnovitev tokov. Vložnik na podlagi tehnične dokumentacije predloži tekoče projekte, ki se začnejo do 30. junija 2023 in končajo do 31. decembra 2025. |
|
5 |
6 – Prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti |
Cilj |
Premoženjska poravnava z zasebnimi lastniki zemljišč (na površini zemljišč, naseljenih v ha) |
Številka |
0 |
32,82 |
Q4 |
2023 |
Doseže se nepremičninska naselja za območje 32,82 ha na naravovarstvenih območjih. Delovna skupina ministrstva za okolje do 30. junija 2022 pripravi metodologijo za določitev vrednosti in cene zemljišča. Razpisi za nakup zemljišč na zavarovanih območjih, zlasti v nacionalnih parkih, se za izbrana območja objavijo do 31. decembra 2023 sproti. |
|
|
7 |
6 – Prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti |
Cilj |
Seznam izbranih projektov za regiji Muránska Planina in Polonina |
Številka |
0 |
2 |
Q2 |
2022 |
Usmerjevalni odbor izbere projekte za dve regiji Muránska Planina in Polonina v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, na podlagi odprte razprave z ustreznimi lokalnimi akterji. |
|
|
8 |
5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – reforma 2: Reforma ohranjanja narave in gospodarjenja z vodami na podeželju |
Mejnik |
Postopek naselitve narodnih parkov |
Začetek veljavnosti in uporaba vladnih odlokov o vzpostavitvi narodnih parkov, njihovih območij in zavarovanih območij |
Q1 |
2026 |
Vlada zaključi postopek naselitve s sprejetjem uredb o vzpostavitvi naslednjih nacionalnih parkov, njihovih območij in njihovih zavarovanih območij: I.Slovenský kras, II.Velká Fatra, III.Muránska planina, IV.Malá Fatra, V.Nízké Tatry, VI.Vysoké Tatry in VII.Poloniny. Zadevne vladne uredbe zagotavljajo, da: I) območja s prvotnimi gozdovi in staroraslimi gozdovi v nacionalnih parkih so zajeta v coni A pete ravni varstva v skladu s členoma 15 in 30 zakona št. 543/2002 zb. o varstvu narave in II) so v skladu z že odobrenim programom ohranjanja divjega petelina (Tetrao urogallus Linnaeus, 1758) za obdobje 2025–2029, sprejetim 20. januarja 2025. To pomeni, da se območje A pete ravni varstva v skladu s členoma 15 in 30 Zakona št. 543/2002 zb. o varstvu narave uvede na območjih, ki so v programu ohranjanja opredeljena kot območja, ki zahtevajo nevmešavanje. |
|||
|
9 |
Naložbo 2: Gradnja gozdov, odpornih na podnebne spremembe |
Cilj |
Dejavnosti trajnostnega ponovnega pogozdovanja |
Zemljišče z izvedenimi ukrepi trajnostnega gospodarjenja z gozdovi |
ha |
0 |
32 635 |
Q2 |
2026 |
Podprte dejavnosti se izvajajo samo na gozdnih zemljiščih in ne na območjih Natura 2000 in drugih zavarovanih območjih ali na območjih z registrirano prisotnostjo divjega petelina. Za prispevek k izgradnji večvrstnega in večgeneracijskega gozda se izvajajo vsaj naslednje dejavnosti: ·Umetno obnavljanje gozdov na najmanj 1850 ha; ·Krepitev naravnega obnavljanja gozda na najmanj 207 ha; ·Čiščenje zemljišč na območjih, ki so jih prizadele motnje, za pripravo zemljišča na ponovno pogozdovanje na največ 1744 ha; ·Zaščita mladih gozdnih površin pred prostoživečimi vrstami z ograjami in drugimi mehanskimi sredstvi ter pred gozdnim plevelom z obrezovanjem najmanj 14121 ha; ·Negovanje mladih gozdnih sestojev, da se zagotovi vrsta in prostorska sestava vsaj 7866 ha; ·Prvo redčenje do največ 50 let, in sicer največ 3997 ha. Za ponovno pogozdovanje se uporabljajo samo avtohtone drevesne vrste ali tiste, ki so prilagojene predvidenim podnebnim in pedohidrološkim razmeram. |
KOMPONENTA 6: Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja
Cilj komponente je izboljšati dostopnost in vključenost rednega predšolskega in šolskega izobraževanja na Slovaškem. Komponenta bo izboljšala dostop do predšolske vzgoje z zagotavljanjem, da so otroci, stari 5 let, vključeni v predšolski sistem, in z uvedbo zakonske pravice do predšolskega izobraževanja za štiri- in triletnike. Komponenta je reforma sistema financiranja predšolskega izobraževanja in uvedba sistema vključujočih izobraževalnih podpornih ukrepov. Komponenta lahko prispeva k zmanjšanju zgodnjega opuščanja šolanja s spodbujanjem sistema šolskega svetovanja in svetovanja na nižji sekundarni ravni ter k izboljšanju vključevanja tudi romskih otrok z omejevanjem segregacije v šolah. Komponenta odpravlja pomanjkljivosti pri rezultatih izobraževanja zaradi pandemije in pomaga otrokom s posebnimi izobraževalnimi potrebami z bolj ciljno usmerjenimi podpornimi ukrepi.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Komponenta prispeva k obravnavanju priporočil za posamezne države, ki so bila v zadnjih dveh letih naslovljena na Slovaško, v zvezi s potrebo po izboljšanju kakovosti in vključevalnosti izobraževanja na vseh ravneh ter spodbujanju znanj in spretnosti. Izboljšala dostop do cenovno dostopnega in kakovostnega otroškega varstva ter dolgotrajne oskrbe; Spodbujala vključevanje prikrajšanih skupin, zlasti Romov; (Priporočilo za posamezne države št. 2/2019).
A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Reforma 1: Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, starejše od 5 let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta starosti dalje. Z reformo se uvedejo spremembe ustreznih zakonodajnih določb, s katerimi se uvede zakonska pravica za otroke, stare tri leta, do sprejema v vrtec ali drugo ustanovo, ki zagotavlja predšolsko vzgojo. Reforma naj bi uvedla predpisovalno financiranje vrtcev na podlagi standardiziranih letnih normativov za osebje in operativnih stroškov, ki naj bi krili dejanske stroške osebja in operativne stroške vrtcev. Zahteva glede usposobljenosti učiteljskega in specialističnega osebja se v učnem programu za predšolsko in predšolsko izobraževanje za pedagoško osebje in specialistično osebje, ki poučuje otroke, za katere je obvezna predšolska vzgoja, nadgradi v visokošolsko izobrazbo. Reforma vključuje tudi ukrepe za povečanje zmogljivosti vrtcev, tako da bo lahko vsak otrok, starejši od treh let, do 1. septembra 2025 sodeloval v predšolskem izobraževanju. Cilj je zagotoviti vsaj 10490 mest v objektih in v povprečju doseči vsaj 30 % prihrankov primarne energije v prenovljenih prostorih.
Reforma se izvede do 30. junija 2026.
Reforma 2: Opredelitev pojma posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela za upravičene podporne ukrepe v izobraževanju, vključno z njihovim sistemom financiranja. Reforma bo spremenila opredelitev posebnih izobraževalnih potreb učencev z novo opredelitvijo otroka ali učenca, ki se sooča z ovirami pri dostopu do izobraževanja, izobraževanja in učenja ter potrebuje zagotavljanje in uporabo podpornih ukrepov, da bi uresničil svoj izobraževalni potencial. Vertikalni model podpore se oblikuje z uvedbo novih upravičenih podpornih ukrepov za vse otroke. Za izvajanje reforme se učiteljem prek programov nadaljnjega usposabljanja zagotovi učno in metodološko gradivo. Na usposabljanjih in drugih dejavnostih informiranja v okviru te reforme sodeluje 10000 učiteljev in strokovnega osebja.
Reforma se izvede do 31. decembra 2025.
Reforma 3: Reforma sistema svetovanja in preprečevanja ter zagotavljanje sistematičnega zbiranja podatkov na področju spodbujanja duševnega zdravja za otroke, učence in študente. Cilj reforme je preusmeriti novoustanovljene svetovalne in preventivne centre, da bi delovali bližje šolam. S spremembo ustreznih pravnih aktov ti centri zagotavljajo poklicne dejavnosti, ne da bi opredelili zdravstvene neugodnosti, kot je trenutno, ki povzroča diskriminacijo. Spremembo sistema svetovanja spremljajo nadaljnji podporni ukrepi, kot so: sprememba financiranja na podlagi poklicnih dejavnosti.
Reforma se izvede do 31. marca 2023.
Reforma 4: Izvajanje orodij za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in prilagoditev študijskega programa tipa F. Reforma vključuje spremembe ustreznih zakonodajnih določb, katerih cilj je povečati možnost mladih, da brez dokončanja nižje srednješolske izobrazbe dosežejo višjo stopnjo izobrazbe, tako da se zagotovi možnost dokončanja nižje srednješolske izobrazbe v srednjih poklicnih šolah (NSOV) v dvo- in triletnem kombiniranem programu. Z zakonodajnimi spremembami se optimizirajo tudi študijski programi tipa F, in sicer tako, da se obveznost določitve načrtov uspešnosti srednjih šol razširi na nižje srednješolske poklicne vede. Na podlagi ponudbe na trgu dela se nato prilagodi vsebina študijskih programov tipa F. Pričakuje se, da se bo vsaj 30 % nižjih srednjih poklicnih šol do 30. junija 2025 uskladilo s ponudbo na trgu dela.
Reforma naj bi se začela izvajati do 31. marca 2023 in bo končana do 30. junija 2025.
Reforma 5: Spodbujanje odprave segregacije v šolah.
Glavni cilj reforme je uvesti pravno opredelitev segregacije, ki naj bi se uporabljala v vsaki šoli na Slovaškem. Odprava segregacije v šolah se izvaja z razvojem metodoloških smernic za različne akterje v izobraževanju (kot so ustvarjalci, šole in šolske ustanove, direktorji in učitelji) za preprečevanje in odpravo ločenega izobraževanja. Sprejeta metodologija se uporablja v vsaki šoli.
Reforma se izvede do 31. decembra 2025.
Reforma 6: Izravnalni ukrepi za ublažitev posledic pandemije v izobraževanju za osnovnošolce in srednješolce.
Reforma vzpostavlja program poučevanja predvsem za učence, ki so imeli omejene možnosti za udeležbo v izobraževanju med pandemijo. Program poučevanja organizirajo sodelujoče šole učencev in se osredotoča zlasti na predmete s tako imenovanih „glavnih izobraževalnih področij“. Izbira učencev in komunikacija s pravnimi zastopniki učencev sta odgovornosti, dodeljeni šoli.
Za reševanje problema pomanjkanja izčrpnih podatkov o poteku učenja na daljavo ministrstvo za izobraževanje objavi razpis za izvedbo obsežnih pedagoških raziskav za analizo vpliva pandemije na izobraževanje in njenih posledic za izobraževalne politike.
Reforma naj bi se začela izvajati do 30. septembra 2021 in bo zaključena do 31. decembra 2024.
Naložbo 1: Odprava ovir v šolskih stavbah.
Cilj je odpraviti fizične, informacijske in tehnološke ovire v šoli v 135 velikih srednjih šolah, da bi prikrajšanim otrokom omogočili izobraževanje v prijetnem okolju. Pred naložbo se opravi: 1) zapletena analiza za opredelitev potreb po debarierizaciji in zagotovitev priročnika. Priročnik opredeljuje standarde za odstranjevanje ovir za zadovoljevanje dejanskih potreb otrok, učencev in študentov, ki so zdravstveno prikrajšani, ter za spoštovanje načel univerzalnega oblikovanja.
Naložba naj bi se začela izvajati do 31. marca 2022 in bo zaključena do 30. junija 2025.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje izvajanja nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
||||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
|||||||
|
1 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 1: 1.Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta dalje |
Mejnik |
Uvedba zakonskih sprememb obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta dalje. |
Parlament je sprejel zakon št. 596/2003, zakon št. 245/2008, zakon št. 138/2019, spremembo vladnega zb., spremembo odloka št. 1/2020. |
|
|
|
Q2 |
2023 |
Ustrezne določbe Zakona št. 596/2003 o državni upravi v izobraževanju in samoupravi šol bodo povečale preglednost financiranja predšolskega izobraževanja pred uvedbo novega predpisanega sistema financiranja. Z zakonom št. 245/2008 se uvede splošna zakonska pravica do kraja v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja za otroke, starejše od štirih let in pozneje od treh let. Zakonodaja se sprejme do 30. junija 2023 z učinkom od 1. januarja 2024 in 1. januarja 2025 ter zagotavlja zadostna mesta v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja za vse otroke od 4. leta starosti (od 9. 2024 dalje) in nato od treh let (od 9. 2025 dalje). Sprememba zakona št. 138/2019 o pedagoških in strokovnih delavcih ter sprememba Uredbe št. 1/2020 zb. o zahtevah glede kvalifikacij za učiteljsko in specialistično osebje uvajata pogoj, da ima pedagoško osebje v vrtcih ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja kot učitelj visokošolsko izobrazbo v programu poučevanja za predšolsko in predšolsko izobraževanje, če poučuje otroke, za katere je predšolska vzgoja obvezna. Poleg tega uredba uvaja pogoj, da ima vsak vrtec ali drug izvajalec predšolskega izobraževanja vsaj enega uslužbenca z visokošolsko diplomo v programu poučevanja za predšolsko in predšolsko izobraževanje, ki je odgovoren za nadzor pedagoške kakovosti. Sprememba se sprejme najpozneje do 30. junija 2023, uporabljati pa se začne 1. januarja 2030. |
|
|
2 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 1: 1.Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta dalje |
Cilj |
Stopnja vpisa v predšolske šole za otroke, stare 5 let |
% |
88 |
95 |
Q3 |
2022 |
Za otroke, stare 5 let, je obvezna predšolska vzgoja. V skladu s spremembo Zakona o šolah se predšolska vzgoja udeležijo: (i) v vrtcu/posebnem vrtcu, vključenem v slovaško mrežo šol in šol, (ii) v izobraževanju posameznikov, npr. na zahtevo pravnega zastopnika doma, ali (iii) v ustanovi registriranega ponudnika predšolskega izobraževanja. |
||
|
3 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 1: 1.Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, starejše od 5 let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta dalje |
Cilj |
Število novozgrajenih zmogljivosti |
Številka |
0 |
10 490 |
Q2 |
2026 |
Z dopolnitvijo sposobnosti vrtcev se ustvarijo pogoji za uveljavljanje zakonske pravice do predšolske vzgoje za otroke, starejše od štirih let in nato od tretjega leta starosti. Cilj10490 jeocenjeno število novozgrajenih objektov. Stavbe, na katerih se izvaja prenova, prispevajo k zelenemu prehodu, tako da v povprečju dosežejo vsaj 30 % prihrankov primarne energije. |
||
|
4 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 2: Opredelitev koncepta posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela za upravičene podporne ukrepe v izobraževanju in izobraževanju, vključno z njihovim sistemom financiranja |
Mejnik |
Sprejetje zakona o ponovni opredelitvi pojma posebnih izobraževalnih potreb in pripravi spremljajočega metodološkega gradiva za pedagoško osebje, specializirano osebje in vodstvene delavce šol. |
Sprejetje spremembe zakona št. 245/2008 zb., zakona št. 597/2003 zb., s strani parlamenta; Sprememba vladne uredbe št. 630/2008 in vladni razvoj metodološkega gradiva o vertikalnem modelu podpornih ukrepov, didaktično in metodološko gradivo za poučevanje slovaščine kot drugega jezika ter uvedba podpore za otroke z različnimi maternimi jeziki v izobraževanju |
|
|
|
Q4 |
2022 |
Sprememba Zakona št. 245/2008 o izobraževanju (skupaj z novim ločenim odlokom) in sprememba Zakona št. 597/2003 o financiranju osnovnih šol, srednjih šol in izobraževalnih ustanov opredeljujeta otroke in učence, ki se soočajo z ovirami pri dostopu do izobraževanja in njihovi upravičenosti do podpore za izobraževanje s posebnimi podpornimi ukrepi. Uredba slovaške vlade št. 630/2008 se prilagodi, pri čemer se pri izračunu normativnega prispevka s koeficienti upoštevajo različne posebnosti. Reforma zahteva pripravo priloženega metodološkega gradiva. Hkrati se pripravijo metodološki listi za učitelje in delovni listi za učence, namenjeni razvoju jezikovnih kompetenc otrok in učencev z drugačnim maternim jezikom, kot je jezik poučevanja šole, za različne ravni jezikovnih kompetenc in različne starostne skupine. Metodološko in didaktično gradivo se objavi na ločenem spletnem portalu in je prosto dostopno vsem ustreznim izobraževalnim akterjem. |
|
|
5 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 2: Opredelitev koncepta posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela za upravičene podporne ukrepe v izobraževanju in izobraževanju, vključno z njihovim sistemom financiranja |
Mejnik |
Začetek veljavnosti ponovne opredelitve pojma posebnih izobraževalnih potreb |
Začetek veljavnosti spremembe zakona št. 245/2008 zb., Zakona št. 597/2003 zb.; |
|
|
|
Q1 |
2023 |
Sprememba Zakona št. 245/2008 o izobraževanju (skupaj z novo ločeno uredbo) opredeljuje otroke in učence, ki se soočajo z ovirami pri dostopu do izobraževanja in njihovi upravičenosti do podpore za izobraževanje s posebnimi podpornimi ukrepi, začne veljati do 31. marca 2023. |
|
|
6 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 2: Opredelitev koncepta posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela za upravičene podporne ukrepe v izobraževanju in izobraževanju, vključno z njihovim sistemom financiranja |
Cilj |
Število usposobljenih učiteljev in specializiranega osebja |
|
Številka |
0 |
10 000 |
Q4 |
2025 |
10000 učiteljev in specializiranega osebja, usposobljenih v okviru programov za strokovni razvoj, nadaljnje usposabljanje in dejavnosti obveščanja, katerih cilj je predstavitev novega modela upravičenih ukrepov za podporo izobraževanju, diagnosticiranje ravni jezikovnega znanja otrok in učencev ter zagotavljanje podpore otrokom in učencem z jezikovnimi ovirami pri dostopu do izobraževanja. |
|
|
7 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 3: Reforma sistema svetovanja in preprečevanja ter zagotavljanje sistemskega zbiranja podatkov na področju spodbujanja duševnega zdravja za otroke, učence in študente |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodaje, ki vzpostavlja celovit sistem svetovanja |
Začetek veljavnosti spremembe zakona št. 245/2008 zb. in ločenih uredb, verjetnih sprememb in uredbe vlade št. 630/2008 zb. |
|
|
|
Q1 |
2023 |
S spremembo zakona št. 245/2008 o izobraževanju in usposabljanju (skupaj z ločeno novo uredbo) se sedanji koncept sistema svetovanja nadomesti s povezanim sistemom, ki se osredotoča na dostopnost, kompleksnost ter skladnost z vsebinskimi standardi in standardi uspešnosti. Celovit sistem svetovanja in preprečevanja sestavljajo novoustanovljeni svetovalni in preventivni centri (CPP), ki zagotavljajo poklicne dejavnosti, ne da bi se pri tem osredotočili na ciljne skupine glede na zdravstveno prikrajšanost, kot je trenutno, tj. tako, da možnost obiska centra za svetovanje in preventivo ni določena na podlagi zdravstvene prikrajšanosti otroka. Strokovne dejavnosti se izvajajo v tesnem sodelovanju med podpornimi skupinami v šolah in šolah, vključno z multidisciplinarno ekipo. To ustvarja pogoje za intenzivno, pravočasno in visokokakovostno podporo, pomoč in posredovanje za otroke, učence, študente, pravne zastopnike, institucionalne predstavnike in druge sogovornike. Sprememba financiranja vključuje določitev prispevka na podlagi izvedenih poklicnih dejavnosti. V okviru spremembe financiranja bo morda treba spremeniti tudi vladno uredbo št. 630/2008 o podrobnostih razčlenitve sredstev iz državnega proračuna za šole in izobraževalne ustanove. |
|
|
8 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 4: Izvajanje orodij za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in prilagoditev študijskih programov tipa F |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb, katerih cilj je razširitev možnosti pridobitve nižje srednješolske izobrazbe v nižjem sekundarnem poklicnem izobraževanju (PIU) optimizacija programov NSOV kot odziv na potrebe trga dela in ponudba programov NSOV glede na izobraževalne potrebe ciljne skupine učencev |
Začetek veljavnosti spremembe zakona št. 245/2008, zakona št. 61/2015 in spremembe odloka št. 292/2019.Z. z. |
|
|
|
Q1 |
2023 |
Sprememba Zakona št. 245/2008 o izobraževanju in usposabljanju (zakon o izobraževanju in usposabljanju) določa možnost zaključka nižje srednješolske izobrazbe v nižjem srednješolskem poklicnem izobraževanju (NSOV) v dvo- in triletnem kombiniranem programu (odvisno od leta, v katerem je učenec zaključil osnovno šolo) s komitološkim izpitom. Cilj je odpraviti t. i. „mrtve cilje“ v izobraževalnem sistemu in učencem NSOV omogočiti, da zaključijo nižje sekundarno izobraževanje v okviru učinkovitejšega programa. Sistem je zajet v večji meri v zvezi z ranljivimi skupinami. Ponudba izobraževanja je prilagojena potrebam trga dela. S spremembo Zakona št. 61/2015 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju se obveznost določitve načrtov uspešnosti srednje šole razširi na nižje sekundarno poklicno izobraževanje. Uredba št. 292/2019 se spremeni, s katero se vzpostavi sistem načrtovanja uspešnosti za program študij tipa F z opredelitvijo posebnih meril. Pri tem se upoštevajo posebnosti študijskega programa tipa F, kot so merila na ravni šole (koristi, obiskovanje, stopnja dokončanja osnovne šole) in na ravni sindikatov – rezultati „diplomantov F“ na trgu dela. |
|
|
9 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 4: Izvajanje orodij za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in prilagoditev študijskih programov tipa F |
Cilj |
Delež programov nižjega srednješolskega poklicnega izobraževanja (NSOV), optimiziranih glede na potrebe trga dela |
|
% |
0 |
30 |
Q2 |
2025 |
Postopek optimizacije temelji na rezultatih postopka načrtovanja izvedbe programa študij tipa F, ki v primerjavi s klasičnim načrtom izvedbe deluje v skladu s posebno ureditvijo. Na podlagi ponudbe na trgu dela se nato vsebina študijskega programa tipa F prilagodi ali oceni in po možnosti odstrani iz izobraževalnega sistema. |
|
|
10 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 5: podpora odpravi segregacije v šolah |
Mejnik |
Sprejetje zakonodajnih sprememb, s katerimi se v zakonodajo uvaja opredelitev segregacije v šolah, in razvoj metodološkega gradiva za izvajanje odprave segregacije |
Sprejetje spremembe zakona št. 245/2008 ali zakona št. 365/2004 s strani parlamenta ter oblikovanje in odobritev metodološkega gradiva s strani ministrstva za šolstvo |
|
|
|
Q3 |
2023 |
Spremembe zakonodaje se nanašajo na protidiskriminacijski zakon (št. 365/2004 zb.) ali zakon o šolah (št. 245/2008 zb.) in drugo zakonodajo v zvezi s financiranjem in upravljanjem šol. Opredelitev ločevanja jasno določa, katera dejanja in opustitve se štejejo za ločevanje, da bi se izognili različnim razlagam pri razlagi. Metodološko gradivo zagotavlja smernice za preprečevanje in odpravljanje ločenega izobraževanja za različne akterje v izobraževanju (kot so ustvarjalci, šole in šolske ustanove, direktorji in učitelji) v praksi. |
|
|
11 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 5: podpora odpravi segregacije v šolah |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajne opredelitve segregacije v šolah |
Začetek veljavnosti spremembe zakona št. 245/2008 ali zakona št. 365/2004 |
|
|
|
Q3 |
2025 |
Zakon začne veljati 1. 9. 2025. |
|
|
12 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 5: podpora odpravi segregacije v šolah |
Cilj |
Odstotek šol, ki uporabljajo standarde za odpravo segregacije, ki izhajajo iz sprejete metodologije
|
% |
0 |
100 |
Q4 |
2025 |
Metodologija temelji na odobrenem zakonu, ki je začel veljati do tretjega četrtletja 2025.
|
||
|
13 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 6: kompenzacijski ukrepi za ublažitev posledic pandemije v izobraževanju za osnovnošolce in dijake |
Cilj |
Število šol, ki sodelujejo v izobraževalnih programih |
|
Številka |
0 |
450 |
Q4 |
2022 |
Programe poučevanja organizira 450 šol. Z doseganjem tega števila šol bo 12000 učencev podprtih s programi poučevanja. Programi poučevanja so prednostno namenjeni učencem, ki v obdobju prekinitve šolanja v šolah v šolskih letih 2019/2020 in 2020/2021 niso mogli v celoti sodelovati v izobraževanju. Poučevanje poteka v individualni ali skupinski obliki in poleg rednega šolskega časa. Osredotoča se zlasti na teme s tako imenovanih „glavnih področij izobraževanja“. |
|
|
14 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – naložba 1: Odprava ovir v šolskih stavbah |
Mejnik |
Uvedba opredelitve standarda za odpravo ovir, ustanovitev debarrierise
|
Odobritev standardov za odpravo ovir, priročnik za odpravo ovir in objava rezultatov kartiranja potreb na spletišču ministrstva za izobraževanje s strani ministrstva za izobraževanje |
|
|
|
Q1 |
2022 |
V priročniku so opredeljeni standardi za odpravo ovir, da bi zadostili dejanskim potrebam otrok, učencev in študentov, ki so zdravstveno prikrajšani, ter spoštovali načela univerzalnega oblikovanja. Temeljiti mora na celostnem pristopu, ki zagotavlja polno udeležbo v šolskem življenju (tj. opredelitev standardov, ki ustvarjajo vključujoč prostor v celotni šoli in se ne osredotočajo le na odstranjevanje največjih ovir, npr. pri vstopu v šolo). Poleg prostorskih standardov (npr. tehnične specifikacije za gradbena dela) priročnik opredeljuje tudi standarde za odpravo ovir v šolskih stavbah (kot je sodelovanje šole s strokovnjaki in skupnostjo). Ministrstvo za izobraževanje skupaj z Inštitutom za raziskave vključujočega izobraževanja v Brnu pripravi analizo stanja odprave ovir v šolah glede na uveljavljene standarde in na podlagi tega da prednost posameznim šolam za odpravo ovir. |
|
|
15 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – naložba 1:Odpravljanje ovir v šolskih stavbah |
Cilj |
Odprava arhitekturnih ovir večjih srednjih šol |
Številka |
0 |
135 |
Q2 |
2025 |
Kvantitativni kazalnik določa število izključenih večjih srednjih šol. |
||
|
16 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 1: 1.Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta dalje |
Mejnik |
Začetek veljavnosti novega predpisanega sistema financiranja predšolskega izobraževanja, ki temelji na standardiziranih dejanskih letnih stroških osebja in operativnih stroških vrtcev, ter doseganje stopnje vpisa otrok, starih štiri leta. |
Parlament je sprejel zakon št. 597/2003, Zakon št. 596/2003, zakon 564/2004 zb., spremembo vladne uredbe št. 668/2004 zb., vladno uredbo št. 630/2008 zb. |
Q1 |
2025 |
Spremenijo se ustrezne določbe Zakona 597/2003 zb. o financiranju osnovnih šol, srednjih šol in šolskih ustanov, Zakona št. 596/2003 zb. o državni upravi v izobraževanju in samoupravi šol, Zakona 564/2004 zb. o vključitvi prihodkov lokalnih in regionalnih oblasti od davka na dohodek v proračun, revizije formule v vladni uredbi št. 668/2004 in spremembe vladne uredbe št. 630/2008. Vzpostavi se diferenciran in pregleden sistem financiranja predšolskega izobraževanja, da se zagotovijo stabilnost, odpornost in namenjanje sredstev, dodeljenih izobraževanju. Zakonodaja se sprejme do 30. junija 2024 in začne veljati 1. januarja 2025. Do 30. septembra2024 znaša stopnja vpisa otrok, starih 4 let, v predšolsko izobraževanje vsaj 82 %. To zajema predšolsko izobraževanje: (I) v vrtcih/posebnih vrtcih, vključenih v slovaško mrežo šol, (ii) v individualno izobraževanje, npr. na zahtevo pravnega zastopnika doma, ali (iii) v ustanovi registriranega ponudnika predšolskega izobraževanja. |
||||
KOMPONENTA 7: IZOBRAŽEVANJE ZA 21. STOLETJE
Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost bo uvedla reformo učnih načrtov osnovnih šol (ISCED 1, ISCED 2), ki bo ustvarila nove učne vsebine, organizirane v večletnih ciklih. Cilj je razviti kritično razmišljanje in mehke veščine učencev kot reševanje problemov, ravnanje z informacijami, delo v skupini, pripovedovanje in postavljanje vprašanj, prevzemanje pobud in odgovornost ter oblikovanje in izvajanje osebnih projektov. Za to je treba zagotoviti učbenike, ki so potrebni za obnovitev trenutnega stanja, in spremembo znanja in spretnosti učiteljev za izvajanje teh sprememb v vsakdanji praksi. Hkrati bo komponenta krepila kakovost znanj in spretnosti pedagoškega in strokovnega osebja ter ga motivirala za vseživljenjski poklicni razvoj. Poudarek bo tudi na vključujočem izobraževanju in pridobivanju digitalnih spretnosti.
Komponenta vključuje dve reformi in dve naložbi.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Komponenta prispeva k obravnavanju priporočila za posamezno državo, naslovljenega na Slovaško, v zvezi s potrebo po krepitvi digitalnih spretnosti in zagotavljanju enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja. (Priporočilo za posamezne države št. 2/2020). Izboljšanje kakovosti in vključevalnosti izobraževanja na vseh ravneh ter spodbujanje znanj in spretnosti (priporočilo za posamezno državo št. 2/2019).
A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Reforma 1: Reforma vsebine in oblike izobraževanja (reforma učnega in učbenika). Cilj reforme je oblikovati nove učne načrte. Namesto zagotavljanja vnaprej pripravljenih informacij učitelji ustvarijo razmere, v katerih lahko učenci razlagajo informacije v soočenju z resničnim življenjem. Reforma se začne z uvedbo učnih načrtov v osnovnošolskem in nižjem sekundarnem izobraževanju (prostovoljno) od šolskega leta 2023 in konča z obveznostjo sprejetja novega učnega načrta v vseh osnovnih šolah leta 2026.
Izvajanje reforme se podpre z ustanovitvijo 40 regionalnih centrov, ki šolam zagotavljajo podporo pri dejavnostih mentorstva, svetovanja in posvetovanja. V centrih so lahko učitelji, direktorji šol, strokovnjaki za izobraževanje odraslih, strokovnjaki iz tretjega sektorja in strokovnjaki s fakultet, ki pripravljajo učitelje v regiji.
Reforma zahteva zagotovitev novih učbenikov. Priprava učbenikov se podpre z delom strokovnjakov. Odobritev učbenikov na podlagi strokovne kakovosti in kakovosti izobraževanja se zagotovi z enotno klavzulo, ki jo odobri ministrstvo za izobraževanje. Vzpostavijo se stroga in pregledna merila za medsebojni strokovni pregled. Šole prejmejo dodatek za nakup učbenikov glede na njihove želje in zahteve s seznama učbenikov, ki ga odobri ministrstvo.
Reforma predvideva vzpostavitev platforme za e-test 2.0 za e-test 2.0, ki bo povečala učinkovitost digitalizacije izobraževalnega procesa in tako omogočila centralno testiranje učencev. Merljiv učinek te reforme je lahko končni pregled višjega sekundarnega izobraževanja, ki se opravi na spletu v vsaki šoli do 31. decembra 2025.
Zadnji mejnik te reforme bo dosežen do 31. decembra 2025.
Reforma 2: Priprava in razvoj učiteljev za nove vsebine in oblike poučevanja (spremembe v visokošolskem izobraževanju) ter krepitev strokovnega razvoja učiteljev. Cilj te reforme je okrepiti kakovost znanj in spretnosti učiteljev in strokovnega osebja ter jih spodbuditi k vseživljenjskemu strokovnemu razvoju. Uvede se finančno nadomestilo za nadgradnjo znanja in spretnosti učitelja. Poudarek bo na novih učnih načrtih, vključujočem izobraževanju in pridobivanju digitalnih spretnosti. Do konca leta 2023 se usposobi vsaj 55 % pedagoškega in strokovnega osebja. Zadevne zakonodajne spremembe urejajo pristojnosti in nabor izvajalcev poučevanja.
Za univerze se zagotovi program nepovratnih sredstev za podporo oblikovanju novih učnih načrtov. To vključuje financiranje sprememb v programih, ki podpirajo uvedbo vključujočega izobraževanja, izobraževanje učencev z različnimi maternimi jeziki iz Slovaške in razvoj digitalnih kompetenc med študentskimi učitelji.
Reforma se izvede do 31. decembra 2025.
Naložbo 1: Digitalna infrastruktura v šolah. Cilj te naložbe je povečati delež šol s polnim digitalnim dostopom s 30 % na vsaj 90 % (v skladu z opredeljenimi standardi IKT, ki temeljijo na „visoko opremljenih in povezanih razredih“ (HECC)). Za zagotovitev preglednosti in stroškovne učinkovitosti pri nakupu digitalne opreme za šole se javno naročanje usklajuje centralno. Naložba predvideva maksimiranje življenjskega cikla digitalne opreme, da bi se zmanjšali negativni vplivi na okolje. Naložbe so razdeljene na glavna področja:
·vključevanje: naložba zajema programsko ali strojno opremo kompenzacijskih pomoči za prikrajšane učence.
·znanja in spretnosti za digitalno preobrazbo: Naložba zajema eno učilnico IT v sorazmerju s 300 študenti.
Naložba se izvede do 31. decembra 2025.
Naložbo 2: Dokončanje šolske infrastrukture. Cilj naložbe je odpraviti 35 dvoizmenskih šol na Slovaškem, ki bi lahko prispevale k boljšemu vključevanju učencev iz prikrajšanih okolij. S tem se ustvari vsaj 4403 zmogljivosti. Naložbe so lahko v obliki razširitve obstoječih zmogljivosti, prenove in gradnje novih prostorov v 35 šolah, ki trenutno izvajajo dvoizmenske razrede. Pri prenovi stavbe je treba v povprečju doseči vsaj 30 % prihrankov primarne energije.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
|||
|
enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 1: Reforma izobraževalnih vsebin in oblik – reforma kurikularne in učbenike |
Mejnik |
Nov učni načrt za vse osnovne šole, organiziran v večletnih izobraževalnih ciklih |
Minister za šolstvo odobri nov državni program osnovnega izobraževanja. |
|
|
|
Q1 |
2023 |
Integriran učni načrt za osnovne šole (ISCED 1 in ISCED 2) se izvaja v ciklih. V ciklih se namesto podrobnih vsebin opredelijo osnovni učni cilji za področja, s čimer se zagotovi prožnost za razvoj učnih načrtov na ravni šole. Izvedbena faza se začne septembra 2023 z obveznostjo prenosa vseh osnovnih šol v nov učni načrt do 9. 2026. |
|
2 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 1: Reforma izobraževalnih vsebin in oblik – reforma kurikularne in učbenike |
Cilj |
Vzpostavitev mreže regionalnih centrov za podporo |
Številka |
0 |
40 |
Q3 |
2024 |
Regionalni centri za upravljanje učnih načrtov in podporo šolam pri izvajanju sprememb se razvijejo na regionalni ravni z mentorstvom, svetovanjem in posvetovalnimi dejavnostmi. Skupno bo 40 centrov (en center za dve okrožji) z ekipo učiteljev, direktorjev šol, drugih strokovnjakov za izobraževanje mladih in odraslih, strokovnjakov iz tretjega sektorja in strokovnjakov s fakultet, ki pripravljajo učitelje v regiji. |
|
|
3 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 1: Reforma izobraževalnih vsebin in oblik – reforma kurikularne in učbenike |
Cilj |
Osnovne šole, ki izvajajo novi učni načrt (v odstotkih) |
% |
0 |
30 |
Q4 |
2025 |
Vsaj 30 % osnovnih šol, ki izvajajo novi učni načrt |
|
|
4 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 1: Reforma izobraževalnih vsebin in oblik – reforma kurikularne in učbenike |
Cilj |
Uvedba spletnega zorenja (zaključni izpit za diplomante višje srednje šole) |
% |
23 |
100 |
Q4 |
2025 |
Delež zorenja (končni izpit za diplomante višje srednje šole) na spletu. |
|
|
5 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 2: Priprava in razvoj učiteljev na nove vsebine in oblike poučevanja |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za izboljšanje kakovosti znanj in spretnosti pedagoškega in strokovnega osebja ter spodbujanje njihovega vseživljenjskega poklicnega razvoja |
Začetek veljavnosti sprememb zakona št. 138/2019 o pedagoških in poklicnih delavcih, zakona št. 597/2003 zb., zakona št. 131/2002 o visokošolskem izobraževanju ter odlokov št. 244/2019 in št. 1/2020 slovaškega ministrstva za izobraževanje, znanost, raziskave in šport o sistemu študijskih sindikatov Slovaške republike. |
|
|
|
Q1 |
2023 |
Zakonodajne spremembe prinašajo: ·Uvedba novih študijskih programov za pripravo bodočih učiteljev, ·Dodatek za motivacijo učiteljskega in strokovnega osebja za vseživljenjsko poklicno izpopolnjevanje; · Urejanje kompetenc in obsega izvajalcev potrjevanja, funkcionalnega izobraževanja in izobraževanja o kvalifikacijah v izobraževalnem sektorju. ·nov model akreditacije programov usposabljanja za poklicni razvoj. |
|
6 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 2: Priprava in razvoj učiteljev na nove vsebine in oblike poučevanja |
Cilj |
Delež usposobljenega pedagoškega in strokovnega osebja, zlasti za pripravo na nov učni načrt, vključujoče izobraževanje ter digitalna znanja in spretnosti |
% |
0 |
55 |
Q4 |
2023 |
Do 31. decembra 2023 se usposablja vsaj 55 % pedagoškega in strokovnega osebja v šolah. |
|
|
7 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – naložba 1: Digitalna infrastruktura v šolah |
Cilj |
Povečanje deleža šol z osnovno ravnjo digitalne opreme |
% |
30 |
90 |
Q4 |
2025 |
||
|
8 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – naložba 2: Dokončanje šolske infrastrukture |
Cilj |
Odprava dvoizmenskih šol |
Številka |
0 |
35 |
Q2 |
2026 |
Dvoizmenski postopki se odpravijo v 35 šolah in ustvarijo se vsaj 4403 nove zmogljivosti. Obstaja poseben poziv za dvoizmenske šole za gradnjo novih prostorov ali obnovo prostorov, ki niso primerni za pomoč učencem. Stavbe, na katerih se izvaja prenova, prispevajo k zelenemu prehodu z doseganjem povprečno vsaj 30 % prihrankov primarne energije, ki se spremljajo z energijskimi izkaznicami. |
|
KOMPONENTA 8: Izboljšanje uspešnosti slovaških univerz
Ključni cilj te komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je izboljšati kakovost uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov. Uvedena bo nova oblika financiranja poklicnih dodiplomskih programov, da bodo študijski programi bolje prilagojeni potrebam trga dela. Za izboljšanje kakovosti znanosti se vzpostavi sistemska ocena uspešnosti, ki podpira novi akreditacijski sistem. Komponenta bo okrepila reformo upravljanja univerz s podelitvijo več pooblastil rektorju in upravnemu odboru ter z vzpostavitvijo sheme, ki bo spodbujala združitve visokošolskih institucij, da bi se zmanjšali upravni stroški in ustvaril učinek pozitivnega prelivanja širjenja znanja med subjekti.
Komponenta vključuje pet reform in eno naložbo.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Komponenta prispeva k obravnavanju priporočil za posamezne države, ki so bila v zadnjih dveh letih naslovljena na Slovaško, v zvezi s potrebo po izboljšanju kakovosti in vključevalnosti izobraževanja na vseh ravneh ter spodbujanju znanj in spretnosti. (Priporočilo za posamezne države št. 2/2019) in zagotovitev enakega dostopa do kakovostnega izobraževanja. (Priporočilo za posamezne države št. 2/2020).
Obstaja močna povezava z drugimi komponentami, zlasti tistimi, ki so povezane z raziskavami in inovacijami (komponenti 9 in 17), preusposabljanjem in izpolnjevanjem potreb trga dela (komponenta 10).
A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Reforma 1: Sprememba financiranja univerz z uvedbo pogodb o izvedbi. V pravni sistem se uvede nov instrument – pogodbe o izvedbi – za podporo profiliranju in diverzifikaciji univerz na podlagi njihovih posebnih prednosti in možnosti za razvoj. Pogodbe o izvedbi mora podpisati Ministrstvo za izobraževanje, znanost, raziskave in šport Slovaške republike (MŠVaŠ SR) z javnimi univerzami. Na podlagi dogovora z univerzami se določijo cilji, ki se spremljajo z uporabo U-Multirankovega pristopa (enotna metodologija za izvedbo ocene uspešnosti) in temeljijo na dolgoročnem cilju na področju univerz in potreb držav.
Reforma naj bi se začela izvajati do 31. decembra 2022 in bo zaključena do 31. decembra 2023.
Reforma 2: Uvedba sistema rednega znanstvenega ocenjevanja učinkovitosti. Cilj reforme je uvesti sistem rednega ocenjevanja znanstvene uspešnosti univerz. Ministrstvo v sodelovanju z zainteresiranimi stranmi pripravi metodologijo za ocenjevanje znanstvene uspešnosti in jo vključi v pravni sistem. Ocenjevanje uspešnosti organizira ministrstvo neposredno ali prek samostojne institucije, tako da ocena temelji na načelih neodvisnosti in preglednosti. Ocenjevalno komisijo sestavljajo odlični domači in tuji raziskovalci. Vrednotenje temelji na visokokakovostnih sistemih ocenjevanja iz tujine, pri čemer je glavni navdih britanski okvir raziskovalne odličnosti (REF), pri čemer se za oceno kakovosti rezultatov na tem področju uporabljajo posebni parametri, prilagojeni razmeram v slovaških institucijah.
Reforma se izvede do 31. decembra 2022.
Reforma 3: Nov pristop k akreditaciji visokega šolstva. Cilj reforme je določiti nove standarde in merila za akreditacijo učnih načrtov, ki zaostrujejo pogoje za zagotavljanje in izvajanje študijskih programov, izboljšujejo njihovo kakovost in uvajajo dolgoročne postopke spremljanja kakovosti. Nov sistem zahteva, da univerze vključijo študente, zunanje deležnike (zlasti delodajalce) v oblikovanje, spremljanje in prilagajanje učnih načrtov ter da univerze pozorno spremljajo napredek in potrebe študentov, uvajanje diplomantov in splošno zadovoljstvo študentov. Slovaška akreditacijska agencija za visoko šolstvo (SAAVŠ) ima zunanji nadzor nad izvajanjem teh pravil. SAAVŠ pri ocenjevanju univerzitetnih programov uporablja tudi tuje ocenjevalce in strokovne delavce. Pričakuje se, da bo vsaj 90 % univerz zaprosilo za preverjanje skladnosti notranjih sistemov kakovosti in študijskih programov z akreditacijskimi standardi.
Reforma se izvede do 31. decembra 2022.
Reforma 4: Reforma upravljanja univerz. Reforma s spremembo zakona o visokem šolstvu bo povečala moč rektorja in upravnega odbora, tako da bo bolje odražala odgovornost in omogočila večjo prožnost v visokošolskem zavodu. Reforma bo odpravila tudi omejitve glede imenovanja predavateljev in profesorjev (trenutna zahteva po dodatnem habilitaciji ali inavguracijskem postopku ter stopnje predavateljev in profesorjev), s čimer se bo spodbujala odprtost akademskega okolja za poklicne in tuje kandidate. Zaposlovanje vodstvenih delovnih mest univerze (reektor, dekan fakultete) se profesionalizira in poteka v obliki javnih natečajev ali javnih predstavitev. Poleg tega lahko strokovnjaki sodelujejo na javnih natečajih za opravljanje funkcije. Zakon o visokem šolstvu odpravlja pogoj, da mora imeti osebje na položajih profesorja in predavatelja znanstveno/pedagoško diplomo.
Reforma se izvede do 31. decembra 2021.
Reforma 5: Koncentracija odličnih izobraževalnih in raziskovalnih zmogljivosti. Cilj reforme je spodbujati tesnejše sodelovanje univerz. Na Slovaškem je več kot 30 univerz z razdrobljenimi raziskovalnimi zmogljivostmi in nezadostnim sodelovanjem s podjetji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, raziskave in šport Slovaške republike (MŠVaŠ SR) odobri časovni načrt za dve veliki enoti visokošolskih zavodov in nato za naslednjo skupino univerz. Predloži se konkreten časovni načrt za ustanovitev tretjega konzorcija.
Reforma naj bi se začela izvajati do 31. decembra 2021 in bo zaključena do 30. junija 2026.
Naložbo 1: Podpora naložbam za strateški razvoj univerz.
Naložbe podpirajo predvsem reformo 5, ki je usmerjena v združitve potenciala odličnosti univerz. Naložbe se lahko usmerjajo prek dveh različnih shem. Prvi, ki podpira projekte za razvoj raziskovalne, izobraževalne in nastanitvene infrastrukture z visoko dodano vrednostjo za odlične raziskave, kot so: nadgradnja obstoječih ali novih prostorov za koncentracijo odličnih raziskovalnih in doktorskih študij, vključno s tujimi raziskovalci, nadgradnja obstoječih ali novih prostorov za praktično poučevanje na strokovnih dodiplomskih tečajih, odprava ovir in digitalizacija. Druga shema podpira vodenje projektov na podlagi odobrenega časovnega načrta. Obseg naložb se določi v načrtu, povezanem s procesom združevanja univerzitetnih enot.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
|||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 1:Sprememba financiranja univerz, vključno z uvedbo pogodb o izvedbi |
Mejnik |
Uvedba pogodb o izvedbi |
Sklenitev krovnega sporazuma Ministrstva za izobraževanje, znanost, raziskave in šport Slovaške republike (MŠVaŠ SR) z univerzami |
|
|
|
Q4 |
2022 |
Pogodbe o izvedbi podpirajo profiliranje in diverzifikacijo univerz na podlagi njihovih prednosti, možnosti za razvoj, zmanjšanja števila učnih načrtov in koncentracije virov. Cilj je med drugim povečati delež strokovno usmerjenih dodiplomskih programov javnega visokošolskega izobraževanja s 4 % na 10 % do 4. četrtletja 2025. |
|
2 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 1:Sprememba financiranja univerz, vključno z uvedbo pogodb o izvedbi |
Cilj |
Pogodbe o izvedbi, podpisane z javnimi univerzami (v odstotkih) |
JIH NI |
% |
0 |
90 |
Q4 |
2023 |
Vsaj 90 % podpisanih pogodb o izvedbi. |
|
3 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 2:Uvedba sistema rednega znanstvenega ocenjevanja uspešnosti |
Mejnik |
Opredelitev sistema rednega ocenjevanja znanstvene uspešnosti, uvedenega z zakonom št. 172/2005 |
Začetek veljavnosti Zakona št. 172/2005 o oceni znanstvene uspešnosti in metodologiji za redno ocenjevanje znanstvene učinkovitosti |
|
|
|
Q1 |
2022 |
Vzpostavi se sistem rednega ocenjevanja znanstvene uspešnosti univerz, v katerem sodelujejo mednarodni ocenjevalci, da se zagotovi diverzifikacija univerz glede kakovosti njihove znanstvene uspešnosti na posameznih področjih in določitev odličnih raziskovalnih skupin na posameznih univerzah. Ocena je torej enotna za univerze, pa tudi za druge raziskovalne ustanove (SAV, druge neposlovne in zasebne raziskovalne ustanove). |
|
4 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 2:Uvedba sistema rednega znanstvenega ocenjevanja uspešnosti |
Cilj |
Število izvedenih vrednotenj |
Številka |
0 |
20 |
Q4 |
2022 |
Cilj se nanaša na vse javne univerze. |
|
|
5 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 3: Nov pristop k akreditaciji visokega šolstva |
Cilj |
Odstotek univerz se prijavi za preverjanje skladnosti notranjih sistemov kakovosti in študijskih programov s standardi |
% |
0 |
90 |
Q4 |
2022 |
Vsaj 90 % univerz je zaprosilo za preverjanje skladnosti svojih notranjih sistemov kakovosti in študijskih programov z novimi akreditacijskimi standardi. Novi akreditacijski standardi bodo zaostrili standarde in pogoje za zagotavljanje in izvajanje študijskih programov. Za akreditacijo in izvajanje kakovostnega izobraževalnega sistema, osredotočenega na študente, je potrebnih pet akademikov z visokokakovostnimi znanstvenimi rezultati. Tuji ocenjevalci so tudi redno vključeni v ocenjevanje skladnosti z akreditacijskimi standardi za kakovost izobraževanja. Strožja pravila vodijo k zmanjšanju števila študijskih programov, večji diverzifikaciji in profiliranju ter večji usmerjenosti študentov, saj se univerze osredotočajo na programe, v katerih lahko zagotovijo najvišjo kakovost izobraževanja. |
|
|
6 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 4: Reforma upravljanja univerz |
Mejnik |
Reforma sistema upravljanja visokošolskih ustanov |
Začetek veljavnosti spremembe Zakona št. 131/2002 o visokem šolstvu, |
|
|
|
Q4 |
2021 |
S spremembo Zakona št. 131/2002 o visokem šolstvu se bo reformiral sistem upravljanja univerz. S spremembo zakona o visokem šolstvu se okrepijo pristojnosti rektorja in upravnega odbora, katerih sestava se preoblikuje, spremeni se način izvolitve rektorja, odpre se mehanizem funkcionalnih delovnih mest in poenostavijo zahteve za notranjo organizacijo akademskih krogov, s čimer se zagotovita avtonomija šol in svoboda znanosti. Krepitev pristojnosti sveta direktorjev obravnava vprašanja strateškega upravljanja Univerze, sodelovanje predstavnikov držav pa je omejeno tako, da centralna vlada ne more prevzeti nadzora nad svetom direktorjev. Akademska svoboda nikakor ne sme biti prizadeta. |
|
7 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 5: Koncentracija odličnih izobraževalnih in raziskovalnih zmogljivosti |
Mejnik |
Začnite združevati univerze v večje enote |
Načrt združevanja, ki ga je odobrilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost, raziskave in šport Slovaške republike (MŠVaŠ SR) za vsaj dve univerzitetni enoti. |
|
|
Q4 |
2021 |
Odobreni časovni načrt združevanja za vsaj dve univerzitetni enoti. Časovni načrt oblikuje časovni razpored in različne korake, ki vodijo k povezovanju visokošolskih ustanov. Sam postopek kombiniranja se podpre z naložbami iz mehanizma sklada za okrevanje in pogodbami o izvajanju zaradi neposrednih transakcijskih stroškov (kot je združitev informacijskih sistemov), tudi za izgradnjo novih infrastrukturnih zmogljivosti (kot sta odprava podvajanja in poenotenje zadevnih lokacij, ne bo mogoče preprosto preseliti delovnih mest, zato je treba zgraditi nove zmogljivosti). |
|
|
8 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 5: Koncentracija odličnih izobraževalnih in raziskovalnih zmogljivosti |
Mejnik |
Dokončanje procesa združevanja univerz prek konzorcijev |
Formalni postopek povezovanja zaključen za vsaj dva konzorcija in konkreten načrt, na podlagi katerega se zaključi pravno zavezujoča ustanovitev tretjega konzorcija. |
|
|
Q2 |
2026 |
Formalni postopek povezovanja, zaključen za vsaj dva konzorcija, potrjena z novim statutom vsakega konzorcija, in dokončanje konkretnega načrta za pravno zavezujočo ustanovitev tretjega konzorcija. Statut zajema naslednja merila na konzorcij: ·usklajevanje notranjih sistemov kakovosti na podlagi skupno opredeljenih postopkov in področij, ·oblikovanje vsaj petih skupnih študijskih programov, če je vsaj eden ustanovljen na študijskem področju, na katerem ena ali več univerz, ki ponujajo skupni program, kaže nadpovprečno uspešnost v sistemu ocenjevanja znanstvene učinkovitosti. ·uvedba prožnih študijskih poti, ki študentom omogočajo študij na vsaki univerzi konzorcija. ·raziskovalne enote se združijo za izvajanje skupnih raziskovalnih projektov, nastali organ ali organi pa začnejo delovati. ·souporaba prostorov in tematskih razredov ter za univerze, ki imajo te laboratorije, ·povezovanje knjižničnih, založniških in informacijskih sistemov. |
|
|
9 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov –naložba 1: podpora strateškemu razvoju univerz |
Mejnik |
Zaključena vsaj dva razpisa za podporo strateškemu razvoju univerz |
Oddaja naročil na podlagi razpisov |
|
|
|
Q3 |
2023 |
2 razpisa za podporo strateškemu razvoju univerz, kot je opisan v reformi 5, vsebujeta: a) Podprogram za razvoj univerz podpira infrastrukturne projekte za razvoj raziskovalne, izobraževalne in nastanitvene infrastrukture z visoko dodano vrednostjo za odlične raziskave in internacionalizacijo: na primer nadgradnja obstoječih ali novih prostorov za koncentracijo odličnih raziskovalnih in doktorskih študij, vključno s tujimi raziskovalci, nadgradnja obstoječih ali novih prostorov za praktično poučevanje na strokovnih dodiplomskih tečajih, nadgradnja obstoječih ali novih prostorov za notranje prostore, odprava ovir in sodobna digitalizacija stavb. b) Program za razvoj univerz podpira vodenje projektov in inducirane naložbe z združevanjem univerz. Ko je načrt odobren, vključuje naložbeni načrt, povezan s procesom povezovanja univerzitetnih enot, odvisno od njegove izvedljivosti in ambicioznosti, pa tudi glede na utemeljitev potrebnih naložb in zagotavljanje njihove nadaljnje trajnosti. |
|
10 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – naložba 1: podpora strateškemu razvoju univerz |
Cilj |
rekonstruirano univerzitetno območje in dom |
Številka |
0 |
126 826 |
Q2 |
2026 |
Cilj je 140 918 m 2,vendar je treba nadgraditi ali obnoviti vsaj 126 826 m 2 univerzitetnegaobmočja, vključno s domovi na univerzah. Stavbe, na katerih se izvaja prenova, prispevajo k zelenemu prehodu z doseganjem povprečno vsaj 30 % prihrankov primarne energije, ki se spremljajo z energijskimi izkaznicami. |
|
KOMPONENTA 9: Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij
Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost obravnava pomembna strukturna ozka grla v slovaškem ekosistemu raziskav, razvoja in inovacij, kot so razdrobljenost upravljanja raziskav, razvoja in inovacij, nezadostno sodelovanje med zasebnim in akademskim svetom, internacionalizacija ter financiranje raziskav, razvoja in inovacij. Dolgoročnejši cilj je spodbuditi zasebno udeležbo v raziskavah, razvoju in razvoju s povečanjem zasebnih izdatkov za raziskave in razvoj.
Cilj komponente je okrepiti uspešnost raziskav, razvoja in inovacij ter inovacijski potencial, ki sta nujen predpogoj za konkurenčno in trajnostno gospodarsko rast. Predlagani ukrepi so osredotočeni na izboljšanje upravljanja raziskav, razvoja in inovacij, splošno usklajevanje, učinek in učinkovitost naložb v raziskave, razvoj in razvoj ter spodbujanje javno-zasebnega sodelovanja in zasebnih naložb. Ukrepi podpirajo raziskovalno odličnost in internacionalizacijo ter privabljanje in ohranjanje talentov na področju znanosti in inovacij. Cilj naložbenih shem je ustvariti nove projekte na področju raziskav, razvoja in inovacij v ključnem gospodarskem sektorju s potencialom za preobrazbo, da bi podprli ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo in spodbudili rast inovacijskega ekosistema na nacionalni in regionalni ravni.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Komponenta je sestavljena iz dveh reform in šestih naložb, ki so tesno povezane. Reforme raziskav, razvoja in inovacij so zasnovane kot predpogoj za učinkovito in uspešno črpanje naložb.
Vse naložbene sheme so skladne z načeli, da se ne škoduje bistveno, ki zahtevajo tehnološko nevtralne naložbe na ravni aplikacij in izključujejo potencialno škodljiva področja, kot so fosilna goriva, vključno z uporabo nižje v prodajni verigi. Objava vseh konkurenčnih razpisov za zbiranje predlogov vključuje merila za upravičenost, ki zagotavljajo, da izbrani projekti izpolnjujejo načela, da se ne škoduje bistveno, z uporabo seznama za izključitev in zahtevo po skladnosti z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo.
Naložbe in reforme prispevajo k priporočilom za posamezne države, ki so bila v zadnjih dveh letih naslovljena na Slovaško, o tem, da je treba politiko, povezano z naložbami, osredotočiti na raziskave in inovacije (priporočila za posamezno državo št. 2/2019), da se naložbe osredotočijo na zeleni in digitalni prehod (priporočilo za posamezno državo št. 3/2020) ter „okrepiti usklajevanje in oblikovanje politik“ (priporočila za posamezne države št. 4/2020).
A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Reforma 1: Reforma upravljanja, ocenjevanja in podpore na področju znanosti, raziskav in inovacij.
Reforma se osredotoča na spremembo zakonodaje na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki bo okrepila strukturo upravljanja raziskav, razvoja in inovacij ter okrepila in profesionalizirala medresorsko usklajevanje politik na področju raziskav, razvoja in inovacij. Novo strukturo upravljanja sestavljajo slovaška vlada, vladni svet za znanost, tehnologijo in inovacije ter sekretariat, ustanovljen v okviru vladnega urada. Reforma temelji na petih stebrih: I) močna nadvladna strategija in usklajevanje, ii) učinkoviti medsektorski standardi za podporne instrumente, iii) konsolidacija agencij za nepovratna sredstva in krepitev njihovega strokovnega znanja, iv) uporaba načel dobrega upravljanja in učinkovitosti ter v) enotni sistem institucionalnega ocenjevanja in institucionalnega financiranja raziskav, razvoja in inovacij.
Revizijo zakonodaje (zakon št. 172/2005) predlaga Ministrstvo za izobraževanje, znanost, raziskave in šport, veljati pa začne do 31. marca 2022. Reforma vključuje sprejetje nove nacionalne strategije za raziskave, razvoj in inovacije, da se zagotovijo strateška usmeritev politike, cilji in orodja, ki se dosledno in dopolnjujejo za vse vrste javne podpore, vključno z nacionalnimi sredstvi in sredstvi EU. Vlada strategijo sprejme do 30. septembra 2022. Da bi čim bolj zmanjšali neučinkovitost, se načeli dobrega upravljanja in učinkovitega financiranja pretvorita v metodologijo za predhodno uporabo pri naložbah v raziskave, razvoj in inovacije. Nova strategija in ukrepi na področju raziskav, razvoja in inovacij upoštevajo revidirano strategijo pametne specializacije za spodbujanje tematske osredotočenosti ter priporočila iz nedavnih študij, kot je OECD, za izboljšanje izvajanja naložb v raziskave, razvoj in inovacije ter „na podlagi pridobljenih izkušenj“ iz programskih obdobij kohezijske politike. Postopek ocenjevanja se reformira, da se poveča uporaba odbora in tujih ocenjevalcev, upravni postopki pa se postopoma racionalizirajo.
Reforma se izvede do 30. septembra 2022.
Reforma 2: Reforma organizacije in financiranja raziskovalnih ustanov, zlasti Slovaške akademije znanosti.
Cilj reforme je dokončati preoblikovanje slovaške akademije znanosti (SAS) v javno organizacijo, da se omogoči spodbujanje financiranja iz več virov in sodelovanja z zasebnim sektorjem. Reforma se omogoči z revizijo dveh zakonodajnih aktov (zakona št. 133/2002 o SAS in zakona št. 243/2017 o javnih raziskovalnih ustanovah), ki ju predlaga ministrstvo za izobraževanje, znanost, raziskave in šport. SAS omogoča sklepanje poslovnih in premoženjskih razmerij, povezanih z raziskavami, razvojem in inovacijami, ob polnem varstvu pravic intelektualne lastnine in finančnih dobičkov.
Reforma se izvede do 31. decembra 2021.
Naložbo 1: Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT.
Udeležba v mednarodnem sodelovanju, kot so okvirni programi EU za raziskovalne infrastrukture, je zelo nizka, Slovaška pa je trenutno na 24.mestu v EU, kar zadeva financiranje EU, prejeto iz programa Obzorje 2020. Cilj naložbe je omogočiti večjo udeležbo slovaških institucij, raziskovalcev in podjetij v najsodobnejših projektih evropskega raziskovalnega prostora (ERP). Objavijo se vsaj trije razpisi za projekte za naslednje sheme:
·Projekti, dodeljeni v okviru „pečata odličnosti“/prag projektov (kot so podoktorske štipendije za ukrepe Marie Sklodowske-Curie, povezovanje, shema Evropskega raziskovalnega sveta z oceno A v drugem krogu).
·Projekti, ki sodelujejo v shemi Evropskega sveta za inovacije z nagrado „pečat odličnosti“.
·„Usklajevanje nepovratnih sredstev raziskovalnim ustanovam ali podjetjem za povečanje sredstev, ustvarjenih v okviru Obzorja 2020/Obzorja Evropa.
·Podpora v obliki nepovratnih sredstev za pripravo vlog programa Obzorje Evropa.
Splošni pristop je podpora visokokakovostnim projektom, ki so v programih ERP deležni zelo visoke ocene, vendar niso financirani. Pričakuje se, da bo rezultat naložbe vsaj 48 vlog in sodelujočih projektov v programih Obzorje Evropa.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Naložbo 2: Podpiranje sodelovanja med podjetji, akademskimi krogi ter raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami.
Cilj naložbe je mobilizirati zasebno udeležbo v raziskavah, razvoju in razvoju ter povečati delež inovativnih podjetij, zlasti na področju digitalnih inovacij. Podpira širšo vlogo zasebnega sektorja, krepitev zmogljivosti in povezovanje v mreže z raziskovalnimi organizacijami. Objavijo se vsaj štirje razpisi za naslednje sheme:
·„Uskladitvena nepovratna sredstva“ raziskovalnim ustanovam za povečanje sredstev, zbranih iz zasebnega sektorja v okviru sodelovanja na področju raziskav. Ta shema spodbuja akademske in raziskovalne organizacije k iskanju več zasebnih partnerstev.
·Programi podpore „ducher“ – za lažji prenos znanja, tehnologij in inovacij ter za okrepitev sodelovanja s poslovnim sektorjem. Predlagani sta dve vrsti shem bonov: I) inovacijski bon (vključno s patentnimi dejavnostmi) – za spodbujanje sodelovanja MSP z raziskovalnimi organizacijami ali občinami, ii) digitalni bon – za spodbujanje digitalizacije storitev in postopkov za MSP in podjetja.
·Cilj ukrepa ustanovitve vsaj dveh „preoblikovanih in inovativnih konzorcijev“ je ustvariti nove dejavnosti na področju raziskav, razvoja in inovacij v ključnih gospodarskih sektorjih z največjim inovacijskim potencialom.
Od splošnega cilja podpore 3931 projektov je podprtih vsaj 3538 projektov sodelovanja med podjetji, akademskimi krogi ter raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami ter boni.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Naložba 3: Odlična znanost.
Stopnja internacionalizacije raziskovalnega okolja je zelo nizka, saj le 2 % univerzitetnega akademskega osebja prihaja iz tujine. Cilj naložbe je ustvariti mednarodno konkurenčno okolje za najboljše znanstvenike, tako v smislu plač kot razpoložljivosti privlačnih raziskovalnih shem. Objavi se vsaj šest razpisov za naslednje sheme:
·Štipendije za odlične raziskovalce na različnih stopnjah poklicne poti R1–R4 (R1 – raziskovalci prve stopnje, R2 – priznani raziskovalci, R3 – ustanovljeni raziskovalci, R4-vodilni raziskovalci).
·Štipendije za raziskave „zgodnje faze“. Shema je zasnovana tako, da mladim raziskovalcem omogoča, da začnejo raziskave na svojem področju.
·Kapital „krepitev“ dopolnjuje obstoječe sheme za financiranje naložb v osnovna sredstva raziskovalnih projektov.
·Namenski razpisi za velike raziskovalne projekte podpirajo odlične skupine na strateško opredeljenih področjih raziskav, razvoja in inovacij ter krepijo človeški kapital na področju raziskav, razvoja in inovacij. Pričakuje se, da bo izbranih in dokončanih vsaj 15 visokokakovostnih raziskovalnih projektov.
Od splošnega cilja, da se podpre 1060 odličnih raziskovalcev, je v okviru različnih shem podprtih vsaj 1000 odličnih raziskovalcev.
Naložba se izvede do 31. marca 2026.
Naložbo 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva.
Cilj naložbene sheme je izboljšati sinergije na področju raziskav, razvoja in inovacij med nacionalno ravnjo in ravnjo EU. Objavijo se tematski razpisi za podporo zelenemu prehodu ter odpornosti in prilagajanju podnebnim spremembam v skladu s temami, ki se pričakujejo v okviru tematskih prednostnih nalog programa Obzorje Evropa, kot so brezogljična energija, elektrifikacija, vodik, tehnologije baterij in alternativna goriva, industrijski procesi in materiali z nizkimi emisijami ter biogospodarstvo. Poudarek je na celotnem ciklu raziskav in inovacij (ravni tehnološke pripravljenosti 1–9) z najvišjimi dodeljenimi sredstvi za predstavitvene projekte in naprednejšimi ravnmi tehnološke pripravljenosti. Od splošnega cilja dokončanja 30 projektov je do 30. junija 2026 v okviru razpisov zaključenih vsaj 27 projektov.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Naložba 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva.
Cilj naložbe je podpreti prehod na digitalno gospodarstvo. Tematske sheme (kot so razpisi na podlagi povpraševanja in/ali finančni instrumenti), ki naj bi se začele izvajati leta 2022, se usmerijo k temam, ki se pričakujejo v okviru tematskih prednostnih nalog programa Obzorje Evropa, kot so ključne digitalne in industrijske tehnologije, internet stvari, umetna inteligenca in robotika, ter zajemajo celoten cikel raziskav in inovacij (ravni tehnološke pripravljenosti 1–9). Od splošnega cilja dokončanja 155 projektov je do 30. junija 2026 v okviru shem zaključenih vsaj 140 projektov.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Naložba 6: Finančni instrumenti za podporo inovacijam.
Namen naložbe je znatno povečati delež inovativnih podjetij in vlagati v podjetja z znatnim tehnološkim in inovativnim potencialom. Kapitalska naložba zajema zgodnjo fazo (semensko fazo) in fazo rasti (kot so skladi tveganega kapitala) življenjskega cikla podjetij ter se izvaja prek finančnih posrednikov.
Za skladnost s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), se za naložbene strategije, v katerih je opisana uporaba finančnih instrumentov, zahteva uporaba tehničnih smernic Komisije o seznamu izključitev ter skladnost z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Naložbena strategija, vključno z zahtevami, da se ne škoduje bistveno, se ustrezno odraža v pogodbenem sporazumu med slovaškimi organi in izvajalskimi partnerji/finančnimi posredniki.
Od splošnega cilja podpore 40 podjetjem je do 30. junija 2026 vsaj 36 podjetij podprtih s finančnimi instrumenti v obliki kapitalskih vložkov.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
|||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – reforma 1: Reforma upravljanja, ocenjevanja in podpore na področju znanosti, raziskav in inovacij |
Mejnik |
Reforma upravljanja in podpore raziskavam, razvoju in inovacijam. |
Začetek veljavnosti spremembe zakona št. 172/2005
|
|
|
|
Q1 |
2022 |
S spremembo zakona se bo okrepila usklajevalna vloga nove strukture upravljanja za raziskave, razvoj in inovacije (kot je opredelitev vloge slovaškega vladnega sveta za znanost, tehnologijo in inovacije ter njegovega sekretariata v okviru vladnega urada). Zakon ureja različne vrste javne podpore, da se zagotovita usklajevanje in doslednost javnih intervencij. Omogoča postopno vključevanje postopkov in strokovno vrednotenje projektov razvoja podeželja, poenostavitev in standardizacijo postopkov ocenjevanja projektov razvoja podeželja s strani agencij. |
|
2 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – reforma 1: Reforma upravljanja, ocenjevanja in podpore na področju znanosti, raziskav in inovacij |
Mejnik |
Oblikovanje splošne nacionalne strategije za raziskave, razvoj in inovacije |
Sprejetje nacionalne strategije za raziskave, razvoj in inovacije s strani vlade |
|
|
|
Q3 |
2022 |
Vlada odobri nacionalno strategijo za raziskave, razvoj in inovacije, ki bo do leta 2030 postala splošni dokument za celotno javno financiranje raziskav, razvoja in inovacij. Upošteva pretekle izkušnje in ponuja horizontalni okvir za povezovanje obstoječih strategij (kot je strategija pametne specializacije). Zagotavlja strateški okvir in usmeritev politike na področju raziskav, razvoja in inovacij ter opredeljuje cilje in ukrepe za njihovo doseganje. |
|
3 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – reforma 2: Reforma organizacije in financiranja neposlovnih raziskovalnih ustanov, zlasti Slovaške akademije znanosti |
Mejnik |
Reforma slovaške akademije znanosti (SaS) |
Začetek veljavnosti spremembe zakona št. 133/2002 o SAS in spremembe zakona št. 243/2017 o javni raziskovalni ustanovi |
|
|
|
Q4 |
2021 |
Začetek veljavnosti sprememb zakonov, s katerimi se slovaška akademija znanosti (SAS) preoblikuje v javno ustanovo, ki omogoča financiranje iz več virov, tudi iz zasebnega sektorja, hkrati pa zagotavlja popolno zaščito intelektualne lastnine in finančno donosnost. |
|
4 |
19 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 1: Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT |
Mejnik |
Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju slovaških akterjev v programu Obzorje Evropa |
Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju slovaških akterjev v programu Obzorje Evropa |
|
|
3 |
Q4 |
2022 |
Objavijo se vsaj trije razpisi za projekte v podporo sodelovanju slovaških akterjev v programu Obzorje Evropa v okviru naslednjih shem: • Shema za podporo pripravi prijav za program Obzorje Evropa • Shema za podporo projektom, ki so prejeli pečat odličnosti ali visoko oceno • „ujemanje nepovratnih sredstev“ za uspešne projekte v okviru programa Obzorje 2020/Obzorja Evropa |
|
5 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 1: Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT |
Cilj |
Število prijav in projektov, podprtih v okviru razpisov za povečanje udeležbe ter podporo uspešnim institucijam in raziskovalcem v razpisih programa Obzorje Evropa |
|
Število projektov |
0 |
765 |
Q2 |
2026 |
Od splošnega cilja podpore 770 projektov je v okviru razpisov za povečanje udeležbe v programu Obzorje Evropa podprtih vsaj 765 projektov. Pričakuje se, da bo naložba privedla do: • vsaj 48 vlog in sodelujočih projektov v programu Obzorje Evropa • najmanj 717 nepovratnih sredstev za podporo pripravi vlog za projekte |
|
6 |
9 —
|
Mejnik |
Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi ter raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami in boni |
Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi ter raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami in boni |
|
|
4 |
Q4 |
2022 |
V skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, se objavijo vsaj štirje razpisi za projekte, da se podpre sodelovanje med podjetji, akademskimi krogi ter organizacijami za raziskave in razvoj ter podprejo sheme bonov: • „usklajevanje“ nepovratnih sredstev raziskovalnim ustanovam za povečanje sredstev iz zasebnega sektorja v okviru sodelovanja na področju raziskav. • ustanavljanje „preoblikovanih in inovativnih“ konzorcijev • Sheme podpore vavčerjem, ki vključujejo inovacijske in digitalne bone. |
|
7 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za razvoj podeželja |
Cilj |
Število podprtih skupnih projektov in bonov |
|
Število projektov |
0 |
1 770 |
Q4 |
2024 |
Od splošnega cilja podpore 1966 projektom je podprtih vsaj 1770 projektov sodelovanja med podjetji, akademskimi krogi ter organizacijami za raziskave in razvoj ter bonov. Pričakuje se, da bo naložba privedla do: • Ustanovitev vsaj dveh „preoblikovanih in inovativnih“ konzorcijev •1 316 projektov sodelovanja, podprtih v okviru ustreznih nepovratnih sredstev •250 inovativnih in 400 digitalnih bonov |
|
8 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za razvoj podeželja |
Cilj |
Število podprtih skupnih projektov in bonov |
|
Število projektov |
1 770 |
3 538 |
Q2 |
2026 |
Od splošnega cilja, da se podpre 3931 projektov, je podprtih vsaj 3538 projektov sodelovanja med podjetji, akademskimi krogi ter organizacijami za raziskave in razvoj ter bonov: Pričakuje se, da bo naložba privedla do: • delujeta vsaj dva „preoblikovana in inovativna“ konzorcija. •2 631 skupnih projektov, podprtih v okviru ustreznih nepovratnih sredstev • Dostavljenih in dokončanih je 500 inovativnih in 800 digitalnih valjev |
|
9 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 3: Odlična znanost |
Mejnik |
Objava razpisov za podporo odličnim raziskovalcem |
Objava razpisov za projekte v podporo odličnim raziskovalcem |
|
|
6 |
Q4 |
2022 |
Objavi se vsaj šest razpisov za projekte za podporo odličnim raziskovalcem v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, v okviru naslednjih shem: • štipendije za raziskovalce prve stopnje – R1 • štipendije za priznane raziskovalce – R2 • štipendije za uveljavljene raziskovalce – R3 • štipendije za vodilne raziskovalce – R4 • Veliki projekti za odlične raziskovalce • Štipendije za raziskave v zgodnji fazi • Povečanje kapitala za obstoječe programe podpore za raziskave in razvoj |
|
10 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 3: Odlična znanost |
Cilj |
Število odličnih podprtih raziskovalcev
|
|
Število raziskovalcev |
0 |
650 |
Q1 |
2024 |
Od splošnega cilja podpore 715 raziskovalcev je v okviru razpisov podprtih vsaj 650 odličnih raziskovalcev. Pričakuje se, da bo naložba privedla do: • Izbor 15 velikih nepovratnih sredstev za odlične skupine raziskovalcev Podpora: • 425 štipendij za raziskovalce na različnih stopnjah poklicne poti (R1–R4) • 200 štipendij za raziskave na začetku poklicne poti za mlade raziskovalce • 90 projektov v okviru stiskanja kapitala
|
|
11 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 3: Odlična znanost |
Cilj |
Število odličnih podprtih raziskovalcev
|
|
Število raziskovalcev |
650 |
1 000 |
Q1 |
2026 |
Od splošnega cilja podpore 1060 raziskovalcev je v okviru razpisov podprtih vsaj 1000 odličnih raziskovalcev. Pričakuje se, da bo naložba privedla do: • 425 štipendij za raziskovalce na različnih stopnjah poklicne poti (R1–R4) • 500 štipendij za raziskave na začetku poklicne poti za mlade raziskovalce • 120 projektov v okviru stiskanja kapitala • Izvaja se 15 velikih nepovratnih sredstev za odlične raziskovalce; |
|
12 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva |
Mejnik |
Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive zelenega prehoda |
Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive zelenega prehoda |
|
|
2 |
Q4 |
2022 |
Vsaj dva tematska razpisa za projekte, ki temeljijo na povpraševanju, se objavita v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, pri čemer se obravnavajo izzivi zelenega prehoda, razogljičenja ter odpornosti in prilagajanja podnebnim spremembam. Podpora se nameni temam, ki so predvidene v tematskih prednostnih nalogah Obzorja Evropa, kot so: • Brezogljična energija • elektrifikacija • Vodikove tehnologije, tehnologije baterij in alternativna goriva • Industrijski procesi in materiali z nizkimi emisijami • Biogospodarstvo, trajnostno kmetijstvo in gozdarstvo. Razpisi za projekte skupaj zajemajo celoten raziskovalni in inovacijski cikel (ravni tehnološke pripravljenosti 1–9). |
|
13 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva |
Cilj |
Število izbranih projektov, ki obravnavajo izzive zelenega prehoda |
|
Število projektov |
0 |
27 |
Q4 |
2024 |
Od splošnega cilja, da se izbere 30 projektov, je vsaj 27 projektov izbranih v okviru razpisov, ki obravnavajo izzive zelenega prehoda in razogljičenja Projekti se odobrijo v različnih fazah ravni tehnološke pripravljenosti (TRL – 1–9). |
|
14 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva |
Cilj |
Število zaključenih projektov, ki obravnavajo izzive zelenega prehoda |
|
Število projektov |
0 |
27 |
Q2 |
2026 |
Od splošnega cilja dokončanja 30 projektov je zaključenih vsaj 27 projektov, izbranih v okviru razpisov. |
|
15 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva |
Mejnik |
Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive digitalnega prehoda |
Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive digitalnega prehoda |
|
|
2 |
Q4 |
2022 |
Vsaj dve tematski shemi (kot so razpisi na podlagi povpraševanja in/ali finančni instrumenti) za projekte se začneta izvajati v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno, ki obravnavata izzive digitalne preobrazbe in pomagata izpolniti ambicije Evropske komisije glede digitalne avtonomije. Podpora je usmerjena v teme v skladu s tematskimi prednostnimi nalogami Obzorja Evropa, kot so: • Ključne digitalne tehnologije (kot je kibernetska varnost; kvantne tehnologije za kibernetsko varnost, senzorje in internet stvari; mikroelektronika in elektronske komponente ter rešitve v oblaku) • Umetna inteligenca in robotika Sheme za projekte kumulativno zajemajo celoten cikel raziskav in inovacij (stopnje tehnološke pripravljenosti 1–9). |
|
16 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva |
Cilj |
Število projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij, izbranih v okviru razpisov, ki obravnavajo izzive digitalne preobrazbe. |
|
Število projektov |
0 |
140 |
Q4 |
2024 |
Od splošnega cilja, da se izbere 155 projektov, je vsaj 140 projektov izbranih v okviru tematskih shem (kot so razpisi na podlagi povpraševanja in/ali finančni instrumenti) za tematske projekte, ki obravnavajo izzive digitalne preobrazbe na različnih ravneh tehnološke pripravljenosti (TRL 1–9).
|
|
17 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva |
Cilj |
Število zaključenih projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki obravnavajo izzive digitalne preobrazbe |
|
Število projektov |
0 |
140 |
Q2 |
2026 |
Od splošnega cilja dokončanja 155 projektov je zaključenih vsaj 140 projektov, izbranih v okviru tematskih shem (kot so razpisi na podlagi povpraševanja in/ali finančni instrumenti).
|
|
18 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 6: Finančni instrumenti za podporo inovacijam |
Mejnik |
Uvedba in izvajanje finančnih instrumentov za podporo inovacijam |
Začetek naložbene faze finančnih instrumentov za podporo inovacijam v skladu z naložbeno strategijo |
|
|
2 |
Q4 |
2023 |
V naložbeni fazi se uvedeta vsaj dva finančna instrumenta v skladu z naložbeno strategijo/pogodbenim sporazumom, ki sta v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), ki zahtevajo merila za izključitev naložbe ter skladnost z ustrezno okoljsko zakonodajo EU in nacionalno okoljsko zakonodajo. Vidiki načela, da se ne škoduje bistveno, se ustrezno odražajo v pogodbenem sporazumu med slovaškimi organi in izvajalskimi partnerji/finančnimi posredniki. Finančni instrumenti podpirajo inovacije v podjetjih in vključujejo naslednje sheme: • Vložek kapitala v zgodnji fazi poslovnega cikla • Kapitalski vložek v podjetja v fazi rasti |
|
19 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 6: Finančni instrumenti za podporo inovacijam |
Cilj |
Število podjetij, podprtih s finančnimi instrumenti |
|
Število družb |
0 |
36 |
Q2 |
2026 |
Od splošnega cilja podpore 40 podjetjem, vsaj 36 podjetjem, jih podpirajo finančni instrumenti v obliki kapitalskih vložkov. |
KOMPONENTA 10: Privabljanje in ohranjanje talentov
Cilj te komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je razviti učinkovite politike za spodbujanje mobilnosti študentov in delovne sile ter dejavno motivirati visokokvalificirane tuje strokovnjake (vključno s slovaškimi državljani), študente in podjetnike, da bi se uveljavili na Slovaškem. Cilj teh ukrepov je pritegniti in obdržati človeški kapital, ki je bistven za gospodarski razvoj Slovaške. Cilj organov je v petletnem obdobju povečati delež visoko usposobljenih tujih državljanov v delovni sili z 0,5 % na 1 % ter izenačiti ravnotežje študentov, ki odhajajo in prihajajo v slovaške visokošolske ustanove.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Ukrepi v okviru te komponente prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države za Slovaško, zlasti v zvezi z „izboljšanjem kakovosti in vključevalnosti izobraževanja na vseh ravneh ter spodbujanjem znanj in spretnosti“ in „spodbujanjem vključevanja prikrajšanih skupin“ (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2019) ter „odpornostjo zdravstvenega sistema na področju delovne sile v zdravstvu“ (specifično priporočilo za državo št. 1 iz leta 2020).
A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Reforma 1: Reforma zakonodaje o prebivanju in delu
Veljavni postopki za izdajo delovnih dovoljenj in dovoljenj za prebivanje na Slovaškem so na splošno zahtevni tako za delavca kot za podjetje in so običajno dolgotrajni. Cilj te reforme je skrajšati in znatno poenostaviti te postopke za visokokvalificirane državljane tretjih držav, vključno z njihovimi družinskimi člani.
Reforma bo uporabila obstoječi pospešeni sistem za nacionalne vizume (D) v interesu države in ga odprla novi kategoriji visokokvalificiranih državljanov tretjih držav, ki iščejo zaposlitev. Ta kategorija delavcev je oproščena obveznosti, da pred vstopom v državo dokaže, da ima zajamčeno zaposlitev, in se jim dovoli, da začnejo delati z nacionalnim vizumom (D) takoj po tem, ko najdejo zaposlitev. Zagotovi se skladnost z revizijo direktive o modri karti.
Reforma se izvede do 31. marca 2022.
Reforma 2: Poenostavitev režima priznavanja kvalifikacij in poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev
S to reformo se bo poenostavilo priznavanje izobrazbenih kvalifikacij s strani tujih delavcev, da se olajša njihovo ustanavljanje na Slovaškem.
Za države z dvostranskim sporazumom o priznavanju kvalifikacij so prosilci oproščeni predložitve potrdila o akreditaciji univerze za zagotavljanje ustreznega izobraževanja. Poleg tega se okrepi zmogljivost Centra za priznavanje priznavanja izobrazbe, da se pospeši postopek priznavanja kvalifikacij za vse države.
V zvezi s kvalifikacijami zdravnikov reforma:
-skrajša roke za priznavanje diplom iz Priloge 3 Zakona o izvajalcih zdravstvenega varstva s treh mesecev na en mesec. Avtomatično priznavanje usklajenih specializacij zdravnikov in zobozdravnikov na ravni EU;
-skrajša roke za priznavanje diplom, ki niso navedene v Prilogi 3 k Zakonu o izvajalcih zdravstvenega varstva, ki jih izdajo pristojni organi v skladu z zakonodajo držav članic, s treh na dva meseca;
-skrajša roke za priznavanje diplom, ki jih izdajo pristojni organi v skladu z zakonodajo tretjih držav, s treh na dva meseca. Prilagoditi roke za priznavanje diplom, izdanih v drugi državi, s štirih mesecev na dva meseca;
-podaljša institut začasnih pripravništev po sedanjem kriznem obdobju s spremembo 30.a člena Zakona o izvajalcih zdravstvenega varstva.
Reforma se izvede do 31. marca 2022.
Naložbo 1: Podporna orodja in pomoč povratnikom, visoko usposobljenim delavcem iz tretjih držav in njihovim družinskim članom ter tujim visokošolskim študentom, ki študirajo na Slovaškem
Namen te naložbe je pomagati pri vključevanju visoko usposobljenih delavcev, povratnikov iz tujine in njihovih družinskih članov.
Naložba podpira programe vključevanja za ciljne skupine tujih študentov, visokokvalificirane delavce in njihove družinske člane ter povratnike iz tujine, tudi s financiranjem projektov. Pripravi se koncept za vzpostavitev točk „vse na enem mestu“, na podlagi katerega se vzpostavijo trije novi centri „vse na enem mestu“.
Naložba se izvede do 31. decembra 2024.
Naložbo 2: Krepitev odnosov z diasporo, podpiranje državljanskih pobud
Cilj tega ukrepa je okrepiti odnose s Slovaški v tujini, vključno s člani nove diaspore, povečati verjetnost vrnitve domov in uporabiti njihovo strokovno znanje za posodobitev Slovaške. Cilj ni oviranje gibanja visoko usposobljenih delavcev, temveč spodbujanje „kroženja možganov“.
Naložba podpira spodbujanje poklicnih priložnosti na Slovaškem, tudi prek digitalnih platform, ki vsebujejo informacije, pomembne za vrnitev domov. Podpira tudi dejavnosti nevladnih pobud z izkušnjami na tem področju ter partnerstva med vladnimi in nevladnimi pobudami.
Naložba se izvede do 31. marca 2026.
Naložba 3: Štipendije za domače in tuje nadarjene študente
Shema štipendij finančno podpira nadarjene študente v treh skupinah:
(a)najbolj nadarjeni slovaški srednješolski diplomanti, ki se merijo glede na stopnjo srednješolske izobrazbe, pri čemer poudarjajo specializacije z večjim deležem, da zapustijo Slovaško (matematika, tuji jeziki);
(b)najbolj nadarjeni študenti iz tujine, kar se meri s standardiziranimi mednarodnimi testi;
(c)nadpovprečni učenci iz socialno in ekonomsko prikrajšanih okolij ali iz posebnih prikrajšanih skupin (kot so sirote, otroci v centrih za otroke in družine), kar se meri z njihovo stopnjo srednješolske izobrazbe.
Program zagotavlja štipendijo za izbrane študente v prvih treh letih dodiplomskega študija. Izplača se finančna spodbuda za univerze, ki sprejemajo študente, ki jo lahko uporabijo za podporo odličnim študentom na drugi stopnji ali za programe vključevanja in poklicnega razvoja za odlične domače ali tuje študente.
Shema bo delovala v obdobju 2022–2027 (tj. štipendije se bodo izvajale do leta 2029). Načrt za okrevanje in odpornost podpira študente, ki vstopajo med letoma 2022 in 2024, drugi finančni viri pa se uporabijo v obsegu zagotavljanja take podpore vsaj do konca leta 2027.
Naložba se izvede do 31. decembra 2024.
Naložbo 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju
Cilj te naložbe je podpreti internacionalizacijo univerz in raziskovalnih ustanov na Slovaškem.
Vlada sprejme strategijo za internacionalizacijo univerz, ki vključuje podporo skupnim univerzitetnim programom, ukrepe za privabljanje tujih študentov in akademikov ter izvajanje načel strategije človeških virov za raziskave (HRS4R).
Naložba podpira:
-sistemske ukrepe, kot so revizije kakovosti in podporne sheme za razvoj univerz na podlagi rezultatov revizij;
-spodbujanje slovaškega visokošolskega izobraževanja in znanosti v tujini ter podpiranje mednarodnega povezovanja slovaških univerz v mreže.
Naložba se izvede do 31. marca 2026.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
|||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – reforma 1: Reforma zakonodaje o prebivanju in delu |
Mejnik |
Shema, ki opredeljuje novo kategorijo prosilcev za nacionalni vizum (D). |
Sprejetje sheme z vladno resolucijo in začetek veljavnosti. |
|
|
|
Q1 |
2022 |
Sprejetje sistema, ki opredeljuje kategorijo prosilcev za nacionalni vizum (D) v interesu Slovaške republike. Uvede se nova kategorija vizumov, ki zajema visokokvalificirane državljane tretjih držav, ki iščejo zaposlitev in so izvzeti iz potrebe po dokazovanju zagotovljene zaposlitve pred vstopom na Slovaško. Osebe lahko takoj začnejo delati z nacionalnim vizumom (D). Ukrep se nanaša na kategorije, kot so diplomanti z vodilnih univerz v svetu (ne glede na področje); diplomanti tretje stopnje na vodilnih univerzah in raziskovalnih ustanovah na svetu (ne glede na področje); druge izbrane skupine glede na gospodarske interese Slovaške (npr. strokovnjaki za IT, strokovnjaki iz sektorjev z visoko dodano vrednostjo, zdravniki). |
|
2 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – reforma 1: Reforma zakonodaje o prebivanju in delu |
Mejnik |
Olajšanje vrnitve v državo in povečanje privlačnosti države za tujce z družinskimi vezmi |
Sprejetje v Parlamentu in začetek veljavnosti |
|
|
|
Q1 |
2022 |
Sprememba Zakona št. 40/1993 o slovaškem državljanstvu, ki bo olajšala vrnitev v državo in povečala privlačnost države za tujce, ki imajo družinske vezi s Slovaško. S spremembo se uvede poenostavljena ureditev za pridobitev državljanstva, tako da se odpravi zahteva po minimalnem trajanju prebivanja na Slovaškem.
|
|
3 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – reforma 2: Poenostavitev režima priznavanja kvalifikacij in poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev |
Mejnik |
Poenostavitev priznavanja izobrazbe in poklicnih kvalifikacij |
Sprejetje v Parlamentu in začetek veljavnosti |
|
|
|
Q1 |
2022 |
Sprememba zakona št. 422/2015 o priznavanju dokazil o izobrazbi in priznavanju poklicnih kvalifikacij omogoča: • Olajšanje priznavanja diplom/dokumentov o usposabljanju za države, s katerimi je Slovaška sklenila dvostranske sporazume na področju priznavanja diplom/dokumentov o usposabljanju, z zmanjšanjem števila zahtevanih dokumentov prosilca (npr. univerzitetnih spričeval o usposobljenosti za zagotavljanje ustreznega izobraževanja); • Krepitev pristojnosti Centra za priznavanje kvalifikacij (SUDV) za priznavanje dokumentov za potrjevanje visokošolskih diplom tudi v državah zunaj evropskega visokošolskega prostora (EHEA) brez dvostranskega sporazuma, kar bo znatno pospešilo in poenostavilo postopek v primerjavi s sedanjim stanjem, ko so edine upravičene ustanove univerze, da se olajša priznavanje diplom/dokumentov za države, s katerimi je Slovaška sklenila dvostranske sporazume o priznavanju diplom/dokumentov o usposabljanju. Sprememba Zakona št. 578/2004 o izvajalcih zdravstvenega varstva, zdravstvenih delavcih in strokovnih organizacijah v zdravstvenem sektorju omogoča: • skrajšanje roka za priznavanje dokumentov o nadaljnjem usposabljanju za visokokvalificirane zdravstvene delavce; • Podaljšanje začasnega pripravništva za zdravnike po pandemiji |
|
4 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – naložba 1: Podporna orodja in pomoč povratnikom, visoko usposobljenim delavcem iz tretjih držav in njihovim družinskim članom ter tujim visokošolskim študentom, ki študirajo na Slovaškem |
Cilj |
Število točk „vse na enem mestu“ za integracijo na Slovaškem |
Številka |
0 |
3 |
Q4 |
2024 |
Popolnoma delujoči centri (vse na enem mestu), ki zagotavljajo celovite storitve, ki olajšujejo ustanavljanje na Slovaškem |
|
|
5 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – naložba 1: Podporna orodja in pomoč povratnikom, visoko usposobljenim delavcem iz tretjih držav in njihovim družinskim članom ter tujim visokošolskim študentom, ki študirajo na Slovaškem |
Cilj |
Število tujcev, ki uporabljajo storitve informacijskega centra za migracije IOM |
Številka |
0 |
7 000 |
Q4 |
2024 |
V obdobju 2022–2024 od splošnega cilja 7500 upravičencev vsaj 7000 upravičencev zagotavlja storitve informacijskega centra za migracije Mednarodne organizacije za migracije za njihovo vključevanje na trg dela in v družbo (svetovanje, jezikovni tečaji, spodbujanje socialno-kulturne usmerjenosti). To vključuje tuje študente, visokokvalificirane delavce, družinske člane in tujce, ki pripadajo izbranim skupinam, opredeljenim v resoluciji iz reforme 1, ob upoštevanju gospodarskih interesov Slovaške republike. |
|
|
6 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – naložba 2: Krepitev odnosov z diasporo, podpiranje državljanskih pobud |
Cilj |
Število podprtih dogodkov za krepitev odnosov z diasporo |
Številka |
0 |
200 |
Q1 |
2026 |
Program podpira 200 družabnih dogodkov z namenom krepitve odnosov s Slovaškimi v tujini. Namen podprtih dogodkov je povečati učinek drugih reform in medkomponentnih naložb, kot so: • Spodbujati učinek spremembe zakona o prebivanju tujcev, ki bo olajšal vračanje in povečal privlačnost države za tujce, ki imajo družinske vezi s Slovaško. • Podpreti naložbo 4, tj. dvosmerno mobilnost študentov in internacionalizacijo akademskih krogov; • Podpirati učinek naložb v druge komponente, npr. naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, s spodbujanjem sodelovanja med domačimi evropskimi in drugimi raziskovalnimi ustanovami, v katerih je dejavna slovaška diaspora, ter z večjo ozaveščenostjo o poklicnih možnostih na Slovaškem. |
|
|
7 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – naložba 3: Štipendije za domače in tuje nadarjene študente |
Cilj |
Število dodeljenih štipendij za nadarjene študente. |
Številka |
0 |
4 226 |
Q4 |
2024 |
Od splošnega cilja 4508 motivacijskih štipendij se podeli vsaj 4226 motivacijskih štipendij za večino nadarjenih domačih študentov, najbolj nadarjenih iz tujine in nadarjenih socialno prikrajšanih študentov. |
|
|
8 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – naložba 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju |
Mejnik |
Strategija za internacionalizacijo univerz |
Sprejetje strategije s strani vlade |
|
|
|
Q4 |
2021 |
Sprejetje strategije internacionalizacije univerz, katere cilj je predlagati ukrepe za podporo pripravi skupnih študijskih programov, pritegniti tuje študente in akademike ali uvesti sistemske institucionalne spremembe na slovaških univerzah. |
|
9 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – naložba 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju |
Cilj |
Število podprtih projektov za spodbujanje ali razvoj internacionalizacije univerz in raziskovalnih ustanov |
Številka |
0 |
28 |
Q4 |
2025 |
Od skupnega cilja 31 projektov podpirati vsaj 28 projektov za spodbujanje ali razvoj internacionalizacije univerz in raziskovalnih inštitutov z: — izvajanje institucionalnih strategij internacionalizacije na ravni univerz (na primer priprava novih programov v tujih jezikih, izboljšanje pripravljenosti domačih visokošolskih učiteljev/doktorskih študentov na delovanje v mednarodnem okolju); — podpora za udeležbo univerz na tujih sejmih in prireditvah za zaposlovanje študentov; — promocija Slovaške na mednarodnih dogodkih. |
|
KOMPONENTA 11: Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo
Cilj te komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je vzpostaviti sodobno, dostopno in učinkovito bolnišnično mrežo, ki zagotavlja kakovostno zdravstveno varstvo, privlačno okolje za osebje, učinkovite procese in zdravo upravljanje. Cilj je tudi povečati razpoložljivost nujnih zdravstvenih storitev na podlagi potreb nove bolnišnične mreže in okrepiti primarno zdravstveno varstvo, ki naj bi bilo bistveno za vključevanje v oskrbo pacientov.
Komponenta vključuje pet reform in štiri naložbe.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Komponenta obravnava priporočilo 1 za posamezne države iz leta 2020, ki se nanaša na krepitev odpornosti zdravstvenega sistema na področju zdravstvenih delavcev, kritičnih medicinskih izdelkov in infrastrukture; ter izboljšanje zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva in usklajevanja med vrstami oskrbe.
A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Reforma 1: Optimizacija bolnišnične mreže
Cilj reforme je izboljšati kakovost in učinkovitost bolnišničnega zdravstvenega varstva z opredelitvijo tipologije in hierarhije bolnišnične oskrbe ter opredelitvijo minimalnih pogojev za zagotavljanje zdravstvenih storitev.
Z reformo se opredelijo profili bolnišnic. Profil pomeni sklop obveznih storitev in drugih zahtev, ki jih mora ponudnik izpolnjevati na določeni ravni. Po spremembi profila mora določena bolnišnica pokrivati več storitev, združenih pod določenim profilom. Nekatere bodo razširile obseg dejavnosti, druge pa naj bi oddelke akutnih postelj preoblikovale v oddelke za dolgotrajno oskrbo.
Reforma se izvede do 31. decembra 2025.
Reforma 2: Reforma priprave naložbenih projektov na področju zdravja
Ministrstvo za zdravje v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za finance sprejme načrt za vse naložbene projekte na področju zdravja. Načrt spremlja metodologija za ocenjevanje naložb v zdravstvo, ki določa merila za odločanje na podlagi finančnih, zdravstvenih, družbenih in socialno-ekonomskih koristi.
Reforma se izvede do 30. junija 2022.
Reforma 3: Centralizacija upravljanja največjih bolnišnic
Z reformo se uvede sistem upravljanja centralne bolnišnice za 19 bolnišnic v državni lasti, ki vključuje: 1) osrednji nadzor, oblikovanje proračuna, načrtovanje in spremljanje uspešnosti; 2) postopke za centralno nabavo zdravil, medicinskih materialov, opreme; (3) centralizacija podpornih storitev, kot je računovodstvo; 4) upravljanje človeških virov. Reforma se začne z ustanovitvijo centralnega upravnega organa bolnišnice, sledi pa ji pilotni projekt, ki ga sestavlja 19 bolnišnic. Pilotni projekt se zaključi z oceno, ki sproži možnost naknadne uvedbe standardov za vse bolnišnice v omrežju.
Reforma se začne izvajati do 31. decembra 2023 in se zaključi do 30. junija 2025.
Reforma 4: Optimizacija mreže nujne pomoči in nova opredelitev nujne oskrbe
Reforma obravnava pravne spremembe, potrebne za povečanje splošne razpoložljivosti reševalnih vozil v 15 minutah za potrebno več kot 90 % prebivalstva države. Sprememba zakona določa pravično geografsko porazdelitev reševalnih postaj. Omrežje nujne pomoči temelji na povpraševanju po posegih glede na diagnozo in regije, geografski porazdelitvi reševalnih postaj, ob upoštevanju cestnega omrežja in infrastrukture, razpoložljivosti ustreznih vrst bolnišničnih ustanov, pri čemer se uporablja matematično modeliranje in simulacije na podlagi dejanskih podatkov (kot je p-medianski model).
Uvede se nova opredelitev nujne pomoči, da se opredeli število pooblaščenih uporabnikov storitev prevoza z reševalnimi vozili in kako se odzvati na povpraševanje teh uporabnikov.
Izvajanje te reforme se zaključi do 31. marca 2023.
Reforma 5: Reforma zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva za odrasle, otroke in mlade
Cilj reforme je zagotoviti dostop do storitev primarnega zdravstvenega varstva v regijah, v katerih primanjkuje splošnih zdravnikov in pediatrov. Ustrezna zakonodaja opredeli zahteve za optimalno število in lokacijo zdravnikov in pediatrov na največji razdalji (optimalno število zdravnikov, ki jih opredeli okrajna populacija in starostna struktura) ter uvede merila za določanje območij in postopek letnega ocenjevanja. Namen določitve območij je razvrstiti ozemlja glede na resnost ugotovljenega pomanjkanja splošnih zdravnikov. Ta podroben zemljevid vrzeli pri zagotavljanju primarnega zdravstvenega varstva omogoča boljše ciljno usmerjanje popravnih ukrepov, vključno z modulacijo spodbud za zdravnike, da bi odprli nove prakse na manj pokritih območjih. Ti bi nato morali imeti dostop do podpore za splošno medicino, zlasti v obliki finančnih nepovratnih sredstev za vzpostavitev in opremljanje splošnih praks ali kompenzacijskih plačil ob začetku nove prakse na manj pokritih območjih (v zvezi z naložbo 1).
Izvajanje te reforme se zaključi do 30. junija 2022.
Naložba 1: Podpora odprtju novih praks primarnega zdravstvenega varstva na manj pokritih območjih
Splošni cilj je ustvariti 124 ambulantnih praks: podpora se zagotovi za oblikovanje novih praks za splošne zdravnike za odrasle in pediatrične zdravnike v obliki subvencije za nadomestilo stroškov ambulantnih dejavnosti v prvem letu delovanja ali za financiranje vnaprejšnjih stroškov naložb. Finančna podpora se zagotovi zdravnikom, ki se odločijo za izvajanje storitev primarnega zdravstvenega varstva na območjih, kjer primanjkuje zdravnikov, da bi nadomestili tveganje in začetne naložbe v prvem letu, kadar so finančna sredstva iz zavarovanja nezadostna zaradi majhnega števila registriranih pacientov ali je vzpostavitev prakse težavna zaradi visokih začetnih naložbenih stroškov. Finančna podpora je začasna, traja eno leto in se mora postopoma zmanjševati, saj se pričakuje, da se bo število registriranih pacientov povečalo. Novoustvarjene prakse morajo biti pozneje samozadostne in se tako kot vsi drugi financirati iz javnih zavarovalnih skladov.
Izvedba te naložbe se zaključi do 30. junija 2026.
Naložbo 2: Novo bolnišnično omrežje – gradnja, obnova in oprema
Cilj naložbe je nadgraditi sedanjo infrastrukturo in zgraditi novo, da bi bila združljiva z zahtevami sodobnih zdravstvenih sistemov in prispevala k bolnišnični mreži. Naložba je v skladu z reformo 1 (Optimizacija bolnišničnega omrežja) te komponente.
Naložbe se začnejo z neposrednimi klici ali pozivi k pozivom, ki določajo zahteve za zagotavljanje bolnišničnih postelj v skladu z načelom, da se ne škoduje bistveno. To pomeni, da mora stavba izpolnjevati visoke zahteve glede energijske učinkovitosti za nove bolnišnice in pridobiti certifikat BREEAM (metoda okoljske presoje gradnje raziskovalnih ustanov) ali LEED (Vodilni položaj na področju energetske in okoljske zasnove) ali enakovreden certifikat.
Od splošnega cilja 2753 bolnišničnih posteljse ustvari ali posodobi vsaj 2477 bolnišničnih postelj. Splošni podcilj za postelje, zgrajene na ravni „bruto konstrukcije“, je 1431, in sicer vsaj 1287 „bruto konstrukcijskih postelj“. Za lažjo pripravo in izvajanje teh projektov se ustanovi koordinacijska enota.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Naložba 3: Digitalizacija na področju zdravja
Naložba podpira izvajanje reforme 3 te komponente – centralizacija upravljanja največjih bolnišnic. Centralizacija sistemov za načrtovanje poslovnih virov (ERP) (za skupni servisni center) se izvede v okviru pilotnega projekta 19 bolnišnic, za katere je odgovorno ministrstvo za zdravje. Predpostavlja se, da bodo te bolnišnice ostale v bolnišničnem omrežju tudi po dokončanju bolnišničnega omrežja. Pri pripravi sistemov se upošteva vključitev v načrtovani osrednji informacijski sistem bolnišnic.
Izvedba te naložbe se zaključi do 31. decembra 2025.
Naložbo 4: Gradnja in sanacija reševalnih postaj
Cilj naložbe je izvesti reformo 1 te komponente: Optimizacija bolnišnične mreže in reforma 4 te komponente, optimizacija mreže nujne pomoči in nova opredelitev nujne oskrbe, zagotavljanje prenosa postaj v skladu z novo mrežo nujne pomoči in zahtevami za novo mrežo bolnišnic. Del predvajanih postaj se zagotovi z obnovo ustreznih prostorov, drugi del pa je treba obnoviti z ustrezno opremo. Naložba se nanaša na gradnjo ali obnovo 55 manjših reševalnih postaj.
Izvedba te naložbe se zaključi do 30. junija 2025.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 1 Optimizacija mreže bolnišnic (ZN) |
Mejnik |
Uvedba bolnišnične mreže |
Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe |
Q1 |
2022 |
Zakonodajne spremembe zakonov in z njimi povezanih pravnih aktov (vključno z zakoni: 576/2004, 577/2004, 578/2004, 579/2004, 581/2004) z uvedbo optimizacije bolnišnične mreže opredeli hierarhijo izvajalcev bolnišnične oskrbe glede na kompleksnost zagotovljene oskrbe, obseg storitev in časovno dostopnost. Obstajalo bo pet ravni izvajalcev bolnišnične oskrbe. Zakon določa obvezne storitve, ki jih morajo ponudniki opravljati na vsaki ravni. Poleg tega opredeli kazalnike kakovosti, zahteve za tehnično opremo, kadrovske zmogljivosti in čakalne dobe za nekatere storitve. |
|||
|
2 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 1 Optimizacija mreže bolnišnic (ZN) |
Cilj |
Delež reprofiliranih bolnišnic (odobrenih v okviru splošnih in specializiranih bolnišnic) v okviru nove mreže bolnišnic |
% |
0 |
40 |
Q4 |
2025 |
V prehodnem obdobju se od bolnišnic in zdravstvenih zavarovalnic zahteva, da upoštevajo novo opredeljena pravila. 40 % sedanjih bolnišnic (bolnišničnih bolnišnic, odobrenih v okviru splošnih in specializiranih bolnišnic) bo v skladu z novo reformo ponovno razvrščenih. |
|
|
3 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 2 Reforma priprave načrtov za naložbe v zdravstvo |
Mejnik |
Prednostni naložbeni načrt v skladu z metodologijo vrednotenja naložb, ki jo je sprejelo Ministrstvo za zdravje |
prednostni naložbeni načrt, objavljen na spletni strani ministrstva za zdravje |
Q2 |
2022 |
Načrt zajema vse naložbe, ki se financirajo iz načrta za okrevanje in odpornost ter strukturnih skladov EU, in te projekte začne pripravljati prednostno za izvajanje (v povezavi z naložbami 1, 2 in 3). Razvije se metodologija za ocenjevanje naložb v zdravstvo, ki bo določala merila za odločanje na podlagi finančnih, zdravstvenih, pa tudi posrednih koristi, vključno z družbenimi in socialno-ekonomskimi koristmi. Določi se model za odločanje o ekonomski učinkovitosti naložbe v zdravstvenem sektorju, pri čemer se poleg neposrednih finančnih koristi naložbe upoštevajo vse posredne (npr. večje udobje pacientov). |
|||
|
4 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 3 centralizacija upravljanja največjih bolnišnic |
Mejnik |
Ustanovitev osrednjega upravnega organa bolnišnice z organizacijskega, operativnega in ekonomskega vidika |
Osrednji organ za upravljanje bolnišnic, ki ga je odobrilo ministrstvo za zdravje in je v celoti operativen |
Q4 |
2023 |
Ta organ učinkovito zagotovi upravno strukturo za 19 bolnišnic, v kateri bo bolnišnična mreža v pilotni fazi (glej cilj spodaj). To pomeni, da bi: upravljanje, usmerjanje in ocenjevanje načrtovanja in uspešnosti bolnišnic, kot so finančni nadzor, nadzor skladnosti, človeški viri, kakovost in obvladovanje tveganja, v povezavi s kliničnimi procesi. Poda tudi priporočila za optimizacijo izdatkov in popisov zdravil in medicinskih pripomočkov. |
|||
|
5 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 3 centralizacija upravljanja največjih bolnišnic |
Cilj |
Število bolnišnic, vključenih v centralni sistem upravljanja |
Številka |
0 |
19 |
Q2 |
2025 |
Centralni sistem upravljanja v pilotni fazi vključuje 19 bolnišnic pod državnim nadzorom. |
|
|
6 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 4 Optimizacija mreže nujne pomoči in nova opredelitev nujne oskrbe |
Mejnik |
Sprememba zakona o mreži za operativno nujno pomoč in nova opredelitev nujne pomoči |
Veljati začne zakonodaja o novi optimalni mreži nujne pomoči. |
Q1 |
2023 |
Z zakonodajnimi spremembami se uvedeta nova mreža reševalnih postaj in nova opredelitev nujne oskrbe. Novo omrežje zagotavlja razpoložljivost služb za ukrepanje ob nesrečah v 15 minutah za 90 % prebivalstva. Zemljepisno in postopkovno je povezan z novo bolnišnično mrežo. Nova opredelitev nujne pomoči določa število pooblaščenih uporabnikov storitev reševanja in način odziva na njihovo zahtevo. |
|||
|
7 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 5 – Reforma zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva za odrasle, otroke in mlade |
Mejnik |
Novi zakon o vzpostavitvi mreže izvajalcev splošne oskrbe in uvedbi določitve območij |
Začetek veljavnosti zakona |
Q2 |
2022 |
Nova zakonodaja določa pravila za mrežo primarnega zdravstvenega varstva za določitev števila in razporeditve zdravnikov splošne medicine na podlagi: -razpoložljivost (najdaljši čas potovanja na zdravnika); -potrebe po zmogljivostih (število potrebnih splošnih zdravnikov odraslih in otrok glede na velikost in starostno strukturo prebivalstva). |
|||
|
8 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – naložba 1 Podpora odprtju novega primarnega zdravstvenega varstva |
Cilj |
Število ambulantnih praks primarnega zdravstvenega varstva, podprtih s pilotnim programom |
Številka |
0 |
124 |
Q2 |
2026 |
Splošni cilj je ustvariti 124 ambulantnih praks za splošne zdravnike za odrasle in pediatrične zdravnike v obliki subvencije za izravnavo stroškov ambulantnih praks v prvem letu delovanja ali za financiranje višjih stroškov naložb. |
|
|
9 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 2 Novo bolnišnično omrežje – Gradnja, obnova in oprema |
Mejnik |
Javni razpis za gradnjo in obnovo bolnišnic |
Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil izvajalcu gradnje za projekte v skladu z merili za upravičenost/izbiro |
Q1 |
2024 |
Obvestilo o oddaji vseh javnih naročil izvajalcu gradnje za splošni cilj 2753 novih bolnišničnih postelj, od katerih je na voljo vsaj 2477 postelj, razčlenjeno na: ·vsaj 1287 postelj (cilj je 1431) na ravni „bruto gradnje“* v stavbah, ki izpolnjujejo zahteve glede energijske učinkovitosti na področju intervencije 25ter certificiranega BREEAM ali LEED ali enakovrednega ·Preostale postelje, dokler se ne doseže skupna količina 2 477 stanj (cilj je 2753), bodisi na ravni „bruto gradnje“ bodisi v bolnišnicah po obsežni posodobitvi za popolno opremljanje** *Bruto gradnja – temelji, gradnja, cevovodi, izolacija, drenaža, zunanje vodovodne in plinske instalacije, brez strojev, centralno ogrevanje, napeljava, tla, zaključna obdelava in oprema. ** Obsežna posodobitev za popolno opremljanje je opredeljena kot rekonstrukcija1 ali gradnja stavb2 na obstoječih bolnišničnih lokacijah (paviljonih) in vključuje: (a) prenovo, gradnjo stavb in razširitev, dokončanje, nadgradnjo ali druge spremembe; (b) zagotavljanje fizične in tehnične opreme, dobava medicinske opreme, opreme, gradnje in nadgradnje infrastrukture IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije), vključno z opremo s hitro internetno povezavo in nakupom programske opreme. Točki (a) in (b) sta namenjeni splošni uporabi in skupaj tvorita funkcionalno enoto. 1 Obnova notranjih in zunanjih prostorov in/ali razširitev in/ali dokončanje in/ali nadgradnja obstoječih zgradb bolnišnic, razen točke b), vključuje zlasti, vendar ne izključno: izolacija zunanje ogrodja in streh, zamenjava oken in vrat, razsvetljava, zamenjava tehnološke opreme (ogrevanje, napeljava, elektrika, dvigala). 2 Gradnja stavb (paviljonov) na obstoječih bolnišničnih lokacijah. |
|||
|
10 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 2 Novo bolnišnično omrežje – Gradnja, obnova in oprema |
Cilj |
Postelje, ki so na voljo v nadgrajenih bolnišnicah |
Številka |
0 |
1980 |
Q2 |
2026 |
Postelje, ki so na voljo v nadgrajenih bolnišnicah z zmogljivostjo najmanj 2477 postelj, razčlenjene: ·Najmanj 1287 postelj (cilj je 1431) na ravni „bruto gradnje“* v stavbah, ki izpolnjujejo zahteve glede energijske učinkovitosti na področju intervencije 25ter certificiranega BREEAM ali LEED ali enakovrednega ·Preostale postelje za dosego splošnega cilja se dajo na voljo na ravni „bruto gradnje“ ali v bolnišnicah po obsežni posodobitvi, da se v celoti opremijo. |
|
|
11 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – naložba 3 Digitalizacija na področju zdravja |
Cilj |
Število bolnišnic, povezanih s centralnim sistemom ERP |
Številka |
0 |
19 |
Q4 |
2025 |
19 javnih bolnišnic je povezanih s centralnim sistemom ERP, ki omogoča centralizacijo nadzornih in drugih postopkov v bolnišnicah. |
|
|
12 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – naložba 3 Digitalizacija na področju zdravja |
Cilj |
Povečanje ponudbe atrijskih fibrilacijskih kirurških posegov |
% |
0 |
20 |
Q4 |
2024 |
3 inštituti za bolezni srca in ožilja so opremljeni s kompleksno tehnologijo (intrakardiaktično navigacijsko opremo in pulzirano električno opremo za ablacijo na polju z ustrezno dopolnilno medicinsko opremo) za izvajanje kirurških posegov v atrijsko fibrilacijo, ki: ·skrajša povprečni čas, porabljen za operacijo atrijske fibrilacije, za vsaj 30 % v primerjavi z izhodiščnim scenarijem pred naložbo (tj. povprečni čas na operacijo v preteklih petih letih).
·do četrtega četrtletja 2024 povečati število uspešnih atrijskih abrilacijskih ablacijskih operacij za vsaj 20 % v primerjavi z izhodiščnim scenarijem pred naložbami (tj. povprečni letni obseg v preteklih petih letih). |
|
|
13 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 4 Gradnja in rehabilitacija reševalnih postaj (storitve reševalnih vozil) |
Cilj |
Število zgrajenih ali obnovljenih reševalnih postaj |
Številka |
0 |
55 |
Q2 |
2025 |
Cilj je zgraditi ali obnoviti lokacije reševalnih postaj, ki se nahajajo v novi mreži nujne pomoči. Zgrajena naselja se nahajajo v stavbah, ki izpolnjujejo zahteve glede energijske učinkovitosti na področju intervencije 26a (vsaj 30-odstotni prihranek energije v primerjavi s trenutnim stanjem). Nova naselja so nastanjena v stavbah, ki morajo v skladu z veljavno uredbo od 1. januarja 2021 ustrezati razredu energijske učinkovitosti A0. Pravična geografska porazdelitev temelji na matematičnem simulacijskem modelu, katerega cilj je predlagati omrežje, kadar: (1) 90 % prebivalstva, ki je dostopen v 15 minutah od odpreme (2) 80 odstotkov bolnikov z diagnozo prve kvintilne ure, mora biti doseženih v 8 minutah od odpreme (3) s premestitvijo odzivnega časa postaj, ki mora biti krajši od trenutnega stanja. |
|
KOMPONENTA 12: Sodobna in dostopna oskrba na področju duševnega zdravja ljudi
Cilj komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je spodbujati sistemske izboljšave na področju varstva duševnega zdravja na Slovaškem, ki temeljijo na sodelovanju med različnimi sektorji javne uprave in poklicnih organizacij. Cilj ukrepov je posodobiti psihiatrično in psihološko socialno-medicinsko oskrbo, spodbujati duševno zdravje in preprečevanje psiholoških motenj pri splošnem prebivalstvu, okrepiti socialno-medicinsko oskrbo in povečati njeno dostopnost.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Ukrepi v okviru te komponente prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države za Slovaško, zlasti v zvezi z odpornostjo sistema zdravstvenega varstva ter usklajevanjem med vrstami oskrbe (priporočilo 1 za posamezno državo št. 1 iz leta 2020) in dolgotrajno oskrbo (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2019).
A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Reforma 1: Usklajeno medresorsko sodelovanje in predpisi
Cilj te reforme je usklajevanje politike na področju duševnega zdravja in izboljšanje sodelovanja med različnimi sektorji javne uprave. To je mogoče doseči tako, da se:
-ustanovitev medresorskega usklajevalnega organa, pristojnega za duševno zdravje. Svet vlade za duševno zdravje naj bi bil ustanovljen 24. februarja 2021. Reforma vključuje operacionalizacijo njenega upravljanja. Ena od prvih nalog Sveta je usklajevanje priprave nacionalnega programa duševnega zdravja za obdobje 2022–2030, ki se predloži vladi v odobritev do 31. decembra 2022.
-ustanovitev strokovne organizacije za psihologe, katere glavni cilj je povečati strokovnost in zagotoviti zakonsko ureditev izobraževanja, disciplinski nadzor in zagotavljanje pravne pomoči za te poklice, ne glede na sektor, v katerem se opravljajo.
Za boljšo ciljno usmerjenost te reforme in naložb v to komponento bo prva epidemiološka študija na področju duševnih motenj pripravljena do 31. decembra 2022. Ta študija vsebuje pregled trenutnega epidemiološkega stanja duševnih motenj na Slovaškem.
Reforma se izvede do 30. junija 2025.
Reforma 2: Razvoj akutno podcenjenih območij zmogljivosti na področju varstva duševnega zdravja
Cilj te reforme je razviti dostopno socialno-zdravstveno oskrbo na področju duševnega zdravja s poudarkom na povečanju obsega oskrbe v skupnosti. To se doseže s prednostno nalogo kartiranja akutno omejenih storitev na Slovaškem in razvojem strategije za njihov prednostni razvoj.
Reforma se izvede do 31. decembra 2025.
Naložbo 1: Projektno vodenje in priprava naložb
Ustanovi se koordinacijska enota za upravljanje naložb 2, 3, 4, 5 in 7. Naloge koordinacijske enote so spremljanje, evidentiranje in nadzor napredka projektov in izpolnjevanja pogojev, določenih v razpisih, vključno z njihovim časovnim razporedom, da se zagotovi pravočasno doseganje in izpolnjevanje mejnikov in ciljev v okviru komponente 12.
Koordinacijska enota vodi evidenco o številu in kategorijah postelj in drugih zmogljivosti v objektih, tako da jih evidentira na ravni mest, ter pravočasno opozori na morebitna tveganja pri izvajanju projektov in predlaga ustrezne rešitve za njihovo odpravo. Za izgradnjo novih centrov za pridržanje koordinacijska enota ne vodi le projekta, temveč tudi pripravi projekt.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Naložbo 2: Vzpostavitev centrov za pridržanje
Cilj je zagotoviti ustrezno oskrbo za majhno skupino psihiatričnih bolnikov, ki so storili huda kazniva dejanja. Vzpostavitev centrov za pridržanje ni del procesa deinstitucionalizacije, temveč je potreben in dopolnilen varnostni in zdravstveni ukrep za majhno skupino pacientov.
Ustanovita se dva centra za pridržanje z zmogljivostjo po 75 postelj, pri čemer je eden že v gradnji.
Naložba se izvede do 31. decembra 2025.
Naložba 3: Vzpostavljanje psihosocialnih centrov
Cilj tega ukrepa je zagotoviti ustrezno oskrbo pacientov z dolgotrajno oskrbo v domačem okolju s strani mobilnih ekip, s čimer se omeji namestitev v institucionalne ustanove ali izboljša kakovost življenja v teh ustanovah. Ukrep preprečuje potrebo po hospitalizaciji ali skrajša njeno trajanje. Ukrep se osredotoča na odrasle in pediatrične paciente z omejeno družbeno prilagoditvijo.
Centri zagotavljajo zdravstvene in socialne storitve prek multidisciplinarne skupine (psihiater, psiholog, medicinska sestra, socialni delavec, posebni in terapevtski pedagog). Ustanovi se skupno 11 centrov. V primeru prenove stavb je minimalni cilj doseči povprečni prihranek primarne energije v višini 30 %.
Naložba se izvede do 31. decembra 2025.
Naložbo 4: Dokončanje psihiatričnega stacionarnega omrežja
Cilj te naložbe je dokončati mrežo psihiatričnih stacionarnih objektov, ki zagotavljajo dnevno psihiatrično oskrbo kot vmesni korak med institucionalno in ambulantno psihiatrično oskrbo.
Zgradi se skupno 12 nepremičnih objektov. V primeru prenove stavb je minimalni cilj doseči povprečni prihranek primarne energije v višini 30 %.
Naložba se izvede do 31. decembra 2025.
Naložba 5: Ustanovitev specializiranih centrov za motnje avtističnega spektra
Cilj je povečati razpoložljivost specializiranih ustanov za oskrbo za motnje avtističnega spektra, da se zagotovi ustrezno zdravljenje za to bolezen. Skupaj se ustanovijo štirje novi centri za diagnostično posredovanje za osebe z motnjami avtističnega spektra. Osebje se usposablja za najnovejše diagnostične in intervencijske metode za to bolezen. V primeru prenove stavb je minimalni cilj doseči povprečni prihranek primarne energije v višini 30 %.
Naložba se izvede do 31. decembra 2025.
Naložba 7 Humanizacija psihiatrične oskrbe v ustanovah
Cilj naložbe je obnova institucionalnih psihiatričnih ustanov za izboljšanje pogojev za hospitalizacijo. To se doseže z zmanjšanjem števila pacientov na sobo z neodvisnimi sanitarnimi prostori. Splošna zmogljivost pacientov ostane nespremenjena. Drug ukrep je zamenjava ograjenih postelj z zavarovanimi sobami za osamitev.
Prenova se izvede za skupno zmogljivost 244 pacientov. Naložba se izvede do 31. decembra 2025.
Naložbo 8: Usposabljanje osebja na področju duševnega zdravja
Cilj te naložbe je povečati število strokovnega osebja s sodobnim izobraževanjem, kar bo omogočilo povečanje razpoložljivosti in kakovosti zagotovljene oskrbe. Cilj se doseže s posodobitvijo učnih načrtov glede na zahteve sodobnih praks in uvedbo novih vrst oskrbe. Odpraviti je treba zakonodajne ovire za priznavanje tujih kvalifikacij in zagotoviti klinično usposabljanje v zdravstvenem sektorju za strokovnjake na področju duševnega zdravja iz vseh sektorjev. Delavcem v zdravstvenem sektorju in strokovnjakom zunaj zdravstvenega sektorja se zagotovi usposabljanje na področju duševnega zdravja.
V različnih vrstah programov na področju duševnega zdravja se prekvalificira najmanj 336 zdravstvenih delavcev.
Za ublažitev posledic krize zaradi COVID-19 se med pandemijo upravlja nacionalna linija za spodbujanje duševnega zdravja, ki zagotavlja psihološko podporo po telefonu in na spletu.
Izvajanje tega ukrepa se zaključi do 30. junija 2025.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
|||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
12 – Človekova, sodobna in dostopna oskrba na področju duševnega zdravja – reforma 1: Usklajeno medresorsko sodelovanje in predpisi |
Mejnik |
Ustanovitev dveh usklajevalnih organov za duševno zdravje |
Popolna operacionalizacija subjektov |
Q2 |
2025 |
Ustanovita se dva usklajevalna subjekta: 1.Svet vlade za duševno zdravje; Združenje psihologov Svet usklajuje politike pristojnih ministrstev na področju duševnega zdravja. Pripravi nacionalni program in akcijski načrt za duševno zdravje, ki ju odobri slovaška vlada. Združenje je registrirano strokovno združenje psihologov v vseh funkcionalnih sektorjih (tj. ne le v zdravstvenem sektorju). Upravlja digitalni register poklicnih psihologov, ki delujejo na področju zdravja, izobraževanja, socialnih zadev, pravosodja, notranjih zadev, obrambe in drugih. |
|||
|
2 |
12 – Človekovo, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – naložba 1: Projektno vodenje in priprava naložb 12 – Človekovo, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – naložba 2: Vzpostavitev centrov za pridržanje |
Cilj |
Zmogljivost pacientov v centrih za pridržanje |
Številka |
0 |
150 |
Q4 |
2025 |
Začetek uporabe novih centrov za pridržanje z zmogljivostjo 150 psihiatričnih bolnikov. |
|
|
3 |
12 – Človekova, sodobna in dostopna oskrba na področju duševnega zdravja – reforma 2: Razvoj akutno podcenjenih območij zmogljivosti na področju varstva duševnega zdravja 12 – Človekovo, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – naložba 3: Vzpostavljanje psihosocialnih centrov; 12 – Človekovo, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – naložba 4: Dokončanje psihiatričnega stacionarnega omrežja; 12 – Človekovo, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – naložba 5: Ustanovitev specializiranih centrov za motnje avtističnega spektra |
Cilj |
Število ustanovljenih centrov za varstvo duševnega zdravja v skupnosti |
Številka |
0 |
27 |
Q4 |
2025 |
Začetek uporabe 27 zdravstvenih in socialnih centrov v skupnosti: psihosocialni centri, dnevni stacionarni objekti in objekti za avtistične motnje. |
|
|
5 |
12 – Človekovo, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – naložba 7: Humanizacija psihiatrične oskrbe v ustanovah |
Cilj |
Zmogljivost pacientov v preoblikovanih sobah v institucionalni psihiatrični oskrbi. |
|
Številka |
0 |
244 |
Q4 |
2025 |
Dokončana rekonstrukcija sob v dvoslojne sobe za psihiatrično oskrbo zavodov s sanitarnimi prostori in zamenjava ograjenih postelj z izolacijskimi sobami. |
|
6 |
12 – Človekovo, sodobno in dostopno varstvo duševnega zdravja – naložba 8: Usposabljanje osebja na področju duševnega zdravja |
Cilj |
Število delavcev v zdravstvenem sektorju, usposobljenih za duševno zdravje |
Številka |
0 |
336 |
Q2 |
2025 |
Od splošnega cilja, da se 373 delavcem zagotovi usposabljanje na področju duševnega zdravja, se za 336 zdravstvenih delavcev opravi kratkotrajno ali dolgoročno potrjeno usposabljanje na področju duševnega zdravja. |
|
KOMPONENTA 13: Dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo
Slovaški sistem dolgotrajne oskrbe ni pripravljen na pričakovano hitro staranje prebivalstva. Delež prebivalstva, starejšega od 65 let, se do leta 2040 poveča s sedanjih 16 % na več kot 24 %. Dostop do kakovostne in cenovno dostopne dolgotrajne oskrbe je nezadosten zaradi splošnega nezadostnega financiranja storitev oskrbe v skupnosti in na domu, razdrobljenega upravljanja ter pomanjkanja sistemskega usklajevanja socialnih in zdravstvenih storitev. Ni celovite in ustrezne strategije, ki bi zajemala vidike socialnega in zdravstvenega varstva. Tudi ocena potreb invalidov po dolgotrajni oskrbi je neskladna. Nadzor nad socialno oskrbo je neučinkovit in zlasti nezadosten pri oskrbi na domu. Poleg tega je sistem financiranja razdrobljen in daje prednost institucionalizirani oskrbi zaradi pomanjkanja podpore storitvam na domu in v skupnosti. Zato primanjkuje ustreznih storitev dolgotrajne in paliativne oskrbe, zlasti v ustanovah za oskrbo na domu in v skupnosti.
Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost bo Slovaško pripravila na hitro staranje prebivalstva z zagotavljanjem visokokakovostne, dostopne in celovite podpore ljudem, ki potrebujejo dolgotrajno in paliativno oskrbo. Z zagotavljanjem take oskrbe se poveča tudi vključenost invalidov v družbo in njihova raven socialne zaščite. Cilj regulativnih reform je skladnejši in bolje usklajen sistem oskrbe, ki povezuje socialno in zdravstveno varstvo, izboljšan sistem financiranja, osredotočen na potrebe ljudi, zagotavljanje boljših spodbud za oskrbo v skupnosti, skladnejša ocena potreb invalidov po oskrbi in boljši nadzor nad socialnim varstvom. Rezultat naložb so dodatne zmogljivosti za dolgotrajno oskrbo, paliativno oskrbo in storitve po oskrbi, zlasti za zagotavljanje oskrbe na domu in v skupnosti.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Komponenta prispeva k obravnavanju priporočila št. 2 za posamezne države iz leta 2019, izboljšanju dostopa do cenovno dostopne in kakovostne dolgotrajne oskrbe ter k obravnavanju priporočila za posamezne države št. 1 iz leta 2020 za izboljšanje usklajevanja med vrstami oskrbe. Prispeva tudi k ohranjanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti zdravstvenega sistema, kot je priporočeno v priporočilu za posamezne države št. 1 iz leta 2019.
Reforma 1: Vključevanje in financiranje dolgoročnega socialnega in zdravstvenega varstva
Cilj te reforme je prenova struktur dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva, da se zagotovi boljše usklajevanje med vrstami oskrbe in poveča učinkovitost financiranja. Zlasti vzpostavlja skladen okvir, ki zajema socialno in zdravstveno varstvo. Glavna sprememba sistema financiranja se nanaša na uvedbo osebnega proračuna za osebe s potrebami po oskrbi in ne na trenutno razdrobljeno financiranje izvajalcev oskrbe. Reformirana shema financiranja bo okrepila tudi prizadevanja za deinstitucionalizacijo oskrbe z izboljšanjem spodbud za oskrbo na domu in v skupnosti.
Novi zakon o dolgotrajni in paliativni oskrbi začne veljati 31. marca 2023, nova zakonodaja o financiranju socialnih storitev pa do 31. decembra 2025.
Reforma 2: Ocena potreb po oskrbi
Ocena potreb invalidov po dolgotrajni oskrbi je v razdrobljenem sistemu neskladna. Čeprav to ne velja za zagotavljanje socialnih storitev, je priznanje hude invalidnosti predpogoj za dodelitev dodatka za osebno asistenco in nego.
S to reformo se bo izboljšal in racionaliziral način priznavanja oseb s hudo invalidnostjo. Uvaja enoten okvir in sistem ocenjevanja za osebno asistenco in oskrbo za osebe s hudo invalidnostjo. Glavno oceno izvedejo uradi za delo, socialne zadeve in družine v skladu z enotno metodologijo, ki temelji na ocenjevalnem seznamu invalidnosti Svetovne zdravstvene organizacije 2.0, pri čemer se ocenijo najrazličnejše potrebe. Ocenjevalci za zmanjšanje upravnega bremena in v okviru prizadevanj za digitalizacijo uporabljajo sistem e-zdravja. Ocenjevalci v 46 podružnicah prejmejo opremo, potrebno za opravljanje njihovega dela.
Reforma se izvede do 31. marca 2024.
Reforma 3: Konsolidacija nadzora nad socialnim varstvom in zagotavljanje potrebne infrastrukture
Sistem nadzora nad zagotavljanjem socialnega varstva je razdrobljen in neučinkovit. Nadzor in kontrolo trenutno izvajajo različni organi na nacionalni in regionalni ravni brez jasne razdelitve pristojnosti. Zmogljivosti za nadzor so nezadostne. Neformalna oskrba in osebna pomoč, zlasti oskrba na domu, ki jo zagotavljajo družinski člani, nista zajeta.
Ta reforma bo utrdila nadzor nad socialnim varstvom. Ustanovi se enoten nadzorni organ. Nadzira zagotavljanje socialnih storitev in njihovo kakovost, kakovost in obseg pomoči za osebe, ki prejemajo osebni proračun za potrebe po oskrbi, ter zagotavljanje zdravstvenega varstva v socialnih storitvah (skupaj z nadzornim organom za zdravstveno varstvo). Kakovost oskrbe se oceni v skladu z metodologijo, razvito v skladu z zbirko orodij SZO za pravice kakovosti. Ukrep zagotavlja tudi potrebno infrastrukturo za novi sistem nadzora, ki ga sestavljajo sedež in osem regionalnih podružnic, vključno s prostori, vozili in informacijsko opremo.
Reforma se izvede do 31. marca 2024.
Naložbo 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti
Na Slovaškem se formalne socialne storitve izvajajo v smeri nastanitvenih storitev institucionalne narave, v katerih prevladujejo obsežne ustanove za oskrbo in ne manjše ustanove v skupnosti. Ni storitev ambulantne oskrbe.
Na podlagi reforme 1 komponente 13 Vključevanje in financiranje dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva se sto naložbo poveča zmogljivost oskrbe v skupnosti in ambulantnih ustanov, kar bo pacientom omogočilo premestitev iz obsežnih ustanov v manjše ustanove, podobne skupnosti, zagotavljalo dodatne zmogljivosti za nove upravičence in zmanjšalo breme za neformalne oskrbovalce. Natančneje, z gradnjo novih stavb in prenovo obstoječih stavb se ustvari vsaj 3982 enot ponderirane zmogljivosti v dokončanih stavbah v objektih v skupnosti in ustanovah za zdravstveno in socialno varstvo z nizko zmogljivostjo skupaj. Poleg tega se v novih ambulantnih objektih z majhno zmogljivostjo z gradnjo novih stavb ali prenovo obstoječih stavb ustvari vsaj 1259 enot ponderirane zmogljivosti v dokončanih stavbah.
V primeru prenove stavb je minimalni cilj doseči povprečni prihranek primarne energije v višini 30 %.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Naložbo 2: Podaljšanje in obnovitev zmogljivosti po oskrbi in zmogljivosti zdravstvene nege
Zakonodaja ni dovolj jasna in ni dovolj zmogljivosti za nadaljnjo oskrbo pacientov po hospitalizaciji, da bi zagotovili najboljšo možno rehabilitacijo. To pomanjkanje prispeva k nepotrebni in neučinkoviti ponovni hospitalizaciji, zaradi katere so bolnišnice preobremenjene. Primanjkuje tudi zmogljivosti za zdravstveno nego na domu.
S to naložbo se okrepijo zmogljivosti za oskrbo, da se po izpustitvi iz bolnišnice zagotovi dobra poskrba za osebe v stiski in da se razširijo zmogljivosti zdravstvene nege na domu. Natančneje, po optimizaciji bolnišnične mreže, kot je opisano v komponenti 11 slovaškega načrta za okrevanje in odpornost, ali z gradnjo postelj za naknadno oskrbo se ustvari vsaj 650 novih poskrbljenih postelj, pri čemer se uporabijo proste zmogljivosti kronične in akutne oskrbe. Poleg tega podporo prejme vsaj 91 izvajalcev zdravstvene nege na domu. To vključuje vzpostavitev vsaj 11 novih izvajalcev zdravstvene nege na domu in popolno opremljanje vsaj 80 obstoječih izvajalcev.
Izvedba naložbe se zaključi 30. junija 2026.
Naložba 3: Krepitev in ponovna vzpostavitev zmogljivosti paliativne oskrbe
Mreža paliativnih storitev za paciente z neozdravljivo boleznijo je nezadostna in ne izpolnjuje mednarodnih priporočil. Na voljo je manj kot polovica priporočenih ambulantnih hospic, njihova namestitev pa ogroža kakovost njihove oskrbe, pri čemer je za večino bolnikov zaželena vrsta hospice. Poleg tega obstajajo velike regionalne razlike v razpoložljivosti storitev. Oddelki za paliativno oskrbo so ustanovljeni le v treh od osmih regij.
Na podlagi reforme 1 komponente 13 Vključevanje in financiranje dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva bo ta naložba razširila in izboljšala zmogljivosti za paliativno oskrbo ob pomanjkanju takih storitev v skladu s strategijo deinstitucionalizacije, ki daje prednost oskrbi na domu in v skupnosti. Naložba zajema:
·Ustvarjanje vsaj 270 novih postelj za paliativno oskrbo v hospijih z majhno zmogljivostjo, s povprečno zmogljivostjo 20 postelj za vsak hospice, na manj pokritih območjih z gradnjo novih in prenovo obstoječih. Paliativne in paliativne postelje v bolnišnicah se ustvarijo s prenovo obstoječih postelj ali njihovo razširitvijo z dodatnimi posteljami.
·Razširitev in obnovitev mobilne paliativne oskrbe z vzpostavitvijo novih mobilnih hospijev in obnovitvijo obstoječih. To vključuje zagotavljanje potrebne fizične in tehnične opreme za skupno 26 enot.
Naložba se izvede do 30. septembra 2025.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
|||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – reforma 1: Razpoložljivo in kakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – reforma vključevanja in financiranja dolgoročnega socialnega in zdravstvenega varstva |
Mejnik |
Nov zakonodajni okvir za dolgoročno zdravstveno varstvo in paliativno oskrbo |
Začetek veljavnosti novega zakona o dolgotrajni in paliativni oskrbi ter uredbe o financiranju paliativne in zdravstvene nege |
|
|
|
Q1 |
2023 |
Prva faza izvajanja reforme zajema ureditev povračila stroškov zdravstvene nege v ustanovah socialnega varstva s strani zdravstvenih zavarovalnic, ureditev pogodb o zdravstveni negi zavarovalnic in prilagoditev povračil zdravstvenih zavarovalnic za paliativno ter ambulantno in bolnišnično oskrbo. Ta zakonodajna sprememba naj bi bila sprejeta do prvega četrtletja 2022. Naslednja faza izvajanja zajema razvoj in odobritev nove zakonodaje. Z novo zakonodajo o zdravju se opredeli obseg dolgotrajne zdravstvene in paliativne oskrbe ter opredeli poskrbljenost in njena povezava z drugimi vrstami oskrbe. Ta zakon se sprejme do prvega četrtletja 2023. Zakonodajne spremembe urejajo področja, ki jih trenutno opredeljuje Zakon št. 576/2004 o zdravstvenem varstvu in storitvah v zvezi z zagotavljanjem zdravstvenega varstva. |
|
2 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – reforma 1:Na voljo in kakovostna dolgoročna socialno-zdravstvena oskrba – Reforma vključevanja in financiranja dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva |
Mejnik |
Objava koncepta financiranja socialnih storitev za javno razpravo |
Objavljen koncept financiranja socialnih storitev |
|
|
|
Q4 |
2023 |
Zaradi prve faze priprave reforme financiranja socialnih storitev ministrstvo Slovaške za delo, socialne zadeve in družino predlaga nov koncept financiranja socialnih storitev za posvetovanje z zainteresiranimi stranmi. |
|
3 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – reforma 1: Razpoložljivo in kakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – reforma vključevanja in financiranja dolgoročnega socialnega in zdravstvenega varstva |
Mejnik |
Novi sistem financiranja socialnih storitev – uvedba osebnega proračuna |
Začetek veljavnosti zakona o financiranju socialnih storitev |
|
|
|
Q4 |
2025 |
Začetek veljavnosti zakonodaje o socialnih storitvah, ki bo uvedla nov sistem financiranja, ki bo temeljil na osebnem proračunu za ogrožene osebe. Reforma bo odpravila veliko število različnih prispevkov in ustvarila prostor za ciljno usmerjeno in celovito podporo ljudem, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Reforma financiranja podpira nastanek in razvoj storitev v skupnosti. Zakonodajne spremembe urejajo področja, ki so trenutno opredeljena zlasti v Zakonu št. 448/2008 o socialnih storitvah in Zakonu št. 447/2008 zb. o denarnih nadomestilih za nadomestilo hude invalidnosti. |
|
4 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – reforma 2: Razpoložljivo in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – ocena potreb po oskrbi |
Mejnik |
Poenotenje sistema ocenjevanja |
Začetek veljavnosti Zakona o socialnih storitvah in spremembah Zakona št. 447/2008 o nadomestilih za težke invalide
|
|
|
|
Q1 |
2024 |
Začetek veljavnosti zakonodaje o socialnih storitvah, ki bo združevala ocenjevanje, ki so ga doslej opravili različni organi, in hkrati spremenila Zakon št. 447/2008 o odškodnini za težke invalide. Reforma ocenjevalnega dela bo odpravila neučinkovitost in birokracijo za zdravstvene ocenjevalce in ocenjevalce. Opredelijo se nova enotna merila za pododvisnost, da bi bila ocena preglednejša. Ocenjevanje se digitalizira – zdravstveni ocenjevalci uporabljajo sistem e-zdravja. Za zagotovitev učinkovitega izvajanja reforme se finančna sredstva v okviru te reforme uporabijo za zagotavljanje računalniške in pisarniške opreme za 200 ocenjevalnih uslužbencev. |
|
5 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – reforma 3: Reforma nadzora nad socialnim varstvom in zagotavljanje infrastrukture za njegovo izvajanje |
Mejnik |
Reforma nadzora nad socialnim varstvom |
Začetek veljavnosti zakona o nadzoru socialnega varstva
|
|
|
|
Q2 |
2022 |
Začetek veljavnosti zakona na področju nadzora socialnega varstva, ki poenoti pooblastila za nadzor, in —Ustvarjanje zakonodajne podlage za delovanje novega nadzora/inšpekcijskih pregledov socialnega varstva; — Opredeliti nove pogoje za kakovost oskrbe v socialnih storitvah in gospodinjstvih; Razširitev področja nadzora na nadzor neformalne oskrbe na domu. |
|
6 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – reforma 3: Reforma nadzora nad socialnim varstvom in zagotavljanje infrastrukture za njegovo izvajanje |
Cilj |
Vzpostavitev enotnega nadzornega sistema s sedežem in osmimi podružnicami |
|
Številka |
0 |
9 |
Q1 |
2024 |
Dokončanje potrebne infrastrukture za delovanje nadzornega organa – sedež in 8 regionalnih podružnic. Stroški vključujejo prostore, vozila, računalniško opremo in druge predpogoje. |
|
7 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti |
Cilj |
Povečanje zmogljivosti nastanitvenih storitev v skupnosti in zdravstveno-socialnih objektov z nizko zmogljivostjo (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih ponderiranih enot zmogljivosti v dokončanih stavbah) |
|
Številka |
0 |
441 |
Q2 |
2024 |
Vsaj 441 enot z ponderirano zmogljivostjo v dokončanih stavbah se ustvari v objektih v skupnosti in ustanovah za zdravstveno in socialno varstvo z nizko zmogljivostjo skupaj, in sicer z gradnjo novih stavb in prenovo obstoječih stavb. Objekti v skupnosti se v glavnem nanašajo na družinske stanovanjske objekte z zmogljivostjo do 12 mest. Ustanove zdravstvenega in socialnega varstva imajo vsako zmogljivost do 30 mest. Objekti so zgrajeni/rekonstruirani v skladu z načeli univerzalnega oblikovanja in imajo nizko zmogljivost, s čimer izpolnjujejo pogoje Konvencije ZN o pravicah invalidov. |
|
8 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti |
Cilj |
Povečanje zmogljivosti nastanitvenih storitev v skupnosti in zdravstveno-socialnih objektov z nizko zmogljivostjo (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih ponderiranih enot zmogljivosti v dokončanih stavbah) |
|
Številka |
0 |
3 982 |
Q2 |
2026 |
Splošni cilj je ustvariti 3982 enot ponderirane zmogljivosti v dokončanih stavbah (od tega 2119 enot ponderirane zmogljivosti v dokončanih stavbah v objektih, ki temeljijo na skupnosti, in 1863 enot ponderirane zmogljivosti v dokončanih stavbah v zdravstvenih in socialnih objektih z nizko zmogljivostjo), ki se ustvarijo z gradnjo novih stavb in prenovo obstoječih stavb. Objekti v skupnosti se v glavnem nanašajo na družinske stanovanjske objekte z zmogljivostjo do 12 mest. Ustanove zdravstvenega in socialnega varstva imajo vsako zmogljivost do 30 mest. Objekti so zgrajeni/rekonstruirani v skladu z načeli univerzalnega oblikovanja in imajo nizko zmogljivost, s čimer izpolnjujejo pogoje Konvencije ZN o pravicah invalidov.
|
|
9 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti |
Cilj |
Razširitev zmogljivosti ambulantnih storitev (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih ponderiranih enot zmogljivosti v dokončanih stavbah) |
|
Številka |
0 |
154 |
Q2 |
2024 |
154 mest (ponderirane enote zmogljivosti v dokončanih stavbah) za ambulantne storitve v novih ambulantnih objektih (npr. dnevni stacionarni, rehabilitacijski center) se ustvari z gradnjo novih stavb ali obnovo obstoječih stavb. Te ustanove delno služijo kot nadomestna oskrba, da se zmanjša breme neformalnih oskrbovalcev. Objekti so zgrajeni/rekonstruirani v skladu z načeli univerzalnega oblikovanja in imajo nizko zmogljivost, s čimer izpolnjujejo pogoje Konvencije ZN o pravicah invalidov. |
|
10 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti |
Cilj |
Razširitev zmogljivosti ambulantnih storitev (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih ponderiranih enot zmogljivosti v dokončanih stavbah) |
|
Številka |
0 |
1 259 |
Q2 |
2026 |
1259 mest (enote ponderirane zmogljivosti v dokončanih stavbah) za ambulantne storitve v novih ambulantah (npr. dnevno stacionarno, rehabilitacijski center) se ustvari z gradnjo novih stavb ali obnovo obstoječih stavb. Te ustanove delno služijo kot nadomestna oskrba, da se zmanjša breme neformalnih oskrbovalcev. Objekti so zgrajeni/rekonstruirani v skladu z načeli univerzalnega oblikovanja in imajo nizko zmogljivost, s čimer izpolnjujejo pogoje Konvencije ZN o pravicah invalidov. |
|
11 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 2: Razširitev in ponovna vzpostavitev zmogljivosti po oskrbi in zmogljivosti zdravstvene nege |
Cilj |
Razširitev in obnova izvajalcev zdravstvene nege na domu (kazalnik: število podprtih ponudnikov) |
|
Številka |
0 |
91 |
Q1 |
2025 |
Naložbe v fizično in tehnično opremo 91 novih in obstoječih agencij za zdravstveno nego na domu. Podpira ustanovitev vsaj 11 novih in ponovno opremo vsaj 80 obstoječih agencij za zdravstveno nego na domu. |
|
12 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 2: Razširitev in ponovna vzpostavitev zmogljivosti po oskrbi in zmogljivosti zdravstvene nege |
Cilj |
Ustvarjanje postelj po oskrbi z rekonstrukcijo obstoječih akutnih in kroničnih postelj ali z gradnjo postelj za naknadno oskrbo (kazalnik: najmanjše število rekonstruiranih ali na novo ustvarjenih postelj po oskrbi) |
|
Številka |
0 |
650 |
Q2 |
2026 |
Vsaj 650 poskrbljenih postelj se ustvari z uporabo sproščenih zmogljivosti kronične in akutne oskrbe po optimizaciji bolnišnične mreže ali z gradnjo postelj za naknadno oskrbo. Postelje po zdravljenju se uporabljajo za zdravljenje bolnikov po hospitalizaciji v akutnih posteljah. |
|
13 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 3: Razširitev in ponovna vzpostavitev zmogljivosti paliativne oskrbe |
Cilj |
Razširitev in obnova nastanitvenih zmogljivosti paliativne oskrbe (kazalnik: število ustvarjenih in obnovljenih ležišč) |
|
Številka |
0 |
270 |
Q3 |
2025 |
Ta naložba zajema ustvarjanje vsaj 270 postelj z gradnjo novih hospijev (povprečno 20 postelj) in obnovo obstoječih grebenov. Hospice se uporabljajo za dolgotrajno paliativno oskrbo bolnikov, katerih zdravstveno stanje ali družinski položaj ne omogoča paliativnega zdravljenja na domu. Postelje paliativnih predelkov se ustvarijo z rekonstrukcijo obstoječih postelj ali gradnjo novih postelj. |
|
14 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 3: Razširitev in ponovna vzpostavitev zmogljivosti paliativne oskrbe |
Cilj |
Razširitev in obnova mobilnega omrežja hospic (kazalnik: število novih in obnovljenih ponudnikov) |
|
Številka |
0 |
26 |
Q1 |
2025 |
V okviru te naložbe v fizično in tehnično opremo novih in obstoječih mobilnih hospic se podprejo nove in obstoječe mobilne hospice, in sicer skupaj 26 enot. |
KOMPONENTA 14: Izboljšanje poslovnega okolja
Poslovno okolje Slovaške počasi upada. Pogoste spremembe zakonodajnega okolja in veliko regulativno breme povzročajo stroške za podjetja, dragi in dolgotrajni postopki v primeru insolventnosti ovirajo prerazporeditev virov, nepregleden okvir javnega naročanja pa upočasnjuje naložbe in povzroča neoptimalno javno naročanje.
Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena različnim izboljšavam poslovnega okolja. Cilj ukrepov je zmanjšati upravno breme za podjetja, nadgraditi in digitalizirati insolvenčni okvir ter izboljšati postopke javnega naročanja.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Komponenta tako prispeva k obravnavanju priporočila za posamezne države št. 4 iz leta 2020 za zagotovitev ugodnega poslovnega okolja in priporočila za posamezne države št. 3 iz leta 2019 z obravnavanjem izzivov na področju javnega naročanja.
Reforma 1: Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja
Veliko upravno in regulativno breme negativno vpliva na naložbe in inovacije, zlasti za mala in srednja podjetja. Kljub vladnim prizadevanjem se upravno breme ne zmanjšuje dovolj, slovaško poslovno okolje pa počasi upada v mednarodnih primerjavah.
S to reformo se bo zmanjšalo upravno breme za podjetja z uvedbo naslednjih orodij: predhodno oceno načrtovane zakonodaje za prenos, da se prepreči neupravičeno čezmerno prenašanje zakonodaje; naknadno oceno učinkovitosti in utemeljitve že uvedene ureditve; pravilo 1-in-2-out, ki zagotavlja, da nova zakonodaja ne bo povečala upravnih stroškov za podjetja; in 300 posameznih ukrepov, ki temeljijo na posvetovanjih z zainteresiranimi stranmi in so primerni za poenostavitev upravnih zahtev za podjetja.
Reforma se izvede do 31. decembra 2024.
Reforma 2: Harmonizacija in digitalizacija postopkov v primeru insolventnosti
Postopki v primeru insolventnosti na Slovaškem so dolgotrajni in dragi. Ni ustreznih mehanizmov zgodnjega opozarjanja, ni specializiranih sodišč za obravnavanje postopkov v primeru insolventnosti, pomanjkanje popolnoma digitaliziranega delovnega postopka pa upočasnjuje postopke.
S to reformo se vzpostavijo enotni in digitalizirani postopki v primeru insolventnosti in prestrukturiranja, ki izboljšujejo njihovo preglednost, čas in stroške. Vzpostavi izboljšan in usklajen insolvenčni okvir, vključno z orodji za zgodnje opozarjanje in specializacijo na poslovnih sodiščih.
Zakonodaja o mehanizmih zgodnjega opozarjanja začne veljati do 31. januarja 2022. Zadevne zakonodajne spremembe zakona št. 7/2005 o stečaju in prestrukturiranju, zakona št. 328/1991 o stečaju in poravnavi, zakona št. 8/2005 o upraviteljih, zakona št. 757/2004 o sodiščih in zakona št. 371/2004 o sedežih in okrožjih sodišč Slovaške republike začnejo veljati do 31. marca 2023.
Reforma se izvede do 31. marca 2023.
Reforma 3: Postopki javnega naročanja
Zapletenost in trajanje postopkov preverjanja javnega naročanja ostaja dejavnik blokiranja za morebitne upravičence. Poleg tega je mogoče povečati uporabo meril glede stroškov, povezanih s kakovostjo, in stroškov v življenjskem ciklu. Hkrati je treba zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe. Zaradi nezaupanja v javne institucije si morajo javni naročniki močneje prizadevati za obnovitev zaupanja podjetij, medijev in širše javnosti. Koristi dosedanjih prizadevanj za profesionalizacijo se šele počasi pojavljajo.
Reforma javnega naročanja bo poenostavila in pospešila postopke, hkrati pa zagotovila ustrezne zaščitne ukrepe. Njegov cilj je tudi izboljšati nadzor z digitalizacijo in avtomatizacijo oddaje in ocenjevanja naročil. Zakonodajna reforma ureja javne postopke nad in pod mejo ter postopke nizke vrednosti. Postopki javnega naročanja se poenostavijo in skrajšajo, izboljšajo nadzorni postopki in poveča preglednost, zlasti z vzpostavitvijo enotne javne elektronske platforme za celoten postopek javnega naročanja, tudi za naročila pod pragom in naročila nizke vrednosti. Vse spremembe, zlasti kar zadeva ustrezne zaščitne ukrepe, kot so zahteve glede preglednosti, postopki pregleda ter ločitev nalog in pristojnosti, morajo biti v celoti skladne s pravom EU. Za boljšo uporabo meril kakovosti naj bi se okrepila pravila za zelena javna naročila. Pričakuje se, da se bo nadaljnja krepitev uporabe meril kakovosti dosegla z neregulativnimi sredstvi. Ukrep krepi nadaljnjo profesionalizacijo javnega naročanja s krepitvijo zmogljivosti urada za javna naročila. Zlasti se izvajajo usposabljanja v različnih oblikah, da se izboljša uporaba – reformiranih – postopkov javnega naročanja.
Reforma Zakona o javnem naročanju začne veljati do 31. marca 2022. Enotna elektronska platforma začne delovati do 30. junija 2023.
Naložbo 1: Zmogljivosti za reforme za zmanjšanje regulativnega bremena
Za hitro izvajanje reform za zmanjšanje upravnega bremena so potrebne začasne zmogljivosti, zlasti odvetniki in analitiki, v pristojnih javnih organih.
Ta naložba zato predvideva začasne projektne skupine za oblikovanje in izvedbo reforme 1. Sestavljajo ga pravni strokovnjaki in analitiki. Izvedejo se predhodna in naknadna vrednotenja ter uporaba pravila 1 in-2. S spletnim poročanjem o preverjanju skladnosti načela „1 in-2-out“ (virtualni račun) se potrdi, da se pravilo izvaja v praksi.
Naložba se izvede do 30. junija 2025.
Naložbo 2: Digitalizacija postopkov v primeru insolventnosti
Pomanjkanje celovitega digitalnega sistema je eden od ključnih razlogov za zaostanek v postopkih v primeru insolventnosti. Sedanji register insolventnosti deluje predvsem kot platforma za objavljanje, vendar ne omogoča digitalnega obravnavanja zadev med udeleženimi akterji. To prispeva k dolgotrajnim postopkom z negativnimi posledicami za poslovno okolje in učinkovito prerazporeditev virov.
Z naložbo se postopki v primeru insolventnosti v celoti digitalizirajo, da bi se skrajšali in znižali stroški za podjetnike. To vključuje digitalizacijo likvidacije, stečaja, prestrukturiranja in odpusta dolgov, vključno s predinsolvenčnimi postopki. Z njim so povezani različni akterji, kot so sodišča, upniki in javnost.
Naložba se izvede do 31. decembra 2024.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
|||
|
Merska enota |
Ozadje |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
14 – Izboljšanje poslovnega okolja – reforma 1: Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja |
Mejnik |
uvedba novih orodij za zmanjšanje regulativnega bremena: izvajanje pravila „1in-2 out“ – uvedba naknadne ocene obstoječih uredb (zakonodajno in nezakonodajno gradivo) – uvedba zaščite pred neupravičenim čezmernim prenašanjem zakonodaje |
Začetek veljavnosti resolucij o posodobitvi enotne metodologije za oceno izbranih učinkov |
|
|
|
Q1 |
2023 |
Začetek veljavnosti vladnih resolucij o posodobitvi enotne metodologije za oceno izbranih učinkov in uvedbi novih orodij za zmanjšanje regulativnega bremena: – Uvedba pravila „1-in-2out“ v 1. četrtletje 2022 – Uvedba naknadne ocene obstoječih uredb (zakonodajno gradivo do 1. četrtletja 2022 in nezakonodajno gradivo do 1. četrtletja 2023) v zvezi z njihovo učinkovitostjo in utemeljitvijo – uvedba zaščite pred neupravičenim čezmernim prenašanjem do 4. četrtletja 2022 – izvajanje naložb za izvajanje ukrepov za zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja. |
|
2 |
14 – Izboljšanje poslovnega okolja – naložba 1: Zmogljivosti za reforme za zmanjšanje regulativnega bremena |
Mejnik |
Pravilo 1in-2out, predhodno vrednotenje za preprečevanje čezmernega prenašanja zakonodaje in naknadne ocene obstoječih predpisov |
Ocene, ki jih opravi ministrstvo za gospodarstvo |
|
|
|
Q2 |
2025 |
S spletnim poročanjem o preverjanju skladnosti načela „1 in-2-out“ (virtualni račun) se potrdi, da se pravilo izvaja v praksi: Nadzor nad predloženim zakonodajnim gradivom (1 500)/Priprava usposabljanj za predlagatelje zakonodajnega in nezakonodajnega gradiva (3)/število posvetovanj za predlagatelje (300)/število posodobitev virtualnih računov na spletišču ministrstva za gospodarstvo (36) Redno naknadno ocenjevanje učinkovitosti in upravičenosti obstoječih predpisov: Pregled predloženih predpisov (250). Usposabljanje za predlagatelje zakonodajnega gradiva (3) in zagotavljanje 75 posvetovanj. Razvije se mehanizem za nadzor uporabe načela naknadnega vrednotenja. Izvajanje zaščite pred neupravičenim čezmernim prenašanjem zakonodaje: Razvije se nadzor nad predloženimi ocenami zakonodajnega gradiva (100)/Usposabljanje za predlagatelje zakonodajnega gradiva (3)/število posvetovanj (75)/Mehanizem za spremljanje uporabe načela zaščite pred neupravičenim čezmernim prenašanjem zakonodaje. |
|
3 |
14 – Izboljšanje poslovnega okolja – reforma 1: Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja |
Mejnik |
Zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike |
Začetek veljavnosti 300 ukrepov za zmanjšanje upravnega bremena |
Q4 |
2024 |
Začetek veljavnosti 300 ukrepov za zmanjšanje upravnega bremena za podjetja in ustvarjanje prihrankov za podjetnike. |
|||
|
4 |
14 – Izboljšanje poslovnega okolja – reforma 2: Reforma insolvenčnega okvira – prilagoditev zakonodaje |
Mejnik |
Reforma insolvenčnega okvira |
Začetek veljavnosti sklopa zakonov, ki urejajo postopke v primeru insolventnosti. |
|
|
|
Q1 |
2023 |
Začetek veljavnosti zakonov, s katerimi se vzpostavi pravni okvir za poenotenje in popolno digitalizacijo likvidacije, stečaja, prestrukturiranja in odpusta dolgov ter po potrebi reševanje bližajočega se stečaja, ter sprememba pravnih in postopkovnih okvirov za digitalizacijo postopkov prisilne likvidacije. Vključuje uvedbo orodij za zgodnje opozarjanje in vzpostavlja specializacijo na področju insolventnosti na ravni poslovnih sodišč. Vlada in parlament odobrita sklop zakonov: – nov zakon o prestrukturiranju nejavnih financ in javnem preventivnem prestrukturiranju; – Sprememba zakona št. 7/2005 o stečaju in prestrukturiranju, – Sprememba zakona št. 8/2005 o upraviteljih, – Sprememba zakona št. 328/1991 o stečaju in prisilni poravnavi; – Sprememba zakona št. 757/2004 o sodiščih; – Sprememba zakona št. 371/2004 o sedežih in okrožjih sodišč Slovaške republike. |
|
5 |
14 – Izboljšanje poslovnega okolja – naložba 2:Digitalizacija postopkov v primeru insolventnosti |
Cilj |
Enoten, popolnoma digitaliziran postopek v primeru insolventnosti je v celoti operativen. |
|
% postopkov v primeru insolventnosti, izvedenih z enotnim digitalnim postopkom |
0 |
100 |
Q4 |
2024 |
Enotni popolnoma digitalizirani postopek v primeru insolventnosti je bil preizkušen in uveden ter se uporablja v vseh postopkih v primeru insolventnosti. Začetek delovanja informacijskega sistema javne uprave (tehnični okvir), ki se osredotoča na insolvenčno pravo in postopke izstopa z več uporabniki (skrbniki, upniki, sodišči, javnostjo, unovčenjem premoženja) in dodatnimi funkcionalnostmi za zgodnje opozarjanje o bližnji insolventnosti, odpust dolgov fizičnih oseb, čezmejno izmenjavo informacij, zagotavljanje statističnih in analitičnih podatkov ter razkritje informacij. |
|
6 |
14 – Izboljšanje poslovnega okolja – reforma 3: Reforma javnih naročil – prilagoditev zakonodaje |
Mejnik |
Reforma Zakona o postopkih javnega naročanja |
Začetek veljavnosti revidiranega zakona o postopkih javnega naročanja v parlamentu |
|
|
|
Q1 |
2022 |
Sprememba Zakona o postopkih javnega naročanja, ki sta jo odobrila vlada in parlament in je začela veljati, bo zagotovila: — Pospešitev in poenostavitev postopka javnega naročanja. — Pospešitev postopka tudi zaradi uveljavljanja pravic kandidatov, ponudnikov, udeležencev in drugih zadevnih oseb. Izboljšanje nadzora nad javnimi naročili z avtomatizacijo oddaje in ocenjevanja naročil ter zagotavljanjem učinkovitega zbiranja in analize podatkov o cenah. — Zagotoviti ustrezne zaščitne ukrepe, zlasti glede preglednosti, vse predlagane spremembe pa bodo v skladu z ustreznimi direktivami Evropskega parlamenta in Sveta ter pravili iz Pogodbe o delovanju EU. |
|
7 |
14 – Izboljšanje poslovnega okolja – reforma 3: Reforma javnega naročanja – digitalizacija postopkov javnega naročanja |
Mejnik |
Digitalizacija postopkov javnega naročanja prek enotne elektronske platforme. |
Enotna elektronska platforma v celoti deluje v zvezi s šestimi novimi funkcijami. |
Q2 |
2023 |
Digitalizacija postopkov javnega naročanja se preskusi in v celoti izvaja, vključno z interoperabilnostjo z informacijskim sistemom osrednjega upravljanja referenčnih podatkov (IS CSRÚ) v skladu z zakonom št. 305/2013 zb., ki omogoča samodejno dokončanje podatkov naročnika ter razširitev področja uporabe na vse blago in storitve. Značilnosti: Predložitev gradenj, blaga in storitev pod pragom, ne le tistih, ki so običajno na voljo na trgu; — Oddaja naročila z drugačnim merilom, kot je cena; Tržne raziskave za naročila nizke vrednosti; — Objava naročil nizke vrednosti; — Vzpostavitev funkcionalnosti za avtomatizirano razvrščanje ponudb; Vključitev v informacijski sistem centralnega upravljanja referenčnih podatkov (IS CSRÚ) v skladu z zakonom št. 305/2013 zb. |
|||
KOMPONENTA 15: Reforma sodstva
Na Slovaškem so bili izraženi posebni pomisleki glede splošne integritete pravosodnega sistema, zaupanje v sodstvo pa je v primerjavi z drugimi državami EU slabo uvrščeno. Korupcija je še vedno izziv, dojemanje korupcije pa je še vedno problematično.
Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena nadaljnjemu povečanju učinkovitosti, integritete in neodvisnosti pravosodnega sistema ter boju proti korupciji. Cilj reforme mreže sodišč je uvesti specializacijo sodnikov ter tako ustvariti možnosti za boljše in hitrejše sodne odločbe. Naložbe, povezane z reformo mreže sodišč, imajo dva krovna cilja. Prvi cilj je nadgraditi obstoječe prostore in zgraditi ali naročiti nove prostore za ključna sodišča v novi zbirki sodišč. Drugi cilj je vlagati v analitične zmogljivosti, digitalne tehnologije in elektronskost sodnih postopkov, da bi prispevali k boljši kakovosti in hitrejšim storitvam ter večji preglednosti postopkov in zmanjšali obseg koruptivnih praks.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Komponenta prispeva k obravnavanju priporočil za posamezne države št. 2019.4 in 2020.4, in sicer k izboljšanju učinkovitosti in obravnavi pomislekov glede integritete v pravosodnem sistemu, pa tudi k povečanju prizadevanj za odkrivanje in pregon korupcije ter zagotavljanju učinkovitega nadzora in izvrševanja okvira za preprečevanje pranja denarja.
Reforma 1: Reorganizacija mreže sodišč
Razdrobljenost slovaškega pravosodnega sistema zmanjšuje njegovo učinkovitost. Sodniki se ne morejo dovolj specializirati, kar ovira učinkovitost in kakovost sodnih odločb. Poleg tega heterogenost sistema povzroča pomanjkanje preglednosti.
Ta reforma bo zato izboljšala učinkovitost in kakovost sodstva. V ta namen reorganizira sistem sodišč, tako da ga racionalizira in s tem omogoči večjo specializacijo sodnikov na področju kazenskega, civilnega, gospodarskega in družinskega pravosodja ter tako utre pot boljšim in hitrejšim sodnim odločbam. Zajema novo mrežo upravnih in splošnih sodišč prve stopnje (vključno z občinskimi sodišči), pritožbenih sodišč in vrhovnega upravnega sodišča.
Glavna zakonodaja, s katero se izvaja reforma mreže sodišč, začne veljati do 31. decembra 2021. Prehod pravosodnega sistema na manjše število sodišč in s specializiranimi sodniki se zaključi do 31. marca 2023.
Reforma 2: Boj proti korupciji ter krepitev integritete in neodvisnosti sodstva
Visoka stopnja zaznane korupcije je povezana s pomanjkanjem zaupanja v sodstvo. Še posebej zaskrbljujoče je pomanjkanje sredstev za pregon korupcije in pranja denarja.
Ta reforma vključuje sveženj zakonodajnih sprememb, namenjenih izboljšanju integritete in neodvisnosti sodstva ter učinkovitejšemu boju proti korupciji in pranju denarja. Ta reforma se izvaja v skladu s členom 19 PEU, da se zagotovi učinkovito sodno varstvo.
Krepitev integritete in neodvisnosti sodstva:
·Ustanovi se vrhovno upravno sodišče, ki je pristojno za delovanje kot disciplinsko sodišče za sodnike, tožilce, sodne izvršitelje, notarje in administratorje (v povezavi z reformo 1).
·Sodni svet ima več pristojnosti na področju preverjanja premoženja in strokovnega znanja sodnikov na področju pravosodja. Poleg tega se za izvolitev v sodni svet uvede regionalno načelo, da se zagotovi boljša reprezentativnost.
·Izvolitev sodnikov ustavnega sodišča se izboljša in postane preglednejša z več sredstvi, kot so zaščita pred pasivnostjo parlamenta pri izvolitvi sodnikov, uvedba načela rotacije sodnikov, da se zmanjša tveganje prevelikega števila sodnikov, ki jih izbere določena politična stranka. Uvedejo se javne obravnave za izvolitev ključnih sodnikov (ustavno sodišče, generalni državni tožilec in posebni tožilec).
·Spremenijo se pravila o opravljanju sodniškega poklica, vključno s starostno mejo 67 let za sodnike in 72 let za ustavne sodnike.
Za zagotovitev učinkovitega nadzora in izvrševanja okvira za preprečevanje pranja denarja:
·Ustanovi se Urad za upravljanje zaseženih sredstev, skupaj z izboljšanim pravnim okvirom, ki omogoča učinkovitejše zaseg in upravljanje premoženja. Ta ukrep je povezan s prizadevanji za preprečevanje pranja denarja v okviru komponente 16 slovaškega načrta za okrevanje in odpornost.
Odkrivanje in pregon korupcije:
·Uvedejo se nova kazniva dejanja, če sodniki zlorabljajo zakone in če javni uslužbenci zahtevajo ali obljubljajo neupravičene koristi.
Del teh zakonodajnih sprememb je bil načrtovan za 31. december 2020. Celoten zakonodajni sveženj začne veljati do 30. septembra 2021.
Reforma se izvede do 30. septembra 2021.
Naložbo 1: Stavbe za reorganizirani sodni sistem
Nova ureditev sodišč, ki jo je prinesla reforma 1 te komponente, tj. reorganizacija mreže sodišč, zahteva nekatere nove stavbe, trenutno razpoložljive sodnestavbe pa zahtevajo temeljito prenovo ali prilagoditev.
S to naložbo se povečajo zmogljivosti ali nadgradijo obstoječi ali po potrebi zgradijo ali naročijo novi primerni prostori za ključna sodišča v novi zbirki sodišč. Natančneje, zgraditi ali kupitije treba vsaj 24 909 m 2 sodnih stavb in prenoviti vsaj 93663 m 2sodnih stavb. S prenovo se doseže povprečni prihranek primarne energije v višini vsaj 30 %. To se nanaša na gradnjo, nakup in/ali prenovo stavb v okviru revidiranega načrta sodišč, ki vključuje okrožna in občinska sodišča, regionalna sodišča, upravna sodišča prve stopnje in vrhovno upravno sodišče.
Naložba se izvede do 31. decembra 2025.
Naložbo 2: Digitalizacija in analitične zmogljivosti
Pravosodni sistem ima veliko možnosti za izboljšanje uporabe digitalnih tehnologij, da bi se povečali učinkovitost in preglednost. To vključuje zagotavljanje digitalno in centralno dostopnih sodnih spisov in opreme IT na sodiščih.
S temi naložbami se bo dodatno izboljšala učinkovitost sodstva, tako da se reformiranemu omrežju zagotovi oprema za digitalno obravnavo zadev in vzpostavijo potrebni sistemi. V ta namen se vzpostavi elektronski poslovni register. To dopolnjuje analitična podporna platforma, ki zagotavlja digitalno podatkovno zbirko sodne prakse, po kateri je mogoče iskati, da bi pomagali sodnikom in pospešili odločanje. Kar zadeva opremo IT, se v okviru naložbe vsaj 6000 sodnih uslužbencev opremi z notesniki, priključnimi postajami, monitorji in telefoni. Naložba zajema tudi dodatno potrebno digitalno infrastrukturo za sodišča, kot sta videokonferenčna tehnologija in brezžični internet.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
|||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
15 – Reforma sodstva – Reforma 1:Reforma sodnega zemljevida – zakonodaja |
Mejnik |
Opredelitev nove mreže sodišč |
Začetek veljavnosti Zakona o prebivališčih in okrožjih |
|
|
|
Q4 |
2021 |
Z začetkom veljavnosti zakonodajne spremembe se opredeli nov sistem sodišč. S spremembami mreže sodišč se prilagodi mreža splošnih sodišč prve stopnje, ustanovijo upravna sodišča, prilagodijo redna pritožbena sodišča in ustanovi vrhovno upravno sodišče Slovaške republike. |
|
2 |
15 – Reforma sodstva – Reforma 1:Reforma sodnega zemljevida – zakonodaja |
Mejnik |
Uvedba nove mreže sodišč |
Mreža reorganiziranih sodišč deluje |
|
|
|
Q1 |
2023 |
Prehod pravosodja na manjše število sodišč je zaključen in sodniki so bili imenovani za specializacijo (med civilnim, družinskim, kazenskim in gospodarskim pravom) na vsaj treh dnevnih redih sodišč v vsakem novem sodnem okrožju (prvo četrtletje 2023). Vzpostavljena in delujoča je nova mreža splošnih in upravnih sodišč prve stopnje, splošnih pritožbenih sodišč in vrhovnega upravnega sodišča Slovaške republike (prvo četrtletje 2023). |
|
3 |
15 – Reforma sodstva – naložba 1: reorganizacija sodišč – obnova stavb |
Cilj |
Obnovljena površina sodnih stavb v m²) |
Območje (m2) |
0 |
93 663 |
Q4 |
2025 |
Od splošnega cilja obnove 104070 kvadratnih metrov sodnih stavb se vsaj 93663 kvadratnih metrov obnovi, da se posodobijo in povečajo njihove zmogljivosti zaradi povečanja števila sodnega osebja in sodnikov v združenih sodnih okrožjih. |
|
|
4 |
15 – Reforma sodstva – Naložba 1:Reorganizacija sodišč – Gradnja/javna naročila novih stavb |
Cilj |
Površina zgrajenih ali kupljenih sodnih stavb (v m²) |
Območje (m2) |
0 |
24 909 |
Q4 |
2025 |
Od splošnega cilja gradnje ali nakupa 27677 kvadratnih metrov sodobnih stavb za potrebe največjih sodišč v pravosodnem sistemu se zgradi ali kupi vsaj 24909 kvadratnih metrov.
|
|
|
5 |
15 – Reforma sodstva – reforma 2: Boj proti korupciji ter krepitev integritete in neodvisnosti sodstva |
Mejnik |
Sveženj zakonov za boj proti korupciji ter krepitev integritete in neodvisnosti pravosodnega sistema |
Začetek veljavnosti zakona o reformi pravosodja, ustavnega zakona, spremenjenega zakona o državnem tožilstvu, spremenjenega kazenskega zakonika in disciplinskih pravil vrhovnega upravnega sodišča Slovaške republike |
|
|
|
Q3 |
2021 |
Začetek veljavnosti Zakona o upravljanju zamrznjenega premoženja, zakona o reformi pravosodja, ustavnega zakona, spremenjenega zakona o državnem tožilstvu in spremenjenega kazenskega zakonika, sprejetje disciplinskih pravil za vrhovno upravno sodišče Slovaške republike |
|
6 |
15 – Reforma sodstva – Naložba 2:Podporni instrumenti za reformo sodnega zemljevida – poslovni register in centralizirani sistem pravosodnega upravljanja |
Mejnik |
Razvoj in predaja informacijskega sistema – poslovni register |
Popolna elektronska komunikacija poslovnega registra s podjetji in sodišči |
|
|
|
Q2 |
2026 |
Začetek uporabe sodobnega informacijskega sistema, ki podjetnikom in sodiščem omogoča, da dejavnosti poslovnega registra izvajajo v celoti elektronsko. |
|
8 |
15 – Reforma sodstva – naložba 2: |
Cilj |
Modernizacija računalniške opreme sodišča za sodno osebje |
Številka |
0 |
6 000 |
Q4 |
2024 |
Kupiti in dostaviti je treba digitalno opremo sodišč za učinkovitejše delo, opremljanje s tehnologijo za učinkovito vodenje obravnav in dejanj na daljavo. Od splošnega cilja opremljanja 6100 sodnih uslužbencev se posodobitev opreme IT (novih prenosnih računalnikov, priključnih postaj, monitorjev, telefonov) izvede za vsaj 6000 sodnih uslužbencev, ki so bili reorganizirani po reformi mreže sodišč. |
|
|
9 |
15 – Reforma sodstva – naložba 2:Orodja za podporo reformam pravosodnega zemljevida – platforma za analitično podporo |
Mejnik |
Vzpostavitev analitične podporne platforme za dostop do sodne prakse na sodiščih |
Analitična podporna platforma v celoti deluje. |
Q2 |
2026 |
Platforma za analitično podporo sodni praksi deluje in je na voljo sodiščem, ki sodnikom omogoča uporabo podatkovne zbirke sodne prakse za pospešitev postopka proučevanja spisov. |
|||
KOMPONENTA 16: Boj proti korupciji in pranju denarja, varnost in zaščita prebivalstva
Slovaška je po kazalnikih zaznave korupcije in zaupanju v policijo slabo uvrščena. Upravljanje je razdrobljeno in ima omejene zmogljivosti, kar ovira zagotavljanje javnih storitev in javne naložbe, finančni kriminal pa ni dovolj obravnavan.
Ključni cilji te komponente 16 slovaškega načrta za okrevanje in odpornost so okrepiti prizadevanja za odkrivanje in pregon korupcije, boj proti okoljski kriminaliteti, okrepitev zmogljivosti za preprečevanje pranja denarja, optimizacijo kriznega upravljanja in okrepitev upravnih zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
S tem prispeva k obravnavanju priporočila za posamezne države št. 4 iz leta 2020, zlasti k zagotavljanju učinkovitega nadzora in izvrševanja okvira za preprečevanje pranja denarja ter zagotavljanju ugodnega poslovnega okolja in kakovostnih javnih storitev. Obravnavano je tudi priporočilo za posamezne države št. 4 iz leta 2019, tudi kar zadeva okrepljena prizadevanja za odkrivanje in pregon korupcije.
Reforma 1: Učinkovitejši boj proti korupciji in pranju denarja
Novi trendi v mednarodnem organiziranem kriminalu, vključno z zlorabo pravnih subjektov za namene pranja denarja, pomenijo pritisk na Slovaško, da nadgradi svoj okvir za preprečevanje pranja denarja za namene preprečevanja gospodarskega kriminala in boja proti njemu.
Cilj te reforme je okrepiti boj proti pranju denarja in korupciji. Izboljša pravni okvir za zamrznitev sredstev, vključno z ustanovitvijo urada za upravljanje teh sredstev in usposobljenostjo policije za preverjanje njihovega izvora. Uvede se tudi centralni register računov.
Reforma se izvede do 31. marca 2022.
Naložbo 1: Orodja in zmogljivosti za boj proti korupciji in pranju denarja
Za boj proti korupciji in pranju denarja so potrebna ustrezna orodja, vključno z digitalnimi rešitvami, in zmogljivosti.
Ta naložba bo zagotovila več orodij in ukrepov za krepitev zmogljivosti v podporo reformi 1. To vključuje digitalne programske rešitve za finančne preiskave in centralni register računov. Zmogljivosti policije za finančne preiskave se okrepijo z usposabljanjem in opremo ter reorganizacijo, s katero se ustanovi Nacionalni center za posebna kazniva dejanja (NCODK) skupaj z regionalnimi uradi in analitičnimi službami nacionalne kriminalistične agencije (NAKA). Poleg tega se sprejmejo ukrepi za polno delovanje urada prijavitelja nepravilnosti, da se podpre boj proti korupciji. To vključuje zagotavljanje tehnične opreme.
Naložba se izvede do 31. decembra 2023.
Reforma 2: Posodobitev in krepitev zmogljivosti policije
Strukture in zmogljivosti policije so zastarele in nimajo specializiranih služb, ki bi se ukvarjale z novimi oblikami kriminala in analizo kaznivih dejanj. Reforma bo prenovila organizacijo policije, okrepila analitične zmogljivosti in storitve kriminalne tehnologije ter preiskave okoljske kriminalitete. Ustanovi službo kriminalnih inženirjev, enote za analizo kaznivih dejanj in enoto za boj proti okoljski kriminaliteti in osebje ter jo ustrezno opremi.
Reforma se izvede do 31. decembra 2021.
Naložbo 2: Opremljanje in digitalizacija policije
Nezadostna digitalizacija policije povzroča neučinkovitost na več področjih. Reorganizacija (reforme 2) zahteva preusposabljanje, prenovo in dodatno opremo.
S to naložbo se okrepijo zmogljivosti policije in digitalizirajo postopki, da bi bile učinkovitejše. Usposabljanje in oprema se zagotovita vsem zaposlenim v enotah, ustanovljenih v okviru reforme 2 te komponente, posodobitev in krepitev zmogljivosti policije.Posodobljene so policijske stavbe s tlorisno površino najmanj 45 000 m 2, s čimerse v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije in najmanj 700 čistih vozil. Prizadevanja za digitalizacijo vključujejo vzpostavitev avtomatiziranega sistema za ugotavljanje kršitev v cestnem prometu in elektronskega postopka za izdajo dovoljenja za prebivanje.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Reforma 3: Optimizacija kriznega upravljanja
Številne krize, vključno s pandemijo, so pokazale slabosti v mehanizmih za odzivanje na krize.
S to reformo se optimizirajo krizno upravljanje in ustrezne zmogljivosti ter učinkovito usklajevanje reševalnih služb. To vključuje jasno opredelitev vlog in dogovorov o sodelovanju služb za ukrepanje v izrednih razmerah integriranega reševalnega sistema, vzpostavitev skupnih postopkov za odzivanje na krize in skupni mehanizem usklajevanja. Vzpostavi se tudi mreža integriranih varnostnih centrov (glej naložbo 3 te komponente, Posodobitev požarnega in reševalnega sistema).
Reforma se izvede do 31. marca 2023.
Reforma 4: Revizija in nadzor
Za učinkovito zaščito finančnih interesov Unije pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost je treba sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotij interesov, kot so opredeljeni v členu 61 finančne uredbe. Zato je izboljšanje kontrolnega in revizijskega okolja predpogoj za učinkovito izvajanje načrta v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom. Ta reforma vključuje nov ukrep za zaščito finančnih interesov Unije v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, zlasti sprejetje a) metodologije za obvladovanje tveganja korupcije in b) postopkov v zvezi z nadzorom izvajanja te metodologije s strani NIKA.
Reforma se zaključi do 31. maja 2025. Ta mejnik se izpolni pred predložitvijo šestega zahtevka za plačilo, predloženega Komisiji.
Naložba 3: Posodobitev požarnega in reševalnega sistema
Za integrirano krizno upravljanje je potrebna ustrezna infrastruktura za njegovo usklajevanje. Zastarela in razdrobljena komunikacijska in informacijska infrastruktura služb za odzivanje na izredne razmere upočasnjuje odzivanje na krize. Poleg tega je del infrastrukture gasilske reševalne službe v nezadovoljivem tehničnem stanju.
Cilj te naložbe je zagotoviti potrebno fizično in digitalno infrastrukturo za celovito izvajanje reforme 3 te komponente, optimizacije kriznega upravljanja. V ta namen podpira prenovo obstoječe stavbe z integriranim storitvenim centrom in vzpostavi virtualni integrirani varnostni center. Poleg tega se zgradi vsaj ena nova gasilska postaja in vsaj ena prenova.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Naložbo 4: Racionalizacija, optimizacija in krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja
Javne naložbe zavira pomanjkanje upravnih zmogljivosti pri izvajanju na več ravneh. Obsežne naložbe, predvidene v načrtu, pomenijo potrebo po nadaljnjem povečanju zmogljivosti za upravljanje teh naložb. Poleg tega zagotavljanje storitev ovira razdrobljeno upravljanje na občinski ravni.
Ta reforma bo okrepila upravne zmogljivosti na lokalni in nacionalni ravni za izvajanje reform in naložb iz slovaškega načrta za okrevanje in odpornost. V ta namen se ustanovi nacionalni organ za izvajanje in usklajevanje slovaškega načrta za okrevanje in odpornost (NIKA). Akt o mehanizmu za okrevanje in odpornost začne veljati ob prvem zahtevku za plačilo in v tem trenutku ne odstopa bistveno od opisa iz končnega slovaškega načrta. Sistem repozitorija za evidentiranje in shranjevanje vseh ustreznih podatkov, povezanih z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost – doseganje mejnikov in ciljev, podatkov o končnih prejemnikih, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih – bi bilo treba potrditi, da bo začel delovati do 31. decembra 2021. Slovaška predloži namensko revizijsko poročilo, ki potrjuje učinkovitost funkcij sistema repozitorijev.
Po pričakovanjih naj bi se podprle tudi medijske in komunikacijske dejavnosti. Na lokalni ravni se ustanovi najmanj 20 skupnih storitvenih centrov za izboljšanje učinkovitosti izvajanja javnih storitev na lokalni ravni, zlasti v prikrajšanih regijah.
Akt o mehanizmu za okrevanje in odpornost začne veljati do 31. decembra 2021. Revizijsko poročilo, ki potrjuje funkcije sistema repozitorija, se zaključi do 31. decembra 2021. Informacijski sistem za NIKA začne delovati do 30. septembra 2022. Do 31. decembra 2024 se vzpostavi vsaj 20 skupnih storitvenih centrov.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
|||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – reforma 1: Izboljšanje učinkovitosti boja proti korupciji in preprečevanja pranja denarja |
Mejnik |
Reforme za racionalizacijo in izboljšanje finančnih preiskav |
Začetek veljavnosti zakona 312/2020 o zamrznitvi sredstev in akta o vzpostavitvi centralnega registra računov |
|
|
|
Q1 |
2022 |
Začetek veljavnosti zakonodaje, ki vzpostavlja okvir za začetek delovanja centralnega registra računov. Pooblastilo policije za preverjanje premoženja v primeru neskladja med zakonitim dohodkom in rabljeno lastnino se bo razširilo. Urad za upravljanje zaseženega premoženja deluje, možnosti za zamrznitev sredstev pa so razširjene. |
|
2 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 1:Nabori in zmogljivosti za boj proti korupciji in pranju denarja |
Mejnik |
Zagotavljanje potrebne infrastrukture za podporo boju proti pranju denarja in korupciji |
Infrastruktura, povezana z AML in žvižgači, v celoti deluje. |
Q4 |
2023 |
Dokončanje naslednjih korakov: — Nakup programskega orodja „go AML“ do 4. četrtletja 2022 in njegovo izvajanje do tretjega četrtletja leta 2023. — Začetek testne različice centralnega registra računov z vsemi vnaprej določenimi funkcijami zakona z dostopom do podatkov do drugega četrtletja 2022 in poznejši začetek končne različice v zadnjem četrtletju leta 2022. — Operacionalizacija in popolna tehnična oprema urada za zaščito žvižgačev do tretjega četrtletja leta 2022. — Prilagoditev prostorov in opreme IKT enot NCODK in NAKA za finančne preiskave in preverjanje izvora sredstev na regionalni ravni (vzorec 1 +4) do četrtega četrtletja leta 2023. |
|||
|
3 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 1:Nabori in zmogljivosti za boj proti korupciji in pranju denarja |
Cilj |
Preusposabljanje policistov za finančne preiskave in analitične dejavnosti |
|
% usposobljenega osebja |
0 |
100 |
Q4 |
2023 |
Ustanovitev analitičnega centra NAKA ter regionalnih analitičnih in finančnih preiskovalnih uradov agencije NAKA ter ustanovitev regionalnih analitičnih in finančnih preiskovalnih uradov Nacionalnega centra za posebna kazniva dejanja (NCODK) v prvem četrtletju leta 2022. Vsi imenovani uslužbenci v novoustanovljenih policijskih enotah so se udeležili usposabljanj, delavnic in seminarjev, na katerih so sodelovali tuji in nacionalni predavatelji, ter sodelovanje pri usposabljanju s Cepolom in Europolom. |
|
4 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – reforma 2:Posodobitev in krepitev zmogljivosti policije |
Mejnik |
Izvajanje organizacijskih sprememb policije za povečanje učinkovitosti odkrivanja, preiskovanja in odkrivanja korupcije |
Organizacijske spremembe policije so učinkovite.
|
|
|
|
Q4 |
2021 |
Organizacijske spremembe, katerih cilj je ustanovitev enote za odkrivanje in preiskovanje okoljske kriminalitete (središče in regije), razširitev analitičnih zmogljivosti policije na regionalno raven, ustanovitev nove enote za kriminalistične tehnološke storitve (središče in regije). |
|
5 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – usposabljanje |
Cilj |
Uvaja se usposabljanje, povezano z reformo policije. |
|
% usposobljenega osebja |
0 |
100 |
Q4 |
2024 |
Usposobljeni so vsi uradniki, imenovani v novoustanovljenih policijskih enotah (okoljska kriminaliteta, analize kaznivih dejanj, storitve kriminalne tehnologije). Vsaj 300 policistov je usposobljenih za izboljšanje kakovosti komunikacije z žrtvami kaznivih dejanj za policiste. |
|
6 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 2:Oprema in digitalizacija policije – obnova voznega parka |
Cilj |
Nakup novih vozil (10 % voznega parka) električnih in hibridnih vozil |
|
Številka |
0 |
700 |
Q4 |
2022 |
Od splošnega cilja prenovitve 705 vozil iz policijskega voznega parka z električnimi in hibridnimi vozili (326 vozil do drugega četrtletja 2022 in 379 vozil do četrtega četrtletja 2022) se nadomesti vsaj 700 policijskih vozil. |
|
7 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policijskih sil – obnova stavb |
Mejnik |
Obseg prenovljene tlorisne površine policijskih stavb za zmanjšanje energetske intenzivnosti stavb (v m²) |
|
Številka |
0 |
45 000 |
Q2 |
2025 |
Od splošnega cilja prenove 49965 kvadratnih metrov tlorisne površine stavb se vsaj 45000 kvadratnih metrov v policijskih stavbah prenovi, da se zmanjša njihova energetska intenzivnost. Tehnično, materialno in prostorsko zagotavljanje enot za analizo kaznivih dejanj, storitev kriminalne tehnologije in enot za okoljsko kriminaliteto v skladu s popisom materialov.
|
|
8 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policijskih sil – nov informacijski sistem za registracijo tujih rezidentov (IS ECU) |
Mejnik |
Elektronska obdelava dovoljenj za prebivanje za poenostavitev postopkov za javnost |
Začetek delovanja novih modulov |
|
|
|
Q4 |
2024 |
Začetek polnega delovanja novih modulov informacijskega sistema za tujce z naslednjimi ključnimi funkcijami: vložitev prošnje za prebivanje in podaljšanje, prijava prebivališča, informatizacija vloge za dokument, moduli za priglasitev in informatizacija komunikacije med postopkom. |
|
9 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – avtomatizirani sistem za odkrivanje cestnoprometnih prekrškov |
Mejnik |
Avtomatizacija sistema za odkrivanje prometnih kršitev v polnem delovanju |
Uvedba polnega delovanja treh modulov |
|
|
|
Q2 |
2026 |
Avtomatizacija evidentiranja kršitev cestnoprometnih predpisov. Polno delovanje sistema z moduli: (1) evidentiranje in ugotavljanje cestnoprometnih prekrškov, (2) spremembe obstoječega sistema za samodejno ustvarjanje odločitev ter (3) statistika, poročanje in analiza. |
|
10 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – reforma 3: optimizacija kriznega upravljanja |
Mejnik |
Začetek veljavnosti optimiziranega kriznega upravljanja |
Začetek veljavnosti spremenjenega zakona 129/2002 o integriranem reševalnem sistemu |
|
|
|
Q1 |
2023 |
Koncept optimizacije kriznega upravljanja jasno opredeljuje odnose med službami za ukrepanje v izrednih razmerah integriranega reševalnega sistema, vzpostavlja skupne postopke za obvladovanje kriznih razmer, zagotavlja skupno usklajevanje med komponentami, ob upoštevanju strateške in operativne ravni kriznega upravljanja, ter predlaga mrežo integriranih varnostnih centrov. Zakonodaja začne veljati do prvega četrtletja 2023. |
|
11 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 3: Posodobitev požarnega in reševalnega sistema – Vzpostavitev mreže integriranih varnostnih centrov |
Mejnik |
Operacionalizacija integriranega varnostnega centra in virtualnega integriranega varnostnega centra |
Operacionalizacija integriranega varnostnega centra in začetek virtualnega integriranega varnostnega centra |
Q2 |
2026 |
Začne delovati en integrirani varnostni center, ki izboljšuje operativno upravljanje služb za ukrepanje ob nesrečah integriranega reševalnega sistema. V ta namen se prenovi stavba, v kateri bodo nameščene službe za ukrepanje ob nesrečah. Za izboljšanje operativnega upravljanja služb za ukrepanje ob nesrečah integriranega reševalnega sistema se vzpostavi virtualni integrirani varnostni center. |
|||
|
12 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 3: Posodobitev požarnega in reševalnega sistema – obnova stavb gasilske postaje |
Cilj |
Posodobitev gasilskih postaj |
Številka |
0 |
2 |
Q2 |
2026 |
Dokončanje gradbenih del za novo gasilsko postajo in rekonstrukcija ene obstoječe gasilske postaje. S prenovo gasilske postaje se v povprečju doseže vsaj 30-odstotni prihranek primarne energije. |
|
|
13 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: krepitev upravnih zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – ustanovitev nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje |
Mejnik |
Zmanjšanje tveganja pri izvajanju z ustanovitvijo usklajevalnega, finančnega in izvajalskega organa (NIKA) za mehanizem za okrevanje in odpornost |
Vzpostavitev in krepitev zmogljivosti organa za okrevanje in odpornost |
|
|
|
Q3 |
2022 |
Nika bo vzpostavljena do tretjega četrtletja 2021. To bo usklajevalni, finančni in izvajalski organ za mehanizem za okrevanje in odpornost. Naslednji koraki vključujejo: Krepitev zmogljivosti NIKA in vladne revizije do četrtega četrtletja leta 2021. Do tretjega četrtletja leta 2022 bo vzpostavljen nov informacijski sistem za namene NIKA. |
|
14 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: krepitev upravnih zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – ustanovitev nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje |
Mejnik |
Revizija in kontrole: pravna podlaga |
Začetek veljavnosti akta o mehanizmu za okrevanje in odpornost |
|
|
Q4 |
2021 |
Parlamentarna odobritev in zakonit začetek veljavnosti akta o mehanizmu za okrevanje in odpornost morata biti zaključena pred prvim zahtevkom za plačilo. |
|
|
15 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: krepitev upravnih zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – ustanovitev nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje |
Mejnik |
Sistem repozitorijev načrtov za okrevanje in odpornost: informacije za spremljanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost |
Revizijsko poročilo, ki potrjuje funkcije sistema repozitorijev |
|
|
|
Q4 |
2021 |
Vzpostavljen in operativen je sistem repozitorijev, ki je lahko v obliki Excelovega lista za spremljanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost. Sistem bo vključeval najmanj naslednje funkcije: (a) zbiranje podatkov in spremljanje doseganja mejnikov in ciljev; (b) zbira in shranjuje podatke, ki se zahtevajo v skladu s členom 22(2)(d)(i) do (iii) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ter zagotavlja dostop do njih.
|
|
16 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: krepitev upravnih zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – ustanovitev skupnih storitvenih centrov |
Cilj |
Ustanovitev skupnih storitvenih centrov. |
|
|
0 |
20 |
Q4 |
2024 |
Od splošnega cilja vzpostavitve 22 skupnih storitvenih centrov v regijah, ki najbolj zaostajajo v razvoju, se do četrtega četrtletja 2024 ustanovi vsaj 20 skupnih storitvenih centrov. Ti skupni storitveni centri pomagajo združiti zmogljivosti na lokalni ravni pri zagotavljanju osnovnih javnih (socialnih) storitev.
|
|
17 |
Reforma 4: Revizija in nadzor |
Mejnik |
Sprejetje a) metodologije za obvladovanje tveganja korupcije in b) postopkov v zvezi z nadzorom NIKA nad izvajanjem te metodologije |
Sprejetje in objava revidirane metodologije za obvladovanje tveganj korupcije, ki se uporablja za vse organe, ki izvajajo mehanizem za okrevanje in odpornost, ter sprejetje postopka usklajevalnega organa za nadzor nad izvajanjem te metodologije |
Q2 |
2025 |
Vladni urad sprejme revidirano metodologijo za obvladovanje korupcijskih tveganj. Metodologija je zavezujoča za vse organe, ki izvajajo mehanizem za okrevanje in odpornost, in zagotavlja minimalne standarde za obvladovanje korupcijskih tveganj. Usklajevalni organ poleg tega sprejme postopek o tem, kako se bo spremljalo izvajanje metodologije za obvladovanje korupcijskih tveganj. |
|||
KOMPONENTA 17: DIGITALNA SLOVAŠKA (DRŽAVA V MOBILNIH OMREŽJIH, KIBERNETSKA VARNOST, HITER INTERNET ZA VSE, DIGITALNO GOSPODARSTVO)
Cilj te komponente slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je doseči znaten napredek Slovaške pri doseganju digitalno pripravljene družbe in gospodarstva. Ta cilj se doseže z ukrepi, namenjenimi digitalizaciji javne uprave in zagotavljanja javnih storitev, izboljšanju kibernetske varnosti s standardiziranimi pristopi za preprečevanje in reševanje incidentov v vseh subjektih javne uprave, krovni strategiji za digitalna znanja in spretnosti ter podpori večdržavnim projektom EU in naložbam v raziskave in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij. Poleg tega so v komponenti predstavljeni ukrepi za digitalno povezljivost, ki jih nameravajo organi financirati iz skladov kohezijske politike.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Ukrepi v okviru te komponente prispevajo k obravnavanju priporočil za posamezne države za Slovaško, zlasti v zvezi z digitalnimi znanji in spretnostmi (priporočilo za posamezno državo št. 2 iz leta 2020), digitalno preobrazbo (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2020), poslovnim okoljem in kakovostjo javnih storitev (priporočilo za posamezno državo št. 4 iz leta 2020), raziskavami in inovacijami (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019) ter konkurenčnostjo MSP (specifično priporočilo št. 3 iz leta 2019).
A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Reforma 1: Oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere
Na podlagi te reforme bo Ministrstvo za naložbe, regionalni razvoj in informatizacijo (MIRRI) pripravilo in sprejelo naložbeni načrt za prednostne „življenjske razmere“ državljanov in podjetij. Cilj je državljanom in podjetjem omogočiti hitro in enostavno upravno reševanje takih življenjskih situacij na eni lokaciji.
V naložbenem načrtu se opredeli 16 prednostnih življenjskih razmer, opiše sedanji in prihodnji status postopkov ter navedejo naložbeni ukrepi, ki jih je treba izvesti v upravnih subjektih in njihovih informacijskih sistemih. Prednostne življenjske razmere se izberejo v skladu s seznamom življenjskih razmer, ki se spremljajo z referenčnim merilom eGov, in ob upoštevanju življenjskih razmer iz Priloge II k uredbi o enotnem digitalnem portalu.
Reforma bo privedla do uvedbe svežnja zakonodajnih sprememb za uvedbo novih digitalnih javnih storitev z enotno zasnovo.
Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.
Reforma 2: Centralno upravljanje virov IT
V okviru te reforme se vzpostavi osrednja platforma za javna naročila za nakup in uporabo virov IT. Ta sredstva se nato dajo na voljo za razvoj informacijskih sistemov v javni upravi, s splošnim ciljem skrajšanja časa in skrajšanja stroškov takega razvoja.
Viri informacijske tehnologije se naročajo centralno na podlagi okvirne pogodbe, subjekti javne uprave pa imajo pravico, da jih uporabljajo prek osrednje platforme, tj. digitalnega trga. Znižanje stroškov se doseže z učinkovitejšim nakupom in dodelitvijo zmogljivosti IT.
Platforma se uvede v dveh korakih:
-Prvič, za vire IT se pripravi katalog na podlagi jasnih pogojev za upravičenost, pod katerimi se lahko viri zabeležijo v katalog. Upoštevajo se varnost sistemov, zahteve referenčne arhitekture ter kakovost storitev in blaga.
-Drugič, javno naročanje teh virov zaključi MIRRI, da bi jih uporabnikom dal na voljo v potrebni kakovosti in količini.
Platforma zagotavlja funkcijo ocenjevanja vrednosti naložb v informacijsko tehnologijo s spremljanjem stroškov, prijav, transakcij in donosov.
Reforma se zaključi do 31. decembra 2023.
Naložbo 1: Boljše storitve za državljane in podjetja
V neposredni povezavi z reformo 1 te komponente, tj. ustvarjanjem rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere, ta naložba vključuje uvedbo integriranih rešitev e-uprave za 16 prednostnih življenjskih razmer. Rešitve se razvijejo z uporabo skupne platforme orodij IT, potrebnih za vzpostavitev in zagotavljanje razumljivih in uporabniku prijaznih digitalnih storitev, ki zajemajo celovitost postopka za življenjske razmere.
Naložbe so v obliki projektov, ki temeljijo na povpraševanju in zagotavljajo celovito upravno rešitev življenjskih razmer z največjimi koristmi. Rešitve vsebujejo enotne funkcije iskanja, enotno točko za zagotavljanje storitev, mobilno različico, enotno zasnovo in jasno navigacijo, nemoten prehod skozi življenjske razmere, pregled statusa obvestil o zahtevku in statusu ter spletna plačila. Projekt vključuje tudi vključitev rešitev v osrednji portal javne uprave, preoblikovanje osnovnih upravnih postopkov, nadgradnjo sistemov agende ter povezavo z osrednjo vmesno programsko opremo in centralnim zaledjem.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Naložbo 2: Digitalna preobrazba zagotavljanja javnih storitev
S to naložbo se skrajša trajanje dokončanja javnih storitev z optimizacijo in avtomatizacijo upravnih postopkov. Naložba bo preoblikovala 34 oddelkov javne uprave z uvedbo v celoti delujoče digitalizirane različice.
Naložbe so v obliki projektov, ki temeljijo na povpraševanju, za preoblikovanje postopkov uprav z največjim potencialom za izboljšanje kakovosti ali prihranke. Prihranki se dosežejo z zmanjšanjem operativnih stroškov, postopkovnimi napakami, roki za dokončanje ali potrebami po človeških virih. Izboljšanje kakovosti postopkov in zmanjšanje stroškov se po potrebi doseže z optimizacijo ustrezne zakonodaje ali spremembo organizacije dejavnosti in postopkov.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Reforma 3: Upravljanje digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe
S to reformo se bo uvedla nova struktura upravljanja za reforme in naložbe v digitalno gospodarstvo z vključitvijo pristojnih organov na različnih ravneh. Na politični ravni vladni svet za digitalizacijo javne uprave in enotni digitalni trg kot organ vlade za svetovanje, usklajevanje in pobudo o vprašanjih, povezanih z digitalizacijo, spremlja izvajanje in uresničevanje reform in projektov na področju digitalnega gospodarstva. Na delovni ravni si oddelek za digitalno agendo MIRRI prizadeva zagotoviti izvajanje reform in naložb ter doseganje določenih mejnikov in ciljev. Na ravni ocenjevanja analitična enota MIRRI zagotavlja tematsko skladnost intervencij s prednostnimi nalogami strateških politik/dokumentov (RIS3, SACI, strategija digitalne preobrazbe za Slovaško do leta 2030). Delovna skupina za digitalno preobrazbo Slovaške na ravni posvetovanja pomaga oddelku za digitalno agendo MIRRI pri izvajanju reform in naložb v digitalno gospodarstvo.
V okviru te reforme bo MIRRI sprejel nov strateški dokument – akcijski načrt za digitalno preobrazbo Slovaške za obdobje 2023–2026.
Reforma se izvede do 30. junija 2026.
Naložba 3: Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom
Ta naložba podpira sodelovanje Slovaške v evropskih večdržavnih projektih. Mehanizem za okrevanje in odpornost podpira del stroškov te naložbe. Mehanizem za okrevanje in odpornost podpira del stroškov te naložbe. Te naložbe lahko prejmejo tudi podporo iz drugih programov ali instrumentov Unije za stroške, ki jih mehanizem za okrevanje in odpornost ne podpira.
Predhodni seznam pobud je bil določen na podlagi strokovnega javnega posvetovanja, predpogojev in pripravljenosti projektov. Slovaška namerava pridobiti financiranje za nekatere od teh projektov iz drugih virov, zlasti iz neposredno upravljanih programov EU (Digitalna Evropa, Instrument za povezovanje Evrope, Obzorje Evropa).
Naložba bo privedla do naslednjih projektov:
-vzpostavitev mreže evropskih vozlišč za digitalne inovacije in vozlišč za digitalne inovacije za podporo digitalizaciji slovaških MSP.
-zagon superračunalnika za nacionalni center za superračunalništvo.
-sodelovanje v dveh drugih večdržavnih evropskih projektih, ki se določita na podlagi vnaprej določenega seznama večdržavnih projektov, ki ga je predložila Evropska komisija.
Zadnji mejnik naložbe se zaključi do 31. decembra 2025. Podpora tem projektom se bo nadaljevala tudi po tem roku v obdobju izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.
Naložbo 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij
Cilj te naložbe je vzpostaviti podporno shemo za raziskave, razvoj in uporabo naprednih digitalnih tehnologij v podjetjih, vključno z MSP, raziskovalnimi inštituti in subjekti javne uprave. Mehanizem za okrevanje in odpornost podpira del stroškov te naložbe. Te naložbe lahko prejmejo tudi podporo iz drugih programov ali instrumentov Unije za stroške, ki jih mehanizem za okrevanje in odpornost ne podpira.
Podpora se dodeli uspešnim slovaškim projektom v okviru neposredno upravljanih programov, izbranim projektom pomembnega projekta skupnega evropskega interesa ali projektom, ki pridobijo pečat odličnosti, v skladu z veljavnimi pravili o financiranju iz skladov EU. Poleg tega se lahko podpora dodeli tudi projektom, izbranim na nacionalni ravni. Poleg raziskovalnih, razvojnih in uporabniških projektov se lahko podpora dodeli tehnološkim ustanovam, strokovnim centrom, zasebnim podjetjem in platformam v skladu s pravili o državni pomoči.
Naložba je osredotočena na:
-podpora raziskovalnim, razvojnim in inovacijskim projektom z ravnmi tehnološke pripravljenosti 5 do 8,
-podpora za vzpostavitev preskusne in eksperimentalne infrastrukture,
-podpora za sodelovanje v inovativnih projektih na evropski in mednarodni ravni,
-podpora platformam in kompetenčnim centrom pri njihovih dejavnostih ozaveščanja in usposabljanja, namenjenih digitalnim spretnostim in kompetencam.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Naložba 5: Hitra nepovratna sredstva – hekatoni
Cilj je ustvariti orodje za spodbujanje inovativnih rešitev za prožno in hitro reševanje sedanjih družbenih izzivov. To se doseže z organiziranjem hekatonov, ki vključujejo zagonska podjetja, druga podjetja, raziskovalne ustanove, univerze in njihove študente ter druge strokovnjake.
Naložba se uporabi za organizacijo 17 hekatonov v petih letih. Stroški vključujejo sredstva za zmagovalne ekipe, ki bodo svoje rešitve ponudile javni upravi ali širši javnosti.
Organizator v sodelovanju s sodelujočimi organi javne uprave opredeli vrsto tem in težav, ki jih morajo obravnavati hekatoni.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Reforma 4: Standardizacija tehničnih in postopkovnih rešitev za kibernetsko varnost (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)
Sedanje zahteve glede kibernetske varnosti v javni upravi se razlikujejo glede njihove priprave, kakovosti in jasnosti. Individualizirane rešitve za kibernetsko varnost povzročajo višje skupne stroške in dvoumnost za številne izvajalce storitev. Poleg tega so veljavne metodološke smernice za kibernetsko varnost zastarele in ne ustrezajo svojemu namenu v hitro spreminjajočem se okolju kibernetskih groženj. Cilj te reforme je posodobiti veljavne zahteve glede kibernetske varnosti in povečati standardizacijo rešitev za vse subjekte javne uprave.
Reforma bo privedla zlasti do razvoja enotnega metodološkega okvira za kibernetsko varnost; oblikovanje postopkovnega priročnika za ocenjevanje kibernetske varnosti; vzpostavitev osrednje strokovne podpore za izvajanje ukrepov za kibernetsko varnost; opredelitev kategorij organizacij za namene kibernetske varnosti; opredelitev osnovnih zahtev za kibernetsko varnost v javni upravi.
Nacionalni koncept za informatizacijo javne uprave (NKIVS) določa okvir standardizacije za zahteve glede kibernetske varnosti.
Reforma se izvede do 31. decembra 2025.
Reforma 5: Izboljšanje usposabljanja ter znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)
Splošna raven znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti v javni upravi ni zadostna. Cilj te reforme je uvesti sistematično vseživljenjsko učenje strokovnjakov za informacijsko tehnologijo v javni upravi na področju kibernetske varnosti.
Reforma:
-vzpostavitev programa ozaveščanja o kibernetski varnosti in usposabljanja za osebje javne uprave, vključno z dopolnilnim usposabljanjem strokovnjakov za kibernetsko varnost (kot vseživljenjsko učenje);
-vzpostavijo vsaj tri kompetenčne centre za kibernetsko varnost na univerzah, da bi imeli vlogo v izobraževanju in zagotavljanju strokovnega znanja javnemu in zasebnemu sektorju;
-podpirati mednarodno sodelovanje z ustreznimi mednarodnimi centri odličnosti na področju kibernetskih in hibridnih groženj;
-razvoj metodologije za vzpostavitev enot za kibernetsko varnost v subjektih javne uprave.
Reforma se izvede do 30. junija 2026.
Naložba 6: Krepitev preventivnih ukrepov, povečanje hitrosti odkrivanja in reševanja incidentov (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo)
Cilj tega ukrepa je razviti sistem zgodnjega odzivanja na področju kibernetske varnosti javne uprave. Sledi projektom v okviru integriranega operativnega programa Integrirana infrastruktura.
Natančneje, naložba:
-vključitev novih tehničnih in tehnoloških rešitev sistema za zgodnje odzivanje v infrastrukturo za obvladovanje kibernetskih incidentov;
-razvoj okvira za redne temeljite varnostne revizije, ocene ranljivosti in penetracijsko testiranje v splošni arhitekturi kibernetske varnosti;
-povečati raven opreme za tehnološko varovanje v objektih kritične infrastrukture;
-razvoj kataloga groženj in metodologije za upravljanje kibernetske varnosti;
-razviti centraliziran pristop za izvajanje varnostnih popravkov.
V okviru preprečevanja se okrepi splošna raven kakovosti fizične in postopkovne varnosti kritične infrastrukture javne uprave. To se doseže z izboljšanjem varnosti procesov, obnovo in dokončanjem 54 zavarovanih prostorov za informacijske sisteme kritične infrastrukture.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
Reforma 6: Strateški pristop k izobraževanju na področju digitalnih spretnosti v sodelovanju s predstavniki ključnih deležnikov
S to reformo se oblikuje skladna nacionalna strategija za razvoj digitalnih znanj in spretnosti z vseživljenjskim učenjem, ki bo zajemala ljudi v produktivni in poproizvodni starosti. Strategijo pripravi MIRRI v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in predstavniki ključnih zainteresiranih strani.
Strategija vključuje analizo stanja digitalnih znanj in spretnosti na Slovaškem, opredelitev obstoječih ovir za njihov razvoj, učno vizijo za naslednje obdobje ter priporočila glede ukrepov za javne organe za izboljšanje razmer in doseganje ciljev. V strategiji se predlaga tudi dolgoročni trajnostni sistem financiranja in podpore za digitalna znanja in spretnosti, njen cilj pa je tudi ustvariti privlačno okolje za preprečevanje bega možganov ter privabljanje tujih strokovnjakov in raziskovalcev.
Reforma se zaključi do 31. decembra 2022.
Naložba 7 Izboljšanje digitalnih spretnosti starejših in razširjanje tabličnih računalnikov
Delež ljudi, starih od 65 do 74 let, z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi znaša le 11 % v primerjavi s povprečjem EU, ki znaša 24 %. Usposabljanje na področju digitalnih spretnosti na Slovaškem je močno odvisno od učenja na delovnem mestu in/ali programov, ki jih financira delodajalec. Zato imajo ljudje v poproizvodni starosti in prikrajšani ljudje na splošno bolj omejen dostop do razvoja digitalnih znanj in spretnosti. Ta vrzel v znanjih in spretnostih je bila še posebej problematična v obdobju COVID-19. Cilj te naložbe je obravnavati to vprašanje s ciljno usmerjenim programom usposabljanja na področju digitalnih znanj in spretnosti ter zagotavljanja digitalne opreme za vsaj 105440 starejših in prikrajšanih oseb.
Naložbo sestavljajo:
-pilotni projekt za 1000 oseb za oceno posebnih potreb in fiziološke ustreznosti tehnološke opreme (tabele ali alternative) za starejše in prikrajšane osebe;
-usposabljanja za starejše in prikrajšane osebe v obliki osebnega in e-učenja;
-razvoj specializiranih aplikacij z elementi dostopnosti;
-zagotavljanje subvencionirane tehnološke opreme (tabele ali alternative) skupaj s kuponi za zagotavljanje dostopa do interneta.
Naložba se izvede do 30. junija 2026.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja
|
|||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
17 – Digitalna Slovaška – reforma 1: Oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere |
Mejnik |
Naložbeni načrt za prednostne življenjske razmere |
Objava prednostnega seznama, ki ga je odobril MIRRI |
|
|
|
Q4 |
2022 |
Objava seznama prednostnih elektronskih storitev, ki jih odobri MIRRI SR, na podlagi referenčne vrednosti eGOV in ob upoštevanju Priloge II k uredbi o enotnem digitalnem portalu, |
|
2 |
17 – Digitalna Slovaška – reforma 1: Oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere |
Mejnik |
Časovni načrt prednostnih življenjskih razmer |
Objava časovnega načrta |
Q4 |
2023 |
Analiza zasnove storitev in opredelitev pomanjkljivosti (časovni načrt) za njihovo izboljšanje prek vseh zadevnih javnih institucij |
|||
|
3 |
17 – Digitalna Slovaška – reforma 2: Centralno upravljanje virov IT |
Mejnik |
Osrednja platforma za uporabo virov IT (digitalni trg) |
Začetek delovanja platforme |
|
|
|
Q4 |
2023 |
Začetek uporabe platforme orodij in politik za nov način nakupa in uporabe blaga IT, strokovnega znanja, uporabe storitev v oblaku in odprtokodne kode. Storitve se naročajo centralno (okvirna pogodba), uporabniki storitev pa imajo možnost, da se po potrebi dinamično oprejo na osrednjo platformo. |
|
4 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja |
Cilj |
Število zgrajenih in uvedenih rešitev e-uprave |
Številka |
0 |
2 |
Q1 |
2025 |
Uvedba digitalnih rešitev za dve izbrani življenjski situaciji z naslednjimi značilnostmi: enoten dostop do iskanja storitev; enotno točko za izvajanje storitev; po potrebi mobilno različico; enotno zasnovo; jasna navigacija; nemoten prehod skozi življenjske razmere; pregled statusa zahtevka; uradna obvestila o statusu; in spletna plačila. Projekt vključuje vključitev rešitev v osrednji portal javne uprave, preoblikovanje poslovnih procesov v celovito, nadgradnjo sistemov agende ter povezavo z osrednjimi vmesnimi sistemi in centralnimi zalednimi sistemi. Izvajanje dveh življenjskih razmer. |
|
|
5 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja |
Cilj |
Število zgrajenih in uvedenih rešitev e-uprave |
|
Številka |
2 |
16 |
Q2 |
2026 |
Popolno izvajanje digitalnih rešitev za 16 izbranih življenjskih situacij z naslednjimi značilnostmi: enoten dostop do iskanja storitev; enotno točko za izvajanje storitev; po potrebi mobilno različico; enotno zasnovo; jasna navigacija; nemoten prehod skozi življenjske razmere; pregled statusa zahtevka; uradna obvestila o statusu; in spletna plačila. Projekt vključuje vključitev rešitev v osrednji portal javne uprave, preoblikovanje poslovnih procesov v celovito, nadgradnjo sistemov agende ter povezavo z osrednjimi vmesnimi sistemi in centralnimi zalednimi sistemi. Platforma za razvoj in zagotavljanje prednostnih življenjskih razmer se posodobi in optimizira. |
|
6 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja |
Mejnik |
Platforma za razvoj in zagotavljanje prednostnih življenjskih razmer |
Platforma je na voljo |
|
|
|
Q4 |
2024 |
Posodobitev čelne, zaledne in vmesne programske opreme (skupni moduli) v zvezi z načeli komponent z nizko kodo, ki se centralno upravljajo za ponudnike rešitev e-uprave za življenjske razmere. Platforma je predpogoj za uvedbo rešitev e-uprave v življenjskih razmerah. |
|
7 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 2: Digitalna preobrazba zagotavljanja javnih storitev |
Cilj |
Digitalna preobrazba oddelkov za javno upravo |
Številka |
0 |
4 |
Q4 |
2024 |
Štirje postopki in oddelki v javni upravi se optimizirajo in avtomatizirajo. Naložbe so namenjene izboljšanju kakovosti javnih storitev ali učinkovitosti (z zmanjšanjem operativnih stroškov, postopkovnimi napakami, roki za dokončanje ali potrebami po človeških virih). To se po potrebi doseže s spremembo zakonodaje ali s spremembo organizacije postopkov. Oddelki javne uprave so registrirani v osrednjem metainformacijskem sistemu javne uprave v skladu z zakonom št. 575/2001 zb. o organizaciji vladnih dejavnosti in organizaciji osrednje državne uprave. |
|
|
8 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 2: Digitalna preobrazba zagotavljanja javnih storitev |
Cilj |
Digitalna preobrazba oddelkov za javno upravo |
|
Številka |
4 |
34 |
Q2 |
2026 |
34 postopkov in oddelkov v javni upravi se optimizira in avtomatizira. Naložbe so namenjene izboljšanju kakovosti javnih storitev ali učinkovitosti (z zmanjšanjem operativnih stroškov, postopkovnimi napakami, roki za dokončanje ali potrebami po človeških virih). To se po potrebi doseže s spremembo zakonodaje ali s spremembo organizacije postopkov. Oddelki javne uprave so registrirani v osrednjem metainformacijskem sistemu javne uprave v skladu z zakonom št. 575/2001 zb. o organizaciji vladnih dejavnosti in organizaciji osrednje državne uprave. |
|
9 |
17 – Digitalna Slovaška – reforma 3: Upravljanje digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe |
Mejnik |
Akcijski načrt za digitalno preobrazbo Slovaške za obdobje 2023–2026 |
Razvoj in sprejetje s strani MIRRI |
|
|
|
Q4 |
2022 |
MIRRI je sprejel nov strateški dokument – Akcijski načrt za digitalno preobrazbo Slovaške za obdobje 2023–2026. V akcijskem načrtu bodo predstavljeni ukrepi za izboljšanje digitalne uspešnosti Slovaške na podlagi strategije Slovaške za digitalno preobrazbo do leta 2030 in sedanjega časovnega načrta za obdobje 2019–2022. |
|
10 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 3: Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom |
Cilj |
Število vozlišč za digitalne inovacije/evropskih vozlišč za digitalne inovacije |
|
Številka |
0 |
5 |
Q3 |
2022 |
Ta cilj se doseže z: 1. Vzpostavitev mreže štirih evropskih vozlišč za digitalne inovacije na Slovaškem, ki bodo podjetjem zagotavljala storitve v podporo uvajanju novih tehnologij in inovacij. Sodelujejo v vseevropskem omrežju evropskih vozlišč za digitalne inovacije. Kandidati za ustanovitev štirih evropskih vozlišč digitalne infrastrukture so bili imenovani septembra 2020. 2.Poleg štirih evropskih vozlišč digitalne infrastrukture se vzpostavi vsaj en dodaten center, ki sledi eni od obeh možnosti: (a) Evropsko vozlišče za digitalne inovacije brez finančne podpore iz programa Digitalna Evropa, ki se mu podeli pečat odličnosti na natečaju Evropske komisije; ali (b) lokalno vozlišče za digitalne inovacije, ki se izbere v okviru nacionalne sheme in naj bi dopolnjevalo mrežo obstoječih evropskih vozlišč za digitalne inovacije. |
|
11 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 3: Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom |
Mejnik |
Razvoj in gradnja superračunalnika za nacionalni center za superračunalništvo |
Začetek obratovanja superračunalnika in predložitev obvestila o predaji |
Q4 |
2025 |
Začetek obratovanja in začetek uporabe računalniške infrastrukture na podlagi funkcionalnih preskusov in protokola predaje.
|
|||
|
12 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 3: Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom |
Cilj |
Sodelovanje v večdržavnih digitalnih projektih iz vnaprej določenega sklopa |
|
Številka |
0 |
2 |
Q4 |
2024 |
Podpora, dodeljena za sodelovanje v dveh večdržavnih digitalnih projektih iz naslednjih predlogov, ki jih je predlagala Evropska komisija: Centri za varnostne operacije, MediaInvest, evropska infrastruktura za storitve blokovnih verig, EuroQCI, koridorji 5G, skupna evropska podatkovna infrastruktura, obdelovalci in polprevodniški čipi, povezana javna uprava, evropski genom, digitalna znanja in spretnosti. Najmanj 85 090 000 EUR se izplača za naložbo 3 „Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim področjem“ gospodarstvo“, da bi podprli del stroškov te naložbe za cilj „Sodelovanje v večdržavnih digitalnih projektih iz vnaprej določenega sklopa“. Zneski, zagotovljeni v okviru drugih programov ali instrumentov Unije, se ne upoštevajo pri tem znesku. |
|
13 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij |
Mejnik |
Zasnova podporne sheme za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij |
Začetek izvajanja programa podpore |
|
|
|
Q2 |
2022 |
Izvedbena enota MIRRI vzpostavi in objavi shemo podpore za raziskave in razvoj digitalnih rešitev za mala in srednja podjetja, velika podjetja, zasebne raziskovalne in razvojne ustanove, javne ustanove za raziskave in razvoj, vključno z akademskimi krogi in slovaško akademijo znanosti, nevladnimi in neprofitnimi organizacijami, mediji, javnimi institucijami, vključno z občinami, in drugimi upravičenimi prosilci. Shema se uporablja tudi kot mehanizem sofinanciranja za projekte, ki so uspešni v programih EU, ki se upravljajo neposredno (digitalna Evropa, Obzorje Evropa in Instrument za povezovanje Evrope). Prednost imajo uspešni projekti, ki temeljijo na oceni pomembnih projektov skupnega evropskega interesa, ki jo opravi Evropska komisija. Projekti se ocenijo tudi na podlagi prednostnih področij, opredeljenih v razsežnosti 4 (Digitalna preobrazba Slovaške) v strategiji pametne specializacije (RIS3). |
|
14 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij |
Cilj |
Število projektov za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij |
|
Številka |
0 |
19 |
Q4 |
2024 |
Podpora, izplačana 19 projektom za razvoj in uporabo digitalnih rešitev v okviru sheme podpore. Najmanj 70 246 047 EUR se izplača za naložbo 4 „Podpora projektom, katerih cilj je razvoj in uporaba vrhunskih digitalnih tehnologij“, da se podpre del stroškov te naložbe za cilj „Število projektov za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij“. Zneski, zagotovljeni v okviru drugih programov ali instrumentov Unije, se ne upoštevajo pri tem znesku. |
|
15 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij |
Cilj |
Število projektov za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij |
|
Številka |
19 |
53 |
Q2 |
2026 |
Podpora, izplačana 53 projektom pri razvoju in uporabi digitalnih rešitev v okviru sheme podpore. Najmanj 70 246 047 EUR se izplača za naložbo 4 „Podpora za projekte, katerih cilj je razvoj in uporaba vrhunskih digitalnih tehnologij“, da se del stroškov te naložbe pokrije s ciljem „Število projektov za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij“. Zneski, zagotovljeni v okviru drugih programov ali instrumentov Unije, se ne upoštevajo pri tem znesku. |
|
16 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 5: Hitra nepovratna sredstva – hekatoni |
Cilj |
Število organiziranih hitrih nepovratnih sredstev – hekatoni |
Številka |
0 |
17 |
Q2 |
2026 |
Organizacija 17 hekatoni – dogodki, na katerih se dodelijo hitra nepovratna sredstva za inovativne rešitve za najbolj inovativne rešitve za trenutne družbene izzive. Dogodek vključuje zagonska podjetja, druga podjetja, raziskovalne ustanove, univerze in njihove študente ter druge strokovnjake. Zmagovalne ekipe zagotovijo svoje rešitve javni upravi ali širši javnosti. |
|
|
17 |
17 – Digitalna Slovaška – reforma 5: Izboljšanje usposabljanja ter znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo) |
Cilj |
Število zaposlenih na področju IT v javni upravi, usposobljenih na področju kibernetske varnosti |
|
Številka |
29 |
600 |
Q2 |
2026 |
Dodatnih 571 strokovnjakov za IT v okolju javne uprave je bilo prekvalificiranih za kibernetsko varnost na „poklicnih“, „vodstvenih“ in „upravljavskih“ ravneh. |
|
18 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 6: Krepitev preventivnih ukrepov, povečanje hitrosti odkrivanja in reševanja incidentov (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo) |
Cilj |
Število zavarovanih informacijskih sistemov v okolju javne uprave |
|
Številka |
70 |
1 000 |
Q4 |
2024 |
Zavarovanje 1000 sistemov IT, ki so opredeljeni kot: orodja sistema zgodnjega opozarjanja so vključena v sistem za obvladovanje kibernetskih incidentov, pri čemer se uporabljajo potrebni elementi strojne/programske opreme, dvosmerna šifrirana komunikacija in pošiljanje opozoril. |
|
19 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 6: Krepitev preventivnih ukrepov, povečanje hitrosti odkrivanja in reševanja incidentov (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo) |
Mejnik |
Varnostne revizije aplikacij v okolju javne uprave |
Uvedba novih ali posodobitev obstoječih aplikacij v uporabo |
|
|
|
Q2 |
2025 |
Uvedba novih ali revidiranih revizijskih orodij za kibernetskovarnostno ranljivost javnih aplikacij IT. Ocena se izvede s prodorom testov in z uporabo programske opreme za oceno ranljivosti, preverjanje varnostne revizije pa se vedno izvede pred uvedbo za preverjanje kritičnih ranljivosti. Prednost imajo informacijski sistemi, ki so del kritične infrastrukture. |
|
20 |
17 – Digitalna Slovaška – reforma 6: Strateški pristop k izobraževanju na področju digitalnih spretnosti v sodelovanju s predstavniki ključnih deležnikov |
Mejnik |
Nacionalna strategija za digitalna znanja in spretnosti |
Odobritev strategije za digitalna znanja in spretnosti s strani slovaške vlade in objava |
|
|
|
Q4 |
2022 |
Strategija se osredotoča na osebe v produktivni in poproizvodni starosti ter vključuje analizo trenutnega stanja, opredelitev obstoječih ovir in vizijo izobraževanja za naslednje obdobje in vseživljenjskega učenja v skladu s priporočili OECD za leto 2020 ter predlog ukrepov in priporočil za javne uprave za izboljšanje sedanjega stanja in doseganje zastavljenih ciljev. Ukrepi se financirajo iz drugih virov, ki niso mehanizem za okrevanje in odpornost. |
|
21 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 7: Izboljšanje digitalnih spretnosti starejših in razširjanje tabličnih računalnikov |
Cilj |
Število starejših in prikrajšanih oseb, usposobljenih za osnovna digitalna znanja in spretnosti |
|
Številka |
0 |
1 000 |
Q2 |
2022 |
Izvajanje pilotnega projekta za potrditev predlaganih dejavnosti in rešitev za povečanje digitalnih znanj in spretnosti med 1000 starejšimi in prikrajšanimi osebami. To se doseže z zaključkom programa usposabljanja, ki mu sledi distribucija subvencionirane opreme. Rezultati pilotnega projekta se ocenijo in na njihovi podlagi se sprejme odločitev o obliki nadaljevanja projekta. |
|
22 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 7: Izboljšanje digitalnih spretnosti starejših in razširjanje tabličnih računalnikov |
Cilj |
Število starejših in prikrajšanih oseb, usposobljenih za osnovna digitalna znanja in spretnosti |
|
Številka |
1 000 |
105 440 |
Q2 |
2026 |
Na podlagi pilotnega projekta in njegovih priporočil izboljšati digitalne spretnosti 105440 starejših in prikrajšanih oseb. To se doseže z zaključkom programa usposabljanja in distribucijo subvencionirane opreme za vsako osebo. |
|
23 |
17 – Digitalna Slovaška – reforma 4: Standardizacija tehničnih in postopkovnih rešitev za kibernetsko varnost (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo) |
Mejnik |
Nacionalni koncept za informatizacijo javne uprave (NKIVS) 2021–2030 |
Sprejetje in odobritev nacionalnega koncepta obveščanja o javni upravi s strani MIRRI in objava |
|
|
|
Q4 |
2021 |
Nacionalni koncept za informatizacijo javne uprave (NKIVS) določa okvir za digitalne reforme na usklajen način z načrtom za okrevanje in odpornost. S posameznimi ukrepi in projekti načrta za okrevanje in odpornost se izvajajo ustrezne strateške naloge NKIVS. NKIVS določi okvir standardizacije za zahteve glede kibernetske varnosti. Potrebni bi bili nadaljnji ukrepi za določitev tehničnih in postopkovnih standardov kibernetske varnosti. |
KOMPONENTA 18: Zdrave, vzdržne in konkurenčne javne finance
Slovaška se sooča z visokimi tveganji za vzdržnost javnih financ zaradi kombinacije staranja prebivalstva, fiskalno nevzdržnega pokojninskega sistema in okvira fiskalne politike, ki ne spodbuja dovolj vzdržnosti javnih financ. Poleg tega se potencial prihodkov na področju okoljske obdavčitve in obdavčitve premoženja v primerjavi z drugimi državami EU premalo uporablja.
Ta komponenta slovaškega načrta za okrevanje in odpornost bo izboljšala vzdržnost, trdnost in konkurenčnost javnih financ s tremi reformnimi elementi, in sicer pokojninsko reformo, večletnimi zgornjimi mejami odhodkov in reformo upravljanja javnih naložb.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
Komponenta tako prispeva k obravnavanju priporočila za posamezne države št. 2019.1 za zaščito dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti pokojninskega sistema, in k obravnavanju priporočila št. 2020.1 za posamezne države glede izvajanja fiskalnih politik, namenjenih doseganju preudarnih srednjeročnih fiskalnih položajev in zagotavljanju vzdržnosti dolga, kadar gospodarske razmere to omogočajo. Prav tako pomaga obravnavati priporočilo za posamezne države št. 2020.3 in priporočilo št. 2019.3 za posamezne države za prednostno financiranje zrelih javnih naložbenih projektov in osredotočanje naložb na posebna področja.
Reforma 1: Izboljšanje vzdržnosti pokojninskega sistema
Slovaške javne finance se soočajo z velikimi srednje- in dolgoročnimi tveganji za vzdržnost. To je deloma posledica hitrega staranja prebivalstva. Koeficient starostne odvisnosti starejših (ki primerja delež starejših ljudi z deležem prebivalstva, ki dela ali se usposablja) naj bi se do leta 2060 skoraj potrojil. Zgornje meje upokojitvene starosti povečujejo posledice za dolgoročno fiskalno vzdržnost. Poleg tega so prihranki v drugem stebru pokojninskega sistema neučinkoviti in prinašajo nizke donose, ozaveščenost prebivalstva pa je nizka.
Pokojninska reforma bo izboljšala dolgoročno fiskalno vzdržnost pokojninskega sistema. V ta namen poveže upokojitveno starost s pričakovano življenjsko dobo in odpravi zgornje meje upokojitvene starosti. Poleg tega zagotovi upravičenost do aktuarsko nevtralnega prejemka po minimalnem številu let delovne dobe in uvede novo strategijo varčevanja, ki temelji na življenjskem ciklu, v drugem pokojninskem stebru, ki manj vlaga v obveznice z nizkim donosom, z možnostjo opt-out, da se poveča učinkovitost prihrankov v drugem stebru. Prav tako bo povečala preglednost z rednim obveščanjem ljudi o pričakovanih pokojninah.
Reforma se izvede do 31. marca 2023.
Reforma 2: Uvedba večletnih zgornjih mej odhodkov
Srednjeročni proračunski okvir Slovaške ni prispeval k zadostni fiskalni disciplini. Slovaški ni uspelo izvajati proticiklične fiskalne politike v času ugodnih gospodarskih razmer. To negativno vpliva na srednjeročno in dolgoročno vzdržnost javnih financ.
Ta reforma bo zato okrepila fiskalno disciplino, da se izboljša srednje- in dolgoročna fiskalna vzdržnost. V ta namen se uvedejo zavezujoče večletne zgornje meje odhodkov kot ključno orodje za boljše izvajanje proticiklične fiskalne politike, izboljšanje proračunskega načrtovanja in doseganje dolgoročne fiskalne vzdržnosti. Te zgornje meje odhodkov so povezane z načrtovanim strukturnim saldom, povezanim z dolgoročnimi trajnostnimi cilji. V programu stabilnosti za obdobje 2022–2025 se izvede aprila 2022, da se zajame celoten proračunski cikel za leto 2023.
Reforma se izvede do 31. decembra 2021.
Reforma 3: Racionalizacija javnih naložb
Ekonomska vrednost večine javnih naložbenih projektov, ki jih je ocenilo Ministrstvo za finance, je le nekoliko presegla njihove stroške, pri čemer je razmerje med koristmi in stroški projektov med 1,0 in 1,5. Poleg tega so stopnje črpanja proračunskih sredstev za javne naložbe nizke, kar kaže na težave pri načrtovanju in izvrševanju proračuna. Hkrati pri prednostnem razvrščanju naložb ni objektivnih in racionaliziranih meril.
Reforma bo bolje pripravila javne naložbene projekte z dosledno uporabo načel stroškovne učinkovitosti. Od samega začetka strateško prednostno obravnava naložbene projekte, v proračun pa le zrele projekte. Za dosego teh ciljev se z reformo v praksi uvede nova in usklajena metodologija za pripravo in prednostno razvrščanje projektov javnih naložb. Ta metodologija omogoča razvoj sektorskih seznamov projektov in izboljšanje povprečnega razmerja med stroški in koristmi novoizbranih naložbenih projektov, hkrati pa povečuje natančnost priprave proračuna za naložbe. Naložbeni proces se standardizira za vse projekte, ki se ocenijo centralno in že v zgodnji fazi.
Reforma se izvede do 30. junija 2026.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja |
|||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
||||||
|
1 |
18 – Ustrezne, vzdržne in konkurenčne javne finance – reforma 1: Izboljšanje vzdržnosti pokojninskega sistema |
Mejnik |
Reforma pokojninskega sistema |
Začetek veljavnosti svežnja sprememb (št. 461/2003 zb. o socialnem zavarovanju in št. 43/2004 zb. o varčevanju v starostni pokojnini) |
|
|
|
Q1 |
2023 |
Začetek veljavnosti svežnja s strani parlamenta (Zakon o socialnem zavarovanju in zakon o prihrankih v starostni pokojnini) do konca četrtega četrtletja leta 2022 z učinkom od prvega četrtletja 2023, ki naj bi izboljšal dolgoročno finančno vzdržnost pokojninskega sistema, in sicer: 1) povezovanje zvišanja upokojitvene starosti s podaljšanjem pričakovane življenjske dobe, 2) uvedba pravice do aktuarsko nevtralnih prejemkov iz prvega dokladnega pokojninskega stebra za osebe po zakonsko določenem minimalnem številu let zaposlitve, 3) uvedba privzete strategije varčevanja na podlagi načela življenjskega cikla za nove in postopoma obstoječe varčevalce v drugem stebru (z možnostjo zavrnitve te privzete strategije) |
|
2 |
18– Ustrezne, vzdržne in konkurenčne javne finance – reforma 2: Uvedba zgornjih mej odhodkov |
Mejnik |
Določitev zgornjih mej odhodkov v Zakonu št. 523/2004 o proračunskih pravilih |
Začetek veljavnosti spremembe akta 523/2004 o proračunskih pravilih |
|
|
|
Q4 |
2021 |
Začetek veljavnosti večletnih zgornjih mej za javne odhodke in njihovo izvajanje v programu stabilnosti za obdobje 2022–2025 aprila 2022, da se zajame celoten proračunski cikel za leto 2023. |
|
3 |
18 – Zdrave, vzdržne in konkurenčne javne finance – reforma 3: Reforma upravljanja javnih naložb |
Mejnik |
uporaba metodologije za postopke za pripravo in prednostno razvrščanje naložb |
Ocena projektov javnih naložb, izvedenih v skladu s sprejeto metodologijo |
|
|
|
Q2 |
2026 |
Priprava in ocena vseh ustreznih javnih naložbenih projektov se izvajata v skladu z objavljeno metodologijo, ki usklajuje pripravo in določanje prednostnih nalog. Oceno izvaja ministrstvo za finance in se uporablja za vse nove naložbene projekte na nacionalni ravni nad 1 milijonom EUR, kot je razvidno iz dokumentacije izbranih projektov. Namen metodologije je vzpostaviti nabor naložbenih projektov na sektorski ravni ter povečati razmerje med stroški in koristmi za nove naložbene projekte. |
KOMPONENTA 19: Načrt REPowerEU
Cilj komponente REPowerEU slovaškega načrta za okrevanje in odpornost je zmanjšati splošno odvisnost od uvoza fosilnih goriv iz Rusije in povečati energetsko varnost. Zlasti se pričakuje, da bodo naložbe v energetsko infrastrukturo skupaj z ukrepi v zvezi s postopki izdaje dovoljenj, energijsko učinkovitostjo stavb, brezemisijskim prometom ter spodbujanjem zelenih znanj in spretnosti prispevale k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in hitrejšemu in obsežnejšemu vključevanju obnovljivih virov energije v slovaško mešanico energijskih virov.
Od 14 ukrepov iz slovaškega poglavja REPowerEU jih ima osem čezmejno razsežnost. Največja naložba s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo se nanaša na posodobitev in digitalizacijo omrežij za prenos in distribucijo električne energije (naložba 1), da bi nadgradili 250 km prenosnih vodov, da bi pripomogli k ohranjanju prenosa električne energije iz obnovljivih virov po vsej Evropi. Ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti pri prenovi stavb, vključno z obnovo zgodovinskih stavb ali prenovo enodružinskih gospodinjstev, imajo tudi ustrezno čezmejno razsežnost, saj naj bi prispevali k zmanjšanju povpraševanja po uvoženih fosilnih gorivih. Ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti pri prenovi stavb (naložba 3), vključno z obnovo zgodovinskih stavb ali prenovo enodružinskih hiš, imajo tudi pomembno čezmejno razsežnost, saj naj bi prispevali k zmanjšanju povpraševanja po uvoženih fosilnih gorivih.
Poglavje REPowerEU prispeva k obravnavanju priporočil za povečanje javnih naložb v zeleni in digitalni prehod ter energetsko varnost, pa tudi priporočila o zmanjšanju splošne odvisnosti od fosilnih goriv in diverzifikaciji uvoza energije. Natančneje, s tematskima področjema 1 in 2 naj bi izvajanje poglavja REPowerEU pospešilo uvajanje obnovljivih virov energije s poenostavljenim dostopom do omrežja, racionalizacijo in poenostavitvijo postopkov za izdajo dovoljenj in upravnih postopkov, posodobitvijo elektroenergetskega sistema ter prilagoditvijo, pospeševanjem in podpiranjem prenove stavb.
Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.
A.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo
Tematsko področje 1: Energija iz obnovljivih virov in postopki izdaje dovoljenj
To tematsko področje zajema dve reformi, prvo o spodbujanju trajnostne energije in drugo o podpori zelenemu prehodu na področju obnovljivih virov energije. Cilj teh reform je poenostaviti postopke za izdajo dovoljenj in upravne postopke za nadaljnji razvoj obnovljivih virov energije, vključno z digitalizacijo procesov in vzpostavitvijo pilotnih namenskih območij, primernih za razvoj vetrne energije. Reforma vključuje tudi potrebno nadgradnjo znanj in spretnosti ter krepitev upravne zmogljivosti, ki sta potrebni za odpravo ozkih grl, povezanih z uvajanjem obnovljivih virov energije.
Cilj naložb je nadaljnji razvoj in posodobitev prenosnega sistema električne energije in regionalnih distribucijskih omrežij, s čimer se bo povečala tehnična zmogljivost za pospešeno vključevanje obnovljivih virov energije majhnega in velikega obsega v omrežje. Pričakuje se, da bo naložba v Center za podatke o energiji omogočila vključevanje novih udeležencev na trgu na slovaški energetski trg, zlasti na področju naložb v energijo iz obnovljivih virov.
Komponenta 19 – Reforma 1: Spodbujanje trajnostne energije
Reforma vključuje šest podukrepov, katerih cilj je ustvariti ugodno okolje za hitro in učinkovito izvajanje projektov nadomeščanja fosilnih goriv na področju energije iz obnovljivih virov, zelenega prehoda in razogljičenja Slovaške. Ta cilj poziva k racionalizaciji in pospešitvi postopkov izdaje dovoljenj, zlasti v zvezi z izdajanjem okoljskih dovoljenj. Reforma vključuje tudi krepitev strokovne kadrovske zmogljivosti, potrebne za pravočasno izdajo presoj vplivov na okolje. Reforma naj bi odražala zahteve in regulativne potrebe sodobnih tehnologij za zeleni prehod, vključno s proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov v industriji in gospodinjstvih, ter podpirala uvajanje drugih zelenih tehnologij, vključno z vodikom, geotermalno energijo in trajnostnim biometanom.
C19.R1. Podukrep 1: Zakonodajne in postopkovne spremembe, ki pospešujejo izdajanje okoljskih dovoljenj
Cilj ukrepa je poenostaviti in pospešiti postopke okoljske presoje predlaganih ali spremenjenih projektov na področju energije iz obnovljivih virov v skladu z Zakonom o presoji vplivov na okolje št. 24/2006 zb. o presoji vplivov na okolje (v nadaljnjem besedilu: zakon o presoji vplivov na okolje) v povezavi z zakonom št. 25/2025 zb. o gradnji, ki je bil odobren februarja 2025 in začne veljati 1. aprila 2025. Pri reformi akta o presoji vplivov na okolje se spoštujejo zahteve prava EU in druge mednarodne pravne obveznosti (Aarhuška konvencija), ki se uporabljajo za sodelovanje javnosti in dostop do pravnega varstva.
Reforma bo privedla do racionaliziranih postopkov za predlagane projekte ali njihove spremembe na področju energije iz obnovljivih virov, ki niso v skladu z Zakonom o presoji vplivov na okolje ali Zakonom IPPC. Vzpostavi se enoten postopek, ki vključuje presojo vplivov na okolje in druge postopke presoje, vključno z gradbenim dovoljenjem. Izdaja gradbenega dovoljenja je še naprej pogojena z zaključkom postopkov, ki vodijo do izdaje soglasja za izvedbo v smislu Direktive PVO, z jasno določeno pravico zadevne javnosti do pritožbe zoper odločbe, izdane v skladu z Zakonom o PVO, in postopke, ki vodijo do izdaje soglasja za izvedbo. Od strank, ki jih zadeva ocenjeni projekt, se pričakuje, da bodo imele možnost, da predložijo pripombe o izidu postopkov v skladu z zakonom o PVO, na podlagi katerih je bilo izdano soglasje za izvedbo. Pričakuje se, da bo ta reforma zmanjšala možnosti za nepoštene ponavljajoče se pritožbene postopke v različnih fazah postopka, hkrati pa ohranila pravico zadevne javnosti do sodelovanja v postopkih izdaje dovoljenj. Spremenjena zakonodaja IPPC vključuje presojo IPPC s postopkom presoje presoje vplivov na okolje za predlagane ali spremenjene projekte na področju energije iz obnovljivih virov, kar privede do enotnega celovitega dovoljenja za obrate, ki spadajo v presojo IPPC.
Mejne vrednosti iz Priloge 8 k tabeli 2 Zakona o PVO se spremenijo, da se pospešijo postopki iz zakona o PVO za geotermalno in vetrno energijo. Roki za predhodno preverjanje in obvezne presoje vplivov na okolje za te tehnologije se uvedejo s spremenjenim zakonom o PVO. Za projekte, za katere ne velja integrirani postopek, je cilj reforme poenostaviti postopek izdaje dovoljenj s posodobitvijo in medsebojno povezavo obstoječih registrov in informacijskih sistemov ter s krepitvijo upravnih zmogljivosti organov za izdajo dovoljenj, skupaj z organizacijskimi spremembami, ki vodijo k vzpostavitvi „delno specializirane državne uprave“.
Izvajanje rezultatov zakonodajnih sprememb (novi zakon o gradnji, ki velja od 1. aprila 2025; spremenjeni Zakon o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja; novi zakon o PVO) naj bi se zagotovil z naslednjimi koraki:
1.Državni inšpektorat za okolje (SEI) postane organ, pristojen za zgoraj navedene postopke. Upravno zmogljivost, potrebno za izvajanje postopkov v skladu z Zakonom o presoji vplivov na okolje, se okrepi z najmanj 100 zaposlenimi, dopolni pa se s spremembo organizacijske strukture SEI, da se ločijo nadzorne dejavnosti od dejavnosti izdaje dovoljenj in naknadno pripravo metodoloških dokumentov, ki usmerjajo dejavnosti inšpektorata in njegovega regionalnega urada.
2.V primeru integriranih postopkov se pristojnost za presojo vplivov predlagane ali spremenjene dejavnosti in izdajo celovitega dovoljenja (ki vključuje PVO in gradbeno dovoljenje) prenese na organ za presojo vplivov na okolje, vendar le v primeru obnovljivih virov energije. V ta namen se uvede nova pristojnost posameznih organov v strukturi SEI, pri čemer regionalni inšpektorati delujejo kot organ prve stopnje in sedež SEI kot drugostopenjski organ za presojo vplivov na okolje v zvezi z obnovljivimi viri energije.
3.V prvi fazi (do četrtega četrtletja 2024) se uvede „načrt za izdajo dovoljenja“, sestavljen iz zakonodajnih, organizacijskih in upravnih sprememb.
4.V drugi fazi (četrto četrtletje 2025) se do četrtega četrtletja 2025 sprejme nova struktura za delovanje specializirane državne uprave in pričakuje se, da bo zagotovljena dolgoročna vzdržnost njenega financiranja.
C19.R1. Podukrep 2: Izboljšanje uporabe geotermalne energije
Cilj tega podukrepa je dokončati „potovanje“ vsaj 60 geotermalnih vrtin, da se določi njihov geotermalni potencial. Podukrep bo pomagal pospešiti naložbe v uporabo geotermalne energije glede na ugodne geološke razmere v nekaterih delih Slovaške, vključno s tehnologijami geotermalnega ogrevanja.
Informacije o geotermalnih vrtinah in objektih se dajo na voljo z obdelavo arhivov in terenskih del, rezultati pa se objavijo na spletu na spletni platformi državnega geološkega inštituta Dionyza Stura. Lastniki zasebnih vrtin se lahko odločijo, da bodo prostovoljno predložili informacije na platformi.
To naj bi v prihodnosti ustvarilo osrednjo točko dostopa do vseh ustreznih podatkov za vsaj 60 geotermalnih vrtin po vsej Slovaški. Pričakuje se, da bodo te informacije pomembne tudi za geotermalna raziskovanja na sosednjih območjih za vse potencialne vlagatelje. V okviru ukrepa se vrtanje ne izvaja.
Reforma se izvede do drugega četrtletja leta 2026.
C19.R1. Podukrep 3: Podpora toplotnih črpalk
Cilj tega podukrepa je podpreti uvajanje naložb v toplotne črpalke voda-voda. Prispeva k pospešitvi zelenega prehoda in zmanjšanju odvisnosti Slovaške od uvoza fosilnih goriv, zlasti glede na veliko odvisnost ogrevalnih sistemov na Slovaškem od zemeljskega plina.
S podukrepom se uvede oprostitev obveznosti plačila dajatve za uporabo podzemne vode za uporabo energije za toplotne črpalke voda-voda s spremembo Zakona o vodah št. 364/2004, ki je veljala v preteklosti do leta 2014. Sprememba Zakona o vodah je v skladu s predlagano reformo PVO v okviru podukrepa 1 (reforma 1).
Sprememba Zakona o vodah (št. 364/2004) v zvezi s pristojbinami za toplotne črpalke voda-voda mora biti v skladu z okvirno direktivo o vodah (2000/60/ES). To zlasti zahteva, da splošna cenovna politika za vodo še naprej zagotavlja ustrezen prispevek različnih rab vode k povračilu stroškov storitev za rabo vode (člen 9) in da odločitve o odobritvi zagotavljajo tudi zadostno varstvo okolja (člen 11(3i)).
Reforma se izvede do tretjega četrtletja 2024.
C19.R1. Podukrep 4: Vzpostavitev centra BAT in zagotavljanje referenčnih dokumentov NRT
C19.R1. Podukrep 5: Priprava ocene začrtanih potekov trajnostne rabe biomase in oskrbe z njo na Slovaškem za obdobje 2025–2035
Cilj ukrepa je spodbujati razvoj trajnostne rabe biomase za energetske namene ter v zvezi s tem oceniti razpoložljive trajnostne količine biomase in vire.
Z oceno se ocenijo začrtani poteki trajnostne rabe biomase na Slovaškem ter njeni vplivi na ponore rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) ter biotsko raznovrstnost za obdobje do leta 2035. Vpliv na kakovost zraka se oceni v obsegu razpoložljivih podatkov in po potrebi se v oceni ugotovijo vrzeli glede razpoložljivosti podatkov. Ocena preuči stanje zavarovanih območij in gozdnih ekosistemov, emisije toplogrednih plinov, povezane s pridelavo, predelavo in prevozom biomase, ter vključuje vpliv uvoza biomase iz drugih držav.
Rezultati ocene začrtanih poti naj ne bi povečali pritiska na zavarovana območja in gozdne ekosisteme ali sečnje v nacionalnih parkih in zavarovanih območjih na Slovaškem. Ocena vsebuje priporočila za usmerjanje prihodnjih naložb v biomaso, ki se financirajo iz slovaške vlade ali skladov EU (kot so mehanizem za okrevanje in odpornost, sklad za modernizacijo in Kohezijski sklad).
Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999] vključuje sklicevanje in rezultate ocene, kadar so na voljo v njegovi posodobitvi in poročanju ter posodobljenem nacionalnem programu nadzora nad onesnaževanjem zraka v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284 o nacionalnih zgornjih mejah emisij.
Analiza razpoložljivih podatkov o biomasi za električno energijo in toploto se posodablja vsako leto.
Ocena se objavi do drugega četrtletja 2025.
C19.R1. Podukrep 6: Razvoj in spodbujanje proizvodnje trajnostnega biometana, organskih gnojil in krožnega biogospodarstva
Na podlagi rezultatov celovitega zemljevida in dveh tehnoloških katalogov se opredeli potencial Slovaške za proizvodnjo bioplina in biometana ter učinkovito vključevanje slednjega v omrežje. V časovnem načrtu in katalogih se opredelijo georeferencirani potencial za proizvodnjo biometana in priključna mesta za omrežje, s čimer se spodbujajo najprimernejša mesta za gradnjo obratov in preoblikovanje obratov za pridobivanje bioplina v biometan. Zemljevid je na voljo za zasebno in javno financiranje. Nato se v povezavi s celovitimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 in zavezujočim časovnim okvirom za njegovo posodobitev uvede načrt, ki določa krivuljo naložb za dosego opredeljenega nacionalnega potenciala do let 2030 in 2050.
Komponenta 19 Reforma 2: Podpiranje zelenega prehoda na področju obnovljivih virov energije
Ta reforma je sestavljena iz treh podukrepov in ene naložbe s štirimi poddeli. Cilj te reforme je pospešiti uvajanje novih obnovljivih virov energije z ustvarjanjem ugodnejšega okolja za naložbe v obnovljive vire energije in boljšo uporabo razpoložljivih zmogljivosti omrežja. Ukrepi v okviru reforme 2 temeljijo tudi na reformah in naložbah, vključenih v komponento 1 slovaškega načrta za okrevanje in odpornost, zlasti na področju reforme energetskega trga in podpore obnovljivim virom energije.
C19.R2. Podukrep 1: Development of methodologies and establishment of pilot ‘go-to areas’ suitable for wind energy development
Osnutek metodologije za vzpostavitev namenskih območij za vetrno energijo, zlasti z vzpostavitvijo strukture postopkov in ustreznih standardov za vzpostavitev, postavitev in delovanje namenskih območij, se začne uporabljati v zadnjem četrtletju 2024. Okvirna zakonodaja za razvoj vetrne energije in vzpostavitev namenskih območij začne veljati tudi do četrtega četrtletja 2024. Izvajanje pilotnega projekta „namenska območja“ za vetrno energijo in sprejetje končne metodologije se zaključita do 4. četrtletja 2025.
C19.R2. Podukrep 2: Akcijski načrt nacionalne strategije Slovaške republike za vodik in omogočitveni pogoji za razvoj vodikovega gospodarstva na Slovaškem
Izvajanje podukrepa se zaključi do drugega četrtletja 2025.
C19.R2. Podukrep 3: Vključevanje obnovljivih virov energije v električno omrežje
Cilj podukrepa je izboljšati uporabo razpoložljive zmogljivosti elektroenergetskega omrežja in prispevati k hitrejšemu uvajanju naložb v energijo iz obnovljivih virov na Slovaškem. Reforme, vključene v slovaški načrt za okrevanje in odpornost od leta 2021, so privedle do znatnega povečanja razpoložljive zmogljivosti za priključitev obnovljivih virov energije na ravni prenosa (prenehanje t. i. „stanja ustavitve“ aprila 2021). Vendar je bil v zadnjih letih za priključitev novih upravljavcev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov uporabljen le majhen delež razpoložljive zmogljivosti.
S podukrepom bo rezervacija zmogljivosti za priključitev obnovljivih virov električne energije na električno omrežje z ustreznimi zakonodajnimi in nezakonodajnimi ukrepi manj obremenjujoča in učinkovitejša. Nova pravila in postopki so zavezujoči za vse tri regionalne operaterje distribucijskih sistemov na ozemlju Slovaške republike. V podukrep se vključijo vsi obnovljivi viri energije, razen majhnih obnovljivih virov energije, za katere ni treba rezervirati zmogljivosti v omrežju. Nova pravila vključujejo zlasti:
1.zmanjšanje ovir za priključitev na omrežje s prilagoditvijo pravil za ponovno sprostitev neizkoriščenih zmogljivosti in vsaj enega od naslednjega: a) določitev rokov za rezervacijo zmogljivosti omrežja; b) finančne spodbude, ki odvračajo od pravočasne neuporabe dodeljenih zmogljivosti.
2.povečanje preglednosti postopka priključitve (vključno z odločitvami o priključitvi) z redno posodobljenimi spletnimi informacijami o razpoložljivih zmogljivostih za priključitev na omrežje na ravni operaterjev prenosnih in distribucijskih sistemov. Zahteve glede preglednosti bi bilo treba poenotiti za vsa distribucijska podjetja.
3.uskladitev pravil za priključitev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na distribucijska omrežja električne energije v vseh regionalnih operaterjih distribucijskih sistemov, zlasti z enotnim postopkom izdaje dovoljenj za priključitev na omrežje.
4.uvedba zavezujočih rokov za postopke priključitve malih in lokalnih obnovljivih virov energije na omrežje.
5.regulator mrežnih industrij sprejme dodatne regulativne spodbujevalne mehanizme za operaterje distribucijskih sistemov, da bi vlagali v razvoj distribucijskega omrežja, da bi podprli vključevanje obnovljivih virov energije v omrežje.
Reforma se izvede do prvega četrtletja 2025.
C19. Naložbo 1: Posodobitev in digitalizacija prenosnih sistemov in regionalnih distribucijskih sistemov
Naložba 1 – del 3: prispeva k posodobitvi elektroenergetskih omrežij na ravni distribucije na Slovaškem. Te naložbe bodo zlasti pomagale pri prilagajanju pričakovanemu povečanju povpraševanja po vključevanju nestalnih obnovljivih virov energije v omrežje na določenih lokacijah distribucijskih sistemov.
Od splošnega cilja 1085.78 MW se doseže vsaj 977,20 MW kumulativne dodatne zmogljivosti za priključitev obnovljivih virov energije na distribucijska omrežja na Slovaškem. Naložbe, kot so gradnja novih ali razširitev obstoječih vodov, namestitev kompenzacijskih naprav in povečanje velikosti ali namestitev novih transformatorjev, prispevajo k odpravi ozkih grl v omrežjih, da se čim bolj poveča dodatna tehnična zmogljivost za vključevanje novih obnovljivih virov energije.
Tematsko področje 2: Prenova in upravljanje stavb
Reforma 3: Vzpostavitev podatkovne zbirke in sistema za izmenjavo podatkov o energetski učinkovitosti stavb
Cilj te reforme je vzpostaviti enotno digitalno podatkovno platformo za zbiranje, obdelavo, shranjevanje in izmenjavo strukturiranih informacij o energijski učinkovitosti javnih in zasebnih stavb na Slovaškem. Namen podatkovne platforme je zadevnim deležnikom zagotoviti dostop do podatkov o stavbah ter pomagati pospešiti in prednostno razvrstiti naložbe v prenovo stavb, zlasti tistih z najnižjo energijsko učinkovitostjo.
Platforma je osrednja točka dostopa do vseh ustreznih podatkov na ravni posameznih stavb v skladu s konceptom digitalnega dnevnika stavb v skladu s prihodnjo prenovitvijo direktive o energetski učinkovitosti stavb ter zagotavlja integracijo, interoperabilnost in izmenjavo podatkov z obstoječimi nacionalnimi stavbnimi sistemi (npr. zemljiško knjigo) ter prenos na opazovalnico EU za stavbe. Zasnova platforme in njena povezava z obstoječimi podatkovnimi zbirkami ter postopek zbiranja podatkov se opišejo v študiji izvedljivosti, ki naj bi bila dokončana do četrtega četrtletja 2023.
Zbiranje podatkov se zaključi do drugega četrtletja leta 2026 za vsaj 4100 javnih stavb, ki zajemajo energijske izkaznice in izkaze o prenovi stavb, ki vsebujejo načrte konkretnih ukrepov prenove za vsako stavbo. Reforma vključuje tudi i) informacijsko kampanjo za lastnike javnih stavb za spodbujanje prenove in prihrankov energije ter ii) dejavnosti obveščanja in usposabljanja za neodvisne strokovnjake, odgovorne za pripravo izkazov o prenovi stavb.
Reforma se izvede do drugega četrtletja 2026.
Reforma 4: Upravljanje stavb osrednje vlade
Cilj reforme je vzpostaviti okvir za učinkovito upravljanje stavb osrednje vlade, zlasti z izboljšanim upravljanjem z energijo, učinkovitejšo uporabo razpoložljivega stavbnega prostora ter strateškim in prednostnim načrtovanjem prenove in gradnje stavb.
Reforma vključuje pripravo strategije upravljanja stavb osrednje vlade, ki opredeljuje orodja in postopke za i) optimizacijo stavbnega fonda osrednje vlade in njegovo učinkovitejšo uporabo; II) povečanje energetske učinkovitosti, prizadevanje za prihranke energije ter povečanje uporabe obnovljivih virov energije in okolju prijaznih rešitev; in (iii) za znižanje skupnih stroškov uporabe stavb. Strategija vključuje pregled sedanjih regulativnih, finančnih in operativnih okvirov za državne stavbe, vlada pa jo sprejme v drugem četrtletju 2025.
Strategija zajema študijo za kartiranje shem in instrumentov za podporo prenovi, predloge za njihovo optimizacijo ter oblikovanje priporočil za celovito prenovo in prakse upravljanja z energijo (kot so uporaba pogodbenega zagotavljanja prihranka energije in finančnih instrumentov), ki se objavijo do prvega četrtletja 2024.
Na podlagi časovnega načrta in sklepov, oblikovanih v strategiji, se z reformo ustanovi osrednji usklajevalni organ za upravne stavbe osrednje vlade, ki zlasti zagotavlja razvoj in upravljanje nepremičnin, politike prenove, politiko najema in lastništva, upravljanje objektov in smernice za upravljanje z energijo. Osrednji koordinator začne delovati do drugega četrtletja 2026.
Reforma se izvede do drugega četrtletja 2026.
Naložbo 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti javnih stavb
Cilj naložbe je zmanjšati porabo energije v javnih stavbah s hitrimi posegi za energijsko učinkovitost v javnih stavbah.
Naložba vključuje hitre ukrepe za energijsko učinkovitost v približno 85 stavbah s skupno površino vsaj 184 000 m2, izbranih na podlagi razpisa za povpraševanje. Razpis je zasnovan tako, da upošteva potrebe posameznih stavb in zahteva izvajanje vsaj dveh od naslednjih ukrepov za energijsko učinkovitost: (I) zamenjava oken, ii) upravljanje stavb z energijo (kot so namestitev pametnih sistemov za merjenje energije, uvedba načinov varčevanja z energijo, enakomerna ali območna krmiljenje v ogrevalnem sistemu, namestitev termostatov), iii) posodobitev razsvetljave, iv) streha/attična toplotna izolacija. Uvajanje obnovljivih virov energije je eden od neobveznih ukrepov. Energetska izkaznica in izkaz o prenovi stavbe se izdata kot del ukrepa za olajšanje celovite prenove v prihodnosti in se vključita v podatkovno zbirko v okviru reforme 3 (brez upoštevanja cilja v okviru reforme 3).
Izvedba naložbe se zaključi do prvega četrtletja 2025.
Naložba 3: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama
Cilj tega ukrepa je povečati obstoječo naložbo 2 komponente 2 SK-C[C2]-I[I2] v skladu s členom 21c(2) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Cilj naložbe je izboljšati energetsko učinkovitost in strukturne pogoje zgodovinskih in javnih stavb s seznama. Rezultat naložbe je vsaj 29 500 m 2dodatnih prenovljenih površin zgodovinskih in javnih stavb s seznama, pri čemer se v povprečju doseže vsaj 30 % prihrankov primarne energije.
Naložba se izvede do drugega četrtletja leta 2026.
Naložbo 4: Podpora prenovi gospodinjstev, ki jim grozi energijska revščina
Namen tega ukrepa je odpraviti energijsko revščino s podpiranjem prenove enodružinskih hiš ranljivih skupin. Osebe, ki so opredeljene kot osebe, izpostavljene tveganju energetske revščine, zajemajo na primer osebe, ki prejemajo kakršne koli socialne prejemke za osebe s hudo invalidnostjo in osebe z nizkimi dohodki. Ukrep sestavljata dva podukrepa (ena naložba in ena reforma).
Podpora za namestitev plinskih kotlov v okviru teh naložb ni dovoljena.
Podukrep 1: Shema lahke prenove
Cilj podukrepa je podpreti „lahko prenovo“ enodružinskih hiš oseb, ki jim grozi energijska revščina, z razpisom, ki zahteva izvedbo vsaj enega od naslednjih ukrepov ali njihove kombinacije: toplotna izolacija (vključno z zamenjavo oken), zamenjava ogrevalnih naprav in naprav OVE. Pogodbe vključujejo določbo, da se družinske hiše obnovijo v 12 mesecih.
Če shema prenove vključuje podporo za kotle na biomaso, je nadomestitev zastarelih kotlov na premog/olje/biomaso z kotli na biomaso dovoljena, če se nadomestijo z visoko učinkovitimi kotli na biomaso v enem od dveh najvišjih razredov energijske učinkovitosti v skladu z uredbo o označevanju z energijskimi nalepkami, ki jih poganjajo peleti, briketi in sesekljan les. Nadomestitev zastarelih plinskih kotlov s kotli na biomaso je dovoljena, če se nadomesti z visoko učinkovitimi kotli na biomaso v enem od dveh najvišjih razredov energijske učinkovitosti v skladu z uredbo o označevanju z energijskimi nalepkami, ki jih napajajo peleti. Na območjih kakovosti zraka ni dovoljena zamenjava plinskih kotlov s kotli na biomaso s preseganjem mejnih vrednosti za PM10.
Od splošnega cilja 4530 prenov enodružinskih hiš bo rezultat naložbe vsaj 4080 prenovljenih hiš, ki se zaključijo do tretjega četrtletja 2025. Ministrstvo za okolje naj bi pogodbe podpisalo do 3. četrtletja 2024.
Podukrep 3: Tehnična pomoč za podporo prenovi enodružinskih hiš
Cilj podukrepa je okrepiti tehnično pomoč, ki jo slovaška agencija za okolje zagotavlja lastnikom pri prenovi enodružinskih hiš, s poudarkom na družinskih hišah oseb, ki jim grozi energijska revščina. Z dodatnimi zmogljivostmi vsaj 35 zaposlenih za polni delovni čas se okrepi mreža obstoječih regionalnih uradov. Na splošno tehnična pomoč (v regionalnih uradih in zunanjih strokovnjakih) omogoča posvetovanje o morebitnih ukrepih za energetsko učinkovitost, pomaga pri postopku za oddajo vloge za nepovratna sredstva in na zahtevo izpolni vlogo za nepovratna sredstva ter opravi osebni pregled predmeta prenove na kraju samem itd.
Pričakuje se, da bo obdelanih 20000 vlog za pomoč/posvetovanja.
Naložba se izvede do drugega četrtletja 2026.
Tematsko področje 3: Trajnostni prevoz
Naložba 5: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture
Cilj naložbe je povečati obstoječi ukrep v okviru naložbe 1 komponente 3 v skladu s členom 21c(2) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Rezultat naložbe bo dodatnih 10 km električnih trolejbusnih prog v Bratislavi.
Naložba 6: Spodbujanje čistega potniškega prometa
Tematsko področje 4: Zelena znanja in spretnosti
Reforma 6: Znanja in spretnosti za zeleni prehod
Cilj reforme je posodobiti sedanje programe izobraževanja in usposabljanja, da bodo odražali trenutne potrebe trga dela po zelenih znanjih in spretnostih. Reforma je sestavljena iz treh delov.
Prvi del predvideva prilagoditev učnega načrta za srednje poklicne šole, ki se osredotočajo na razvoj zelenih znanj in spretnosti, potrebnih v sektorjih z največjim potencialom za rast, zlasti: obnovljivi viri energije in elektromobilnost. Posodobljeni učni načrt je v skladu z evropsko klasifikacijo poklicev, spretnosti in kompetenc (ESCO) za zelena znanja in spretnosti.
Drugi del reforme bo prinesel spremembo standardov kvalifikacij za pripravljalno izobraževanje učiteljev v srednjih poklicnih šolah ter posodobitev samih programov usposabljanja učiteljev. Novo ustvarjeno usposabljanje za učitelje in drugo pedagoško osebje v srednjih poklicnih šolah se osredotoča na razvoj pedagoških spretnosti na naslednjih področjih: obnovljivi viri energije in elektromobilnost. Posodobitev programa učiteljev odraža klasifikacijo zelenih spretnosti ESCO (Evropska klasifikacija poklicev, spretnosti in kompetenc).
Tretji del predvideva razvoj programov usposabljanja odraslih za pridobitev ali razširitev spretnosti in/ali kvalifikacij za poklice, za katere primanjkuje kvalificiranih delavcev, ali sektorje, ki so v velikem prehodu (kot so težka industrija, avtomobilska industrija). Programi usposabljanja odraslih so osredotočeni na znanja in spretnosti na naslednjih področjih: obnovljivi viri energije in elektromobilnost. Programi usposabljanja se oblikujejo v tesnem sodelovanju z ustreznimi strokovnjaki.
Reforma se izvede do 30. decembra 2024.
Naložba 7 šolska oprema in usposabljanje
Cilj naložbe je prilagoditi in šolam zagotoviti ustrezno opremo za teoretično in praktično poučevanje. Materialna tehnična oprema in potrebne strukturne prilagoditve prostorov se zagotovijo v trinajstih srednjih poklicnih šolah za izvajanje namenskih programov usposabljanja, osredotočenih na obnovljive vire energije ali elektromobilnost.
Drugi del naložbe je namenjen zagotavljanju usposabljanja za učiteljsko in strokovno osebje na podlagi posodobljenega programa usposabljanja za učitelje, ki bo razvit v okviru reforme 6. Do septembra 2025 se zagotovi vsaj 180 usposabljanj za srednješolske učitelje in vodje usposabljanja za izvajanje predmetov obnovljivih virov energije in elektromobilnosti v šolah (nekateri udeleženci se lahko udeležijo več kot enega usposabljanja).
Tematsko področje 5: Zmogljivosti za usklajevanje in komunikacijska podpora
Poleg tega naložba podpira izvedbene zmogljivosti in osebje, ki sta potrebna za usklajevanje procesov, povezanih z izvajanjem REPowerEU, z dodatnimi petimi zunanjimi sodelavci za polni delovni čas in dvema zunanjima sodelavcema.
Izvedba naložbe se zaključi do drugega četrtletja 2026.
A.2. Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore
|
Zap. št.
|
Povezani ukrep (reforma ali naložbe)
|
Mejnik/cilj
|
Ime
|
Kvalitativni kazalniki (za mejnike)
|
Kvantitativni kazalniki (za cilje) |
Okvirni časovni razpored za dokončanje |
Opis in jasna opredelitev vsakega mejnika in cilja |
||||
|
Enota merjenja |
Izhodišče |
Cilj |
Četrtletje |
Leto |
|||||||
|
1 |
1 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 1 – Zakonodajne in postopkovne spremembe za pospešitev izdajanja okoljskih dovoljenj |
Cilj |
Tehnična pomoč za pospešitev in izboljšanje kakovosti postopkov za izdajo okoljskih dovoljenj |
Objava strateških organizacijskih sprememb slovaškega okoljskega inšpektorata in ustreznih organov |
Število zaposlenih s polnim delovnim časom. |
0 |
115 |
Q2 |
2026 |
Tehnična pomoč v obliki 115 dodatnih uslužbencev, zaposlenih za polni delovni čas, se zagotovi za pospešitev postopkov v skladu z zakonom o presoji vplivov na okolje in poznejših postopkov za izdajo integriranih dovoljenj za predlagane ali spremenjene projekte na področju obnovljivih virov energije. Vsaj 100 od 115 zaposlenih bi moralo neposredno obravnavati soglasja za izvedbo presoje vplivov na okolje in naknadna gradbena dovoljenja za obnovljive vire energije. Sprejetje sprememb organizacijske strukture SEI in objava strateških dokumentov, ki usmerjajo dejavnosti inšpektorata in regionalnega urada. |
|
|
2 |
2 – REPowerEU – reforma 1 – Podukrep 1 – Zakonodajne in postopkovne spremembe za pospešitev izdajanja okoljskih dovoljenj |
Mejnik
|
Začetek veljavnosti zakonodajnih in postopkovnih sprememb |
Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona |
|
|
|
Q2
|
2025
|
Mejne vrednosti iz Priloge 8 k tabeli 2 Zakona o PVO se spremenijo, da se pospešijo postopki presoje vplivov na okolje za geotermalno in vetrno energijo. Namesto obvezne presoje vplivov na okolje se za postavitev posameznih vetrnih turbin med 0,1 in vključno 1 MW zahteva postopek predhodnega preverjanja v skladu z zakonom o PVO. Za geotermalno energijo se v skladu z zakonom o presoji vplivov na okolje izvede postopek preverjanja za vrtine od vključno 300 m. S spremenjenim zakonom o PVO se uvedejo novi zavezujoči in izvršljivi roki za vse postopke v skladu z Zakonom o PVO, ki se lahko za nekatere tehnologije obnovljivih virov energije razlikujejo. Za vse projekte na področju obnovljivih virov energije, razen za vodno energijo, obvezna ocena ne traja več kot osem mesecev, predhodna ocena pa največ tri mesece. Zakonodajne spremembe za vso okoljsko zakonodajo (voda, zrak, odpadki itd.) začnejo veljati skupaj z organizacijskimi spremembami, na podlagi katerih se oblikuje „delno specializirana državna uprava“ za postopke v skladu z Zakonom o PVO. |
|
|
3 |
3 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 2 – Izboljšanje uporabe geotermalne energije |
Cilj |
„Potni list“ geotermalnih vrtin |
Število „potnih“ geotermalnih vrtin |
0 |
60 |
Q2 |
2026 |
Vsaj 60 geotermalnih vrtin je „potnih listov“. Zagotavlja javni dostop do informacij o geotermalnih lokacijah na Slovaškem. Spletne informacije, objavljene na spletni strani državnega geološkega inštituta Dionyza Stura, vsebujejo vsaj naslednje informacije: lokalizacija vrtine, njena globina, tehnično stanje, vodni parametri in potencial geotermalne uporabe. |
||
|
4 |
4 – REPowerEU – reforma 1 – Podukrep 3 – podpora toplotnim črpalkam |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe Zakona o vodah št. 364/2004 |
Zakonska določba o začetku veljavnosti Zakona o vodah št. 364/2004 |
Q3 |
2024 |
Z zakonodajno spremembo se s spremembo Zakona o vodah št. 364/2004 uvede izvzetje iz obveznosti plačila dajatve za uporabo podzemne vode za uporabo energije za toplotne črpalke voda-voda. Sprememba zakona je v skladu s predlagano reformo PVO v okviru podukrepa 1 (reforma 1). |
||||
|
5 |
5 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 4 – Center za najboljšo razpoložljivo tehnologijo |
Cilj |
Začetek delovanja centra za najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT) in zagotavljanje referenčnih dokumentov BAT |
Ustanovitev centra BAT in objava referenčnih dokumentov BAT |
Q4 |
2025 |
Začetek delovanja centra BAT, ki usklajuje in zagotavlja pridobivanje, obdelavo in izmenjavo informacij o BAT, novih tehnologij, vključno s področji krožnosti v industrijskih procesih in materialih, industrijskega razogljičenja in diverzifikacije oskrbe z energijo. Prevedeni dokumenti BAT v slovaščino se objavijo in dajo na voljo industriji in organom za izdajo dovoljenj, da se zagotovi prehod na čistejše industrijske postopke. |
||||
|
6 |
5 – REPowerEU – Reforma 1 – Podukrep 5 – Priprava ocene začrtanih potekov trajnostne rabe biomase in oskrbe z njo na Slovaškem za obdobje 2025–2035 |
Mejnik |
Ocena začrtanih potekov trajnostne rabe biomase in oskrbe z biomaso na Slovaškem |
Objava ocene |
Q2 |
2025 |
Ministrstvo za okolje dokonča in objavi oceno začrtanih potekov trajnostne rabe biomase na Slovaškem in njenih vplivov na rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarske ponore, biotsko raznovrstnost ter kakovost zraka na Slovaškem za obdobje do leta 2035. Vpliv na kakovost zraka se oceni v obsegu razpoložljivih podatkov, po potrebi pa se z oceno opredelijo vrzeli glede razpoložljivosti podatkov. Ocena vsebuje priporočila za usmerjanje prihodnjih naložb v biomaso, ki se financirajo iz vladnih sredstev ali skladov EU (kot so mehanizem za okrevanje in odpornost, posodobitev, kohezijski skladi). Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 vključuje sklicevanje in rezultate ocene, kadar so na voljo v njegovi posodobitvi in poročanju ter v posodobljeni nacionalni program nadzora nad onesnaževanjem zraka v skladu z Direktivo (EU) 2016/2284 o nacionalnih zgornjih mejah emisij. |
||||
|
7 |
Načrt REPowerEU – reforma 1 – Podukrep 6 – Razvoj in spodbujanje proizvodnje biometana, organskih gnojil in krožnega biogospodarstva |
Mejnik |
Razvoj in spodbujanje proizvodnje biometana, organskih gnojil in krožnega biogospodarstva |
Objava časovnega načrta za krožno biogospodarstvo, celovitega zemljevida in dveh tehnoloških katalogov. Določba o začetku veljavnosti zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, ki olajšujejo naložbe v biometan. |
Q4 |
2025 |
Uvede se časovni načrt za krožno biogospodarstvo, v katerem se oceni potencial Slovaške za proizvodnjo bioplina in biometana ter učinkovito vključevanje slednjega v omrežje. V časovnem načrtu so opredeljene postaje za bioplin, primerne za pretvorbo v proizvodnjo biometana. Preoblikovanje spada na področje uporabe postopka predhodnega preverjanja presoje vplivov na okolje. Dokument določa krivuljo za dosego opredeljenega nacionalnega potenciala do leta 2030 in 2050. Veljati začne sklop zakonodajnih in/ali po potrebi nezakonodajnih ukrepov, potrebnih za odpravo ugotovljenih ovir za izdajo dovoljenj in proizvodnjo ali vbrizgavanje biometana v omrežje ter uporabo ostankov iz obratov za biometan kot gnojil. Obravnava se izvedljivost uporabe biogenega CO2. Na spletni strani ministrstva za kmetijstvo se objavijo celovit zemljevid proizvodnega potenciala za bioplin in biometan, tehnološki katalogi in načrt za krožno biogospodarstvo, v katerem so opredeljena ustrezna področja za razvoj krožnega biogospodarstva. Zemljevid vključuje zbiranje in posodabljanje podatkov o kakovosti, količini in prostorski lokaciji bioloških odpadkov na Slovaškem, primernih za pridobivanje energije in hranil. Vključuje tudi podatke o omrežju obratov za pridobivanje bioplina in biometana, njegovem strukturnem stanju in operativnih parametrih. Razviti in sprejeti je treba dva tehnološka kataloga in en katalog ukrepov. |
||||
|
8 |
8 – REPowerEU – reforma 2 – podukrep 1 – Razvoj metodologij in dveh pilotnih območij, primernih za razvoj vetrne energije |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodaje o namenskih območjih za obnovljive vire energije in objava osnutka metodologije za vzpostavitev namenskih območij |
Zakonska določba o začetku veljavnosti zakona |
Q4 |
2024 |
Začetek veljavnosti zakonodaje o namenskih območjih, kiuvaja posebne poenostavljene postopke za izdajo dovoljenj in priključitev na omrežje za razvoj obratov na teh območjih. Objava in uporaba osnutka metodologije za vzpostavitev namenskih območij, primernih za razvoj vetrne energije („metodologija vetrne energije“). Uvaja enotna merila za izbiro in presojo območij, primernih za razvoj vetrne energije. Metodologija za razmejitev namenskih območij uvaja tudi okoljska, ekonomska, tehnična in javna merila za udeležbo javnosti ter omrežno povezljivost. Metodologija se razvije v sodelovanju z ustreznimi deležniki, tudi z javnim posvetovanjem in preglednim dialogom. |
||||
|
9 |
9 – REPowerEU – reforma 2 – Podukrep 1 – Razvoj metodologij in vzpostavitev dveh pilotnih namenskih območij, primernih za razvoj vetrne energije |
Cilj |
Vzpostavitev pilotnih namenskih območij, primernih za razvoj vetrne energije. Sprejetje in uporaba končne metodologije za vzpostavitev namenskih območij. |
MW |
0 |
300 |
Q4 |
2025 |
Vzpostavi se pilotna namenska območja za vetrno energijo s potencialno skupno inštalirano zmogljivostjo najmanj 300 MW. Pilotna namenska območja vključujejo svoje digitalne zemljevide (npr. hitrost vetra in vetrna energija, število dni vetra, oddaljenost od poti leta, varovalni pasovi, območja krmljenja ptic, selitveni koridorji itd.), ob upoštevanju postopkov, predvidenih v direktivi o energiji iz obnovljivih virov. Za namenska območja za projekte in naložbe na njenem ozemlju se izda dovoljenje za okoljevarstveno dovoljenje v skladu z Zakonom o PVO, da se poenostavijo postopki za izdajo dovoljenj za projekte znotraj območja. Končna metodologija se sprejme in uporablja. |
||
|
10 |
Načrt REPowerEU – reforma 2 – podukrep 2 – akcijski načrt za vodik |
Mejnik |
Objava akcijskega načrta za vodik |
Sprejetje akcijskega načrta s strani vlade |
Q2 |
2024 |
V akcijskem načrtu so opredeljene prednostne naloge razvoja predvsem ekosistema obnovljivega vodika na Slovaškem, zlasti analiza različnih segmentov slovaškega vodikovega gospodarstva, zlasti uskladitev ponudbe obnovljivega vodika in povpraševanja po njem z zakonodajnim okvirom EU. V akcijskem načrtu so določene prednostne naloge javnega financiranja za različne segmente slovaškega vodikovega ekosistema in roki za objavo ustreznih razpisov za financiranje. Akcijskemu načrtu se priloži seznam primarne zakonodaje, sekundarne zakonodaje in zavezujočih tehničnih predpisov, ki se sprejmejo za uskladitev s pravnim okvirom EU. |
||||
|
11 |
Načrt REPowerEU – reforma 2 – Podukrep 2 – akcijski načrt za vodik |
Mejnik |
Ukrepi za spodbujanje uporabe vodika |
Začetek veljavnosti sklopa zakonodajnih in drugih ukrepov |
Q2 |
2025 |
Slovaški organi v okviru omogočitvenih pogojev akcijskega načrta za vodik sprejmejo zakonodajne in tehnične ukrepe za proizvodnjo obnovljivega vodika, standarde za shranjevanje vodika ter za industrijsko in energetsko uporabo ter za različne načine prevoza. Zakonodajne ukrepe sprejme Državni svet Slovaške republike. Seznam ukrepov temelji na seznamu zakonodajnih ukrepov in tehničnih norm, ki jih spremlja akcijski načrt za vodik. |
||||
|
12 |
11 – REPowerEU – reforma 2 – Podukrep 3 – Vključevanje obnovljivih virov energije v električno omrežje
|
Mejnik |
Ukrepi za racionalizacijo in pospešitev priključitve obnovljivih virov energije v omrežje |
Začetek veljavnosti sklopa obveznih ukrepov, ki obravnavajo pet ciljev |
Q1 |
2025 |
Sprejetje naslednjih ukrepov, ki so obvezni za nacionalne organe in upravljavce omrežij: 1/nižje ovire za priključitev na omrežje, vključno s prilagoditvijo pravil za ponovno sprostitev neizkoriščenih zmogljivosti; in vsaj ena izmed naslednjih ugotovitev: a) določitev rokov za rezervacijo zmogljivosti omrežja; b) uvedba finančnih spodbud, ki odvračajo od pravočasne neuporabe dodeljenih zmogljivosti; 2/ukrepi za povečanje preglednosti postopka priključitve (vključno z odločitvami o priključitvi) z redno posodobljenimi spletnimi informacijami o razpoložljivih zmogljivostih za priključitev na omrežje in drugimi ustreznimi informacijami na ravni regionalnih operaterjev distribucijskih sistemov in operaterja prenosnega sistema. Zahteve glede preglednosti bi bilo treba poenotiti za vsa distribucijska podjetja. 3/uskladitev pravil za priključitev obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na distribucijske sisteme električne energije v vseh regionalnih operaterjih distribucijskih sistemov, zlasti z enotnim postopkom izdaje odobritev za priključitev na omrežje. 4/sprejetje dodatnih regulativnih mehanizmov spodbud za operaterje distribucijskih sistemov s strani regulatorja mrežnih industrij za naložbe v razvoj distribucijskega omrežja, da bi podprli vključevanje obnovljivih virov energije v omrežje 5/uvedba zavezujočih rokov za postopke priključitve na omrežje za manjše in lokalne obnovljive vire energije, |
||||
|
13 |
12 – REPowerEU – naložba 1.1: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – nadgradnja razdelilne postaje |
Mejnik
|
Nadgradnja razdelilne postaje |
Začetek obratovanja razdelilne postaje |
|
|
|
Q2
|
2026
|
Rezultat naložbe je začetek obratovanja razdelilne postaje slovaškega operaterja prenosnega sistema (SEPS). Nadgradnja vključuje: 1. zamenjava transformatorjev, vključno s povečanjem zmogljivosti transformacije za vsaj 150 MVA. 2. Zanka 400 kV daljnovoda na razdelilno postajo, nova povezava s 400 kV linijo in odstranitev stare 220 kV linije. 3. Razdelilno postajo, ki je daljinsko vodena iz nacionalnega dispečerskega centra slovaškega operaterja prenosnega sistema (SEPS). 4. Namestitev kompenzacijskih naprav, s čimer se poveča sposobnost uravnavanja napetosti v prenosnem sistemu. |
|
|
14 |
13 – REPowerEU – naložba 1.2: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – nadgradnja prenosnih vodov
|
Cilj
|
Obnovitvena dela v prenosnem sistemu Slovaške republike |
|
kilometri |
0 |
225 |
Q4
|
2025
|
Od splošnega cilja 250 km, najmanj 225 km, se posodobijo daljnovodi. Prenova je predvidena v omrežju slovaškega operaterja prenosnega sistema (SEPS), ki vključuje nadgradnjo sestavnih delov visokonapetostnih daljnovodov za prenos električne energije. |
|
|
15 |
15 – REPowerEU – naložba 1.3: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – posodobitev distribucijskih sistemov
|
Cilj
|
Zaključek naložb v posodobitev distribucijskih omrežij v Slovaški republiki |
MW |
0 |
977,20 MW |
Q2
|
2026
|
Od splošnega cilja 1 085,78 MW se doseže vsaj 977,20 MW kumulativne dodatne zmogljivosti za priključitev obnovljivih virov energije na distribucijska omrežja na Slovaškem. Projekti zlasti prispevajo k odpravi ozkih grl v omrežjih in povečanju dodatnih tehničnih zmogljivosti za vključevanje novih obnovljivih virov energije. |
||
|
16 |
16 – REPowerEU – naložba 1.4.: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – Center za energetske podatke |
Mejnik |
Začetek delovanja centra za podatke o energiji |
Začetek obratovanja delovanja energetskega podatkovnega centra. |
Q3 |
2024 |
Center za podatke o energiji začne delovati s proizvodnjo. |
||||
|
17 |
17 – REPowerEU – reforma 3: Vzpostavitev podatkovne zbirke in sistema za izmenjavo podatkov o energetski učinkovitosti stavb
|
Cilj
|
Zbiranje podatkov o energetskih izkaznicah in izkazih o prenovi stavb javnih stavb |
|
Številka |
0 |
4 100 |
Q2
|
2026
|
Podatki, ki zajemajo energetske izkaznice in izkaze o prenovi stavb za vsaj 4100 javnih stavb, od katerih jih ima vsaj 1000 tlorisno površino nad 2 000 m 2,se zaključijo, podatki pa se naložijo na novo funkcionalno podatkovno platformo.
|
|
|
18
|
18 – REPowerEU – reforma 4: Upravljanje stavb osrednje vlade |
Mejnik
|
Strategija za upravljanje stavb osrednje vlade |
Sprejetje strategije s strani vlade |
|
|
|
Q2 |
2025 |
V strategiji upravljanja stavb osrednje vlade se opredelijo orodja in postopki za optimizacijo stavbnega fonda centralne vlade in njegovo učinkovitejšo uporabo; ii. povečanje energetske učinkovitosti, prizadevanje za prihranke energije ter povečanje uporabe obnovljivih virov energije in okolju prijaznih rešitev; in iii. za znižanje skupnih stroškov uporabe stavb. Strategija vključuje podroben pregled sedanjih regulativnih, finančnih in operativnih okvirov za državne stavbe. Strategija vključuje tudi študijo o kartiranju podpornih shem in instrumentov za prenovo, skupaj s predlogi za njihovo optimizacijo ter priporočili za celovito prenovo in prakse upravljanja z energijo, ki se objavi do prvega četrtletja 2024. |
|
|
19 |
19 – REPowerEU – reforma 4: Upravljanje stavb osrednje vlade |
Mejnik |
Ustanovitev osrednjega usklajevalnega organa za upravne stavbe osrednje vlade |
Začetek veljavnosti ustreznega zavezujočega pravnega akta o ustanovitvi usklajevalnega organa |
Q2 |
2026 |
Osrednji usklajevalni organ za upravne stavbe osrednje vlade ima naslednje naloge: razvoj in upravljanje nepremičnin, politike prenove, politika najema in lastništva, upravljanje objektov in izdajanje smernic za upravljanje z energijo. |
||||
|
20
|
20 – REPowerEU – naložba 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti javnih stavb |
Cilj
|
Skupna tlorisna površina stavb z izvedenimi ukrepi za energijsko učinkovitost |
|
Območje (m2) |
0 |
184 000 |
Q1
|
2025
|
Posegi za energijsko učinkovitost se izvedejo v javnih stavbah, ki pokrivajo skupno površino vsaj 184 000 m 2 inso izbrane z razpisom za povpraševanje. Razpis je zasnovan tako, da upošteva potrebe posameznih stavb in zahteva izvajanje vsaj dveh od naslednjih ukrepov za energijsko učinkovitost: (I) zamenjava oken, ii) upravljanje z energijo v stavbi (kot so namestitev pametnih sistemov za merjenje energije, uvedba načinov varčevanja z energijo, enakomerna ali območna krmiljenje v ogrevalnem sistemu, namestitev termostatov), iii) posodobitev razsvetljave in iv) streha ali attična toplotna izolacija. |
|
|
21
|
21 – REPowerEU – naložba 3: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama – ukrep SCALE UP SK-C[C2]-I[I2]
|
Cilj
|
Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama |
|
Območje (m2) |
101 220 |
130 720 |
Q2
|
2026
|
Vsaj 29 500 m2 dodatnih površin zgodovinskih in javnih stavb s seznama se prenovi, da se doseže končni cilj vsaj 130720 m2 prenovljenih tlorisnih površin od skupnega cilja 145 228 m2; v skladu z ukrepom SK-C[C2]-I[I2].
|
|
|
22
|
22 – REPowerEU – naložba 4: Podpora prenovi gospodinjstev, ki jim grozi energijska revščina – shema lahke prenove
|
Cilj
|
Število prenovljenih hiš ljudi, ki jim grozi energijska revščina |
|
številka |
0 |
4 080 |
Q3
|
2025
|
Od splošnega cilja 4530 prenov enodružinskih hiš ljudi, ki jim grozi energijska revščina, se vsaj 4080 prenov zaključi do tretjega četrtletja 2025. Če so kotli na biomaso vključeni v shemo, morajo izpolnjevati zahteve glede načela, da se ne škoduje bistveno, v skladu s tehničnimi smernicami za nebistveno škodovanje (2021/C58/01). Mreža obstoječih regionalnih centrov slovaške agencije za okolje se okrepi z dodatnimi 35 zaposlenimi za polni delovni čas in s pomočjo zunanjih strokovnjakov. S tem naj bi obdelali 20000 vlog za pomoč/posvetovanja.
|
|
|
24 |
24 – REPowerEU – naložba 5: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture, ukrep SCALE UP SK-C[C3]-I[I1.a] |
Cilj
|
Dolžina obnovljene ali nadgrajene železniške infrastrukture za čisti potniški promet (v ponderiranih km) |
|
Dolžina (tehtani km) |
49.7 |
51.7 |
Q2
|
2026
|
Skupno število tehtanih kilometrov. Od celotne infrastrukture je rezultat naložbe dodatnih 10 km enosmernega enosmernega tira električnih trolejbusnih prog. |
|
|
25
|
25 – REPowerEU – naložba 6: Spodbujanje okolju prijaznega potniškega prometa, ukrep SCALE UP SK-C[C3]-I[I2] |
Cilj
|
Število naročenih čistih potniških tirnih vozil (ponderirano) |
|
Številka (ponderirano) |
9 |
17 |
Q2 |
2026
|
Od skupnega števila naročenih čistih potniških tirnih vozil se vsaj 5 dodatnih več električnih enot in 10 tramvajev da v obratovanje. |
|
|
26
|
26 – REPowerEU – reforma 6: Znanja in spretnosti za zeleni prehod
|
Mejnik
|
Novi moduli usposabljanja v izobraževalnih programih srednjih poklicnih šol ter program usposabljanja za učitelje in odrasle |
Odobritev posodobljenega učnega načrta za srednje poklicne šole in programa usposabljanja za učitelje in odrasle s strani slovaškega ministrstva za izobraževanje, znanost, raziskave in šport |
|
|
|
Q4
|
2024
|
Posodobljeni učni načrt in program učiteljev se pripravita v skladu s klasifikacijo zelenih znanj in spretnosti (ESCO) (Evropska klasifikacija poklicev, spretnosti in kompetenc). Posodobljeni učni načrt odobrijo srednje poklicne šole, program učiteljev pa odobri ministrstvo Slovaške republike za izobraževanje, znanost, raziskave in šport. |
|
|
27
|
27 – REPowerEU – naložba 7: šolska oprema in usposabljanje učiteljev |
Cilj
|
Opremljanje šol za zelena usposabljanja |
|
Številka |
0 |
13 |
Q3
|
2025
|
13 šol je opremljenih in imajo prilagojene prostore za teoretično in praktično poučevanje srednješolcev poklicnega izobraževanja in učiteljskega osebja. |
|
|
28
|
28 – REPowerEU – naložba 7: šolska oprema in usposabljanje učiteljev |
Cilj
|
Usposabljanje za pedagoško osebje |
|
Številka |
0 |
180 |
Q3
|
2025
|
Na področju obnovljivih virov energije in elektromobilnosti se zagotovi 180 usposabljanj za srednješolske učitelje in vodje usposabljanja. Udeleženec v več različnih modulih usposabljanja se šteje večkrat – enkrat za vsako aktivnost usposabljanja ali učenja. |
|
|
29
|
29 – REPowerEU – naložba 7: šolska oprema in usposabljanje učiteljev |
Cilj
|
Dijaki tretjega leta ob koncu šolskega leta 2025/26 in diplomanti na področju obnovljivih virov energije ali elektromobilnosti |
|
Številka |
0 |
565 |
Q2
|
2026
|
Vsaj 5653 dijakov ob koncu šolskega leta 2025/26 in diplomantov se certificira s potrdilom o dokončanju novih modulov na področju obnovljivih virov energije in elektromobilnosti. |
|
|
30 |
30 – REPowerEU – naložba 8: Del 1 – Sporočilo za izvajanje poglavja REPowerEU UP ukrep SK-C[C16]-I[I4] |
Cilj |
Število komunikacijskih kampanj |
0 |
6 |
Q2 |
2026 |
Izvedba šestih komunikacijskih kampanj v podporo izvajanju tematskih področij REPowerEU: (I) energetski postopki in postopki izdaje dovoljenj za obnovljive vire energije; II) prenovo in upravljanje stavb ter iii) znanja in spretnosti za zeleni prehod. V ta namen NIKA sprejme komunikacijsko strategijo, na podlagi katere se izvajajo komunikacijske dejavnosti in kampanje. Komuniciranje in usklajevanje komponente REPowerEU bo podprto z dodatnimi osmimi polnimi uslužbenci, ki jih je NIKA zaposlila za obdobje med tretjim četrtletjem 2023 in drugim četrtletjem 2026. Na NIKA se ustanovi posebna skupina za vedenjsko komunikacijo.
|
|||
Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost
Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost Slovaške znašajo 6 408 465 020 EUR.
Ocenjeni skupni stroški poglavja REPowerEU znašajo 441323351 EUR. Zlasti ocenjeni skupni stroški ukrepov iz člena 21c(3), točka (a), Uredbe (EU) 2023/435 znašajo 0 EUR, stroški drugih ukrepov iz poglavja REPowerEU pa 441323351 EUR.
ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA
1.Finančni prispevek
1.Prvi obrok (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
1 |
1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 1: Prilagoditev pravnega okvira za električno energijo |
Mejnik |
Sprostitev omejitev tehničnih zmogljivosti za prenos električne energije v slovaškem elektroenergetskem sistemu |
|
2 |
3 – Trajnostni promet – reforma 1: Reforma priprave naložbenih projektov na področju prometa |
Mejnik |
Naložbeni načrt za projekte železniške infrastrukture |
|
3 |
3 – Trajnostni promet – reforma 1: Reforma priprave naložbenih projektov na področju prometa |
Mejnik |
Metodologija za izbiro, pripravo in izvajanje projektov za kolesarjenje |
|
4 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 4: Reforma upravljanja univerz |
Mejnik |
Reforma sistema upravljanja visokošolskih ustanov |
|
5 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 5: Koncentracija odličnih izobraževalnih in raziskovalnih zmogljivosti |
Mejnik |
Začnite združevati univerze v večje enote |
|
6 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – reforma 2: Reforma organizacije in financiranja neposlovnih raziskovalnih ustanov, zlasti Slovaške akademije znanosti |
Mejnik |
Reforma slovaške akademije znanosti (SaS) |
|
7 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – naložba 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju |
Mejnik |
Strategija za internacionalizacijo univerz |
|
8 |
15 – Reforma pravosodja – reforma 2: Boj proti korupciji ter krepitev integritete in neodvisnosti sodstva |
Mejnik |
Sveženj zakonov za boj proti korupciji ter krepitev integritete in neodvisnosti pravosodnega sistema |
|
9 |
15 – Reforma pravosodja – reforma 1: Reforma pravosodnega zemljevida – zakonodaja |
Mejnik |
Opredelitev nove mreže sodišč |
|
10 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – reforma 2: Posodobitev in krepitev zmogljivosti policije |
Mejnik |
Izvajanje organizacijskih sprememb policije za povečanje učinkovitosti odkrivanja, preiskovanja in odkrivanja korupcije |
|
11 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – ustanovitev nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje |
Mejnik |
Revizija in kontrole: pravna podlaga |
|
12 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – Naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – ustanovitev nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje |
Mejnik |
Sistem repozitorijev načrtov za okrevanje in odpornost: informacije za spremljanje izvajanja načrta za okrevanje in odpornost |
|
13 |
17 – Digitalna Slovaška – reforma 4: Standardizacija tehničnih in postopkovnih rešitev za kibernetsko varnost |
Mejnik |
Nacionalni koncept za informatizacijo javne uprave (NKIVS) 2021–2030 |
|
14 |
18 – Ustrezne, vzdržne in konkurenčne javne finance – reforma 2: Uvedba zgornjih mej odhodkov |
Mejnik |
Določitev zgornjih mej odhodkov v Zakonu št. 523/2004 o proračunskih pravilih |
|
|
|
Znesek obrokov |
458 277 000 EUR |
2.Drugi obrok (nepovratna podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
1 |
2 – prenova stavb – reforma 3: Ravnanje z gradbenimi odpadki |
Mejnik |
Sprememba Zakona o odpadkih |
|
2 |
5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti |
Cilj |
Seznam izbranih projektov za regiji Muránska Planina in Polonina |
|
3 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – naložba 1: Odprava ovir v šolskih stavbah |
Mejnik |
Uvedba opredelitve standarda za odpravo ovir, oblikovanje priročnika za odpravo ovir in evidentiranje šolskih potreb na vseh ravneh izobraževanja |
|
4 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov- reforma 2: Uvedba sistema rednega znanstvenega ocenjevanja učinkovitosti |
Mejnik |
Opredelitev sistema rednega ocenjevanja znanstvene uspešnosti, uvedenega z zakonom št. 172/2005 |
|
5 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – reforma 1: Reforma upravljanja, ocenjevanja in podpore na področju znanosti, raziskav in inovacij |
Mejnik |
Reforma upravljanja in podpore raziskavam, razvoju in inovacijam. |
|
6 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – reforma 1: Reforma zakonodaje o prebivanju in delu |
Mejnik |
Olajšanje vrnitve v državo in povečanje privlačnosti države za tujce z družinskimi vezmi |
|
7 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – reforma 1: Reforma zakonodaje o prebivanju in delu |
Mejnik |
Shema, ki opredeljuje novo kategorijo prosilcev za nacionalni vizum (D). |
|
8 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – reforma 2: Poenostavitev režima priznavanja kvalifikacij in poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev |
Mejnik |
Poenostavitev priznavanja izobrazbe in poklicnih kvalifikacij |
|
9 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 1 Optimizacija mreže bolnišnic (ZN) |
Mejnik |
Uvedba bolnišnične mreže |
|
10 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 2 Reforma priprave načrtov za naložbe v zdravstvo |
Mejnik |
Prednostni naložbeni načrt v skladu z metodologijo vrednotenja naložb, ki jo je sprejelo Ministrstvo za zdravje |
|
11 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 5 – Reforma zagotavljanja primarnega zdravstvenega varstva za odrasle, otroke in mlade |
Mejnik |
Novi zakon o vzpostavitvi mreže izvajalcev splošne oskrbe in uvedbi določitve območij |
|
12 |
13 – Dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – Reforma nadzora nad socialnim varstvom in zagotavljanje infrastrukture za njegovo izvajanje |
Mejnik |
Reforma nadzora nad socialnim varstvom |
|
13 |
14 – Izboljšanje poslovnega okolja – reforma 3: Reforma javnih naročil – prilagoditev zakonodaje |
Mejnik |
Reforma Zakona o postopkih javnega naročanja |
|
14 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – reforma 1: Učinkovitejši boj proti korupciji in preprečevanje pranja denarja |
Mejnik |
Reforme za racionalizacijo in izboljšanje finančnih preiskav |
|
15 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij |
Mejnik |
Zasnova podporne sheme za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij |
|
16 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 7: Izboljšanje digitalnih spretnosti starejših in razširjanje tabličnih računalnikov |
Cilj |
Število starejših in prikrajšanih oseb, usposobljenih za osnovna digitalna znanja in spretnosti |
|
|
|
Znesek obrokov |
814 715 000 EUR |
3.Tretji obrok (nepovratna podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
1 |
1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura- reforma 1: Prilagoditev pravnega okvira za električno energijo |
Mejnik |
Reforma trga električne energije |
|
2 |
1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – reforma 2: Pravni okvir za spodbujanje obnovljivih virov energije |
Mejnik |
Okvir za podporo naložbam v nove obnovljive vire energije |
|
3 |
2 – prenova stavb – reforma 1: Uskladitev podpornih mehanizmov za prenovo družinskih hiš |
Mejnik |
Izvedbeni načrt za spodbujanje zelene prenove družinskih hiš |
|
4 |
2 – prenova stavb – reforma 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš |
Mejnik |
Začetek programov podpore za mobilizacijo prihrankov energije in zelene prenove |
|
5 |
3 – Trajnostni promet – reforma 3: Reforma intermodalnega tovornega prometa |
Mejnik |
Koncept in poziv k novim shemam podpore |
|
6 |
3 – Trajnostni promet – reforma 4: Uvedba novih politik za dolgoročno spodbujanje alternativnih goriv v prometnem sektorju |
Mejnik |
Nov sveženj ukrepov za spodbujanje alternativnih pogonov |
|
7 |
4 – Razogljičenje industrije – reforma 2: Konkurenčni sistem za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v industriji |
Mejnik |
Sprejetje sheme za razogljičenje industrije |
|
8 |
5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – reforma 2: Reforma ohranjanja narave in gospodarjenja z vodami na podeželju |
Mejnik |
Učinkovitejša uporaba ukrepov za varstvo narave v krajini na zavarovanih območjih in oživitev vodotokov |
|
9 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 1: Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta dalje; |
Cilj |
Stopnja vpisa v predšolske šole za otroke, stare pet let |
|
10 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 1: 1. Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta dalje; |
Mejnik |
Uvedba zakonskih sprememb obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta dalje. |
|
11 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 2: Opredelitev pojma posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela za upravičene podporne ukrepe v izobraževanju in izobraževanju, vključno z njihovim sistemom financiranja |
Mejnik |
Sprejetje zakona o ponovni opredelitvi pojma posebnih izobraževalnih potreb in pripravi spremljajočega metodološkega gradiva za pedagoško osebje, specializirano osebje in vodstvene delavce šol. |
|
12 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 6: Izravnalni ukrepi za ublažitev posledic pandemije v izobraževanju za osnovnošolce in srednješolce |
Cilj |
Število učencev, ki sodelujejo v izobraževalnih programih |
|
13 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – naložba 1: podpora strateškemu razvoju univerz |
Mejnik |
Zaključena vsaj dva razpisa za podporo strateškemu razvoju univerz |
|
14 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov- reforma 1: Sprememba financiranja univerz, vključno z uvedbo pogodb o izvedbi |
Mejnik |
Uvedba pogodb o izvedbi |
|
15 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov- reforma 2: Uvedba sistema rednega znanstvenega ocenjevanja učinkovitosti |
Cilj |
Število izvedenih vrednotenj |
|
16 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 3: Nov pristop k akreditaciji visokega šolstva |
Cilj |
Odstotek univerz se prijavi za preverjanje skladnosti notranjih sistemov kakovosti in študijskih programov s standardi |
|
17 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – reforma 1: Reforma upravljanja, ocenjevanja in podpore na področju znanosti, raziskav in inovacij |
Mejnik |
Oblikovanje splošne nacionalne strategije za raziskave, razvoj in inovacije |
|
18 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 1: Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT |
Mejnik |
Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju slovaških akterjev v programu Obzorje Evropa |
|
19 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za razvoj podeželja |
Mejnik |
Objava razpisov za projekte v podporo sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi ter raziskovalnimi in razvojnimi organizacijami in boni |
|
20 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 3: Odlična znanost |
Mejnik |
Objava razpisov za podporo odličnim raziskovalcem |
|
21 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložbe 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva |
Mejnik |
Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive zelenega prehoda |
|
22 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva |
Mejnik |
Objava razpisov za tematske projekte, ki temeljijo na povpraševanju in obravnavajo izzive digitalnega prehoda |
|
23 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – naložba 4: Krepitev upravne zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – ustanovitev nacionalnega organa za izvajanje in usklajevanje |
Mejnik |
Zmanjšanje tveganja pri izvajanju z ustanovitvijo usklajevalnega, finančnega in izvajalskega organa (NIKA) za mehanizem za okrevanje in odpornost |
|
24 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – obnova voznega parka |
Cilj |
Nakup novih vozil (10 % voznega parka) električnih in hibridnih vozil |
|
25 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 3: Sodelovanje v čezmejnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom |
Cilj |
Število vozlišč za digitalne inovacije na Slovaškem/evropsko vozlišče za digitalne inovacije, ki vzpostavlja mrežo |
|
26 |
17 – Digitalna Slovaška – reforma 1: Oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere |
Mejnik |
Naložbeni načrt za prednostne življenjske razmere |
|
27 |
17 – Digitalna Slovaška – reforma 3: Upravljanje digitalne preobrazbe gospodarstva in družbe |
Mejnik |
Akcijski načrt za digitalno preobrazbo Slovaške za obdobje 2023–2026 |
|
28 |
17 – Digitalna Slovaška – reforma 6: Strateški pristop k izobraževanju na področju digitalnih spretnosti v sodelovanju s predstavniki ključnih deležnikov |
Mejnik |
Nacionalna strategija za digitalna znanja in spretnosti |
|
|
|
Znesek obrokov |
814 715 000 EUR |
4.Četrti obrok (nepovratna podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
1 |
3 – Trajnostni promet – reforma 1: Reforma priprave naložbenih projektov na področju prometa |
Mejnik |
Sprememba Zakona o železnicah in z njo povezanih predpisov o parametrih prometne infrastrukture |
|
2 |
3 – Trajnostni promet – reforma 2: Reforma javnega potniškega prometa |
Mejnik |
Novi zakon o javnem potniškem prometu |
|
3 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 2: Opredelitev pojma posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela za upravičene podporne ukrepe v izobraževanju in izobraževanju, vključno z njihovim sistemom financiranja |
Mejnik |
Začetek veljavnosti ponovne opredelitve pojma posebnih izobraževalnih potreb |
|
4 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 3: Reforma sistema svetovanja in preprečevanja ter zagotavljanje sistemskega zbiranja podatkov na področju spodbujanja duševnega zdravja za otroke, učence in študente |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodaje, ki vzpostavlja celovit sistem svetovanja |
|
5 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 4: Uporaba orodij za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in prilagoditev študijskih programov tipa F |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb, katerih cilj je: Razširitev možnosti za pridobitev nižjega sekundarnega izobraževanja v nižjem sekundarnem poklicnem izobraževanju (PIU) optimizacija programov NSOV kot odziv na potrebe trga dela in ponudba programov NSOV glede na izobraževalne potrebe ciljne skupine učencev |
|
6 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 1: Reforma izobraževalnih vsebin in oblik – reforma kurikularne in učbenike |
Mejnik |
Odobritev končne različice novega učnega načrta za vse osnovne in nižje srednje šole, organizirane v večletnih izobraževalnih ciklih |
|
7 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 2: Priprava in razvoj učiteljev na nove vsebine in oblike poučevanja |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajnih sprememb za izboljšanje kakovosti znanj in spretnosti pedagoškega in strokovnega osebja ter spodbujanje njihovega vseživljenjskega poklicnega razvoja |
|
8 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 4 Optimizacija mreže za akutno zdravstveno varstvo in nova opredelitev nujnega zdravstvenega varstva |
Mejnik |
Sprememba zakona o mreži optimalnih reševalnih vozil in nova opredelitev nujnega zdravstvenega varstva |
|
9 |
13 – Dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo- Reforma vključevanja in financiranja dolgoročnega socialnega in zdravstvenega varstva |
Mejnik |
Nov zakonodajni okvir za dolgoročno zdravstveno varstvo in paliativno oskrbo |
|
10 |
14 – Izboljšanje poslovnega okolja – reforma 1: Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja |
Mejnik |
uvedba novih orodij za zmanjšanje regulativnega bremena: —Izvajanje pravila „1in-2 out“ – Uvedba naknadne ocene obstoječih uredb (zakonodajno in nezakonodajno gradivo) – uvedba zaščite pred neupravičenim čezmernim prenašanjem zakonodaje |
|
11 |
14 – Izboljšanje poslovnega okolja – reforma 3: Reforma javnega naročanja – digitalizacija postopkov javnega naročanja |
Mejnik |
Digitalizacija postopkov javnega naročanja prek enotne elektronske platforme. |
|
12 |
14 – Izboljšanje poslovnega okolja – reforma 2: Reforma insolvenčnega okvira – prilagoditev zakonodaje |
Mejnik |
Reforma insolvenčnega okvira |
|
13 |
15 – Reforma pravosodja – reforma 1: Reforma pravosodnega zemljevida – zakonodaja |
Mejnik |
Uvedba nove mreže sodišč |
|
14 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – reforma 3: Optimizacija kriznega upravljanja |
Mejnik |
Začetek veljavnosti optimiziranega kriznega upravljanja |
|
15 |
18 – Ustrezne, vzdržne in konkurenčne javne finance – reforma 1: Izboljšanje vzdržnosti pokojninskega sistema |
Mejnik |
Reforma pokojninskega sistema |
|
|
|
Znesek obrokov |
923 828 000 EUR |
5. Peti obrok (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
1 |
2 – prenova stavb – reforma 2: Povečanje preglednosti in racionalizacija odločitev sveta za spomenike Slovaške republike |
Mejnik |
Metodologije za postopek odločanja odbora za spomenike Slovaške republike |
|
2 |
3 – Trajnostni promet – reforma 2: Reforma javnega potniškega prometa |
Mejnik |
Izvajanje optimiziranega voznega reda železniškega prometa |
|
3 |
4 – Razogljičenje industrije – reforma 1: Prenehanje proizvodnje električne energije iz premoga v elektrarni Nováky in preoblikovanje regije Zgornja Nitra |
Mejnik |
Prehod s premoga v regiji Zgornja Nitra |
|
4 |
5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – reforma 1: Reforma prostorskega načrtovanja |
Mejnik |
Reforma prostorskega načrtovanja |
|
5 |
5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti |
Cilj |
Premoženjska poravnava z zasebnimi lastniki zemljišč (na površini zemljišč, naseljenih v ha) |
|
6 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 5: Podpora odpravi segregacije v šolah |
Mejnik |
Sprejetje zakonodajnih sprememb, s katerimi se v zakonodajo uvaja opredelitev pojma v šolah, in razvoj metodološkega gradiva za izvajanje odprave segregacije |
|
7 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 2: Priprava in razvoj učiteljev na nove vsebine in oblike poučevanja |
Cilj |
Delež učiteljev, usposobljenih zlasti za pripravo na novi učni načrt, vključujoče izobraževanje in digitalna znanja in spretnosti |
|
8 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov- reforma 1: Sprememba financiranja univerz, vključno z uvedbo pogodb o izvedbi |
Cilj |
Pogodbe o izvedbi, podpisane z javnimi univerzami (v odstotkih) |
|
9 |
8 – povečanje uspešnosti Slovaški visokošolski zavodi — Naložbo 1: podpora strateškemu razvoj univerz |
Mejnik |
Zaključena vsaj dva razpisa za podporo strateškemu razvoju univerz |
|
10 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 3: Odlična znanost |
Cilj |
Število odličnih podprtih raziskovalcev |
|
11 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložbe 6: Finančni instrumenti za podporo inovacijam |
Mejnik |
Uvedba in izvajanje finančnih instrumentov za podporo inovacijam |
|
12 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 3: Centralizacija upravljanja največjih bolnišnic |
Mejnik |
Ustanovitev osrednjega upravnega organa bolnišnice z organizacijskega, operativnega in ekonomskega vidika |
|
13 |
13 – Dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – reforma 1: Razpoložljiva in kakovostna dolgoročna socialno-zdravstvena oskrba – reforma vključevanja in financiranja dolgoročnega socialnega in zdravstvenega varstva |
Mejnik |
Objava koncepta financiranja socialnih storitev za javno razpravo |
|
14 |
13 – Dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – reforma 2: Ocena potreb po oskrbi |
Mejnik |
Poenotenje sistema ocenjevanja |
|
15 |
13 – Dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – reforma 3: Reforma nadzora nad socialnim varstvom in zagotavljanje infrastrukture za njegovo izvajanje |
Cilj |
Vzpostavitev enotnega nadzornega sistema s sedežem in osmimi podružnicami |
|
16 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – naložba 1: Orodja in zmogljivosti za boj proti korupciji in pranju denarja |
Mejnik |
Zagotavljanje potrebne infrastrukture za podporo boju proti pranju denarja in korupciji |
|
17 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – naložba 1: Orodja in zmogljivosti za boj proti korupciji in pranju denarja |
Cilj |
Preusposabljanje policistov za finančne preiskave in analitične dejavnosti |
|
18 |
17 – Digitalna Slovaška – reforma 1: Oblikovanje rešitev e-uprave za prednostne življenjske razmere |
Mejnik |
Časovni načrt prednostnih življenjskih razmer |
|
19 |
17 – Digitalna Slovaška – reforma 2: Centralno upravljanje virov IT |
Mejnik |
Osrednja platforma za uporabo virov IT (digitalni trg) |
|
20 |
19 – REPowerEU – reforma 2 – podukrep 2: Akcijski načrt za vodik |
Mejnik |
Objava akcijskega načrta za vodik |
|
21 |
19 – REPowerEU – naložba 1.4: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – center za podatke o energiji |
Mejnik |
Začetek delovanja centra za podatke o energiji |
|
|
|
Znesek obrokov |
570 388 736 EUR |
6.Šesti obrok (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
1 |
2 – prenova stavb – naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš |
Cilj |
Število prenovljenih družinskih hiš, ki dosegajo vsaj 30 % prihrankov primarne energije |
|
2 |
2 – prenova stavb – naložba 2: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama |
Cilj |
Skupna površina (m2) prenovljenih javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama, ki dosegajo vsaj 30 % prihrankov primarne energije |
|
3 |
5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti |
Cilj |
Rehabilitacija vodotokov (v km saniranih vodotokov) |
|
4 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 1: 1. Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, stare pet let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta dalje; |
Mejnik |
Začetek veljavnosti novega predpisanega sistema financiranja predšolskega izobraževanja na podlagi dejanskih stroškov osebja in operativnih stroškov zadevnega instrumenta ter doseganje stopnje vpisa otrok, starih štiri leta. |
|
5 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 1: Reforma izobraževalnih vsebin in oblik – reforma kurikularne in učbenike |
Cilj |
Vzpostavitev mreže regionalnih centrov za podporo |
|
6 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za razvoj podeželja |
Cilj |
Število podprtih skupnih projektov in bonov |
|
7 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložbe 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva |
Cilj |
Število izbranih projektov, ki obravnavajo izzive zelenega prehoda |
|
8 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva |
Cilj |
Število projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij, izbranih v okviru razpisov, ki obravnavajo izzive digitalne preobrazbe. |
|
9 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – naložba 1: Podporna orodja in pomoč povratnikom, visoko usposobljenim delavcem iz tretjih držav in njihovim družinskim članom ter tujim visokošolskim študentom, ki študirajo na Slovaškem |
Cilj |
Število točk „vse na enem mestu“ za integracijo na Slovaškem |
|
10 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – naložba 1: Podporna orodja in pomoč povratnikom, visoko usposobljenim delavcem iz tretjih držav in njihovim družinskim članom ter tujim visokošolskim študentom, ki študirajo na Slovaškem |
Cilj |
Število tujcev, ki uporabljajo informacijski center za migracije IOM |
|
11 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – naložba 3: Štipendije za domače in tuje nadarjene študente |
Cilj |
Število dodeljenih štipendij za nadarjene študente. |
|
12 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 2 Novo bolnišnično omrežje – Gradnja, obnova in oprema |
Mejnik |
Javni razpis za gradnjo in obnovo bolnišnic |
|
13 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – naložba 3: Digitalizacija na področju zdravja |
Cilj |
Povečanje ponudbe atrijskih fibrilacijskih kirurških posegov |
|
14 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti |
Cilj |
Povečanje zmogljivosti nastanitvenih storitev v skupnosti in zdravstveno-socialnih objektov z nizko zmogljivostjo (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih ponderiranih enot zmogljivosti v dokončanih stavbah) |
|
15 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti |
Cilj |
Razširitev zmogljivosti ambulantnih storitev (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih ponderiranih enot zmogljivosti v dokončanih stavbah) |
|
16 |
14 – Izboljšanje poslovnega okolja – naložba 1: Zmanjšanje regulativnega bremena za podjetja |
Mejnik |
Zmanjšanje upravnega bremena za podjetnike |
|
17 |
14 – Izboljšanje poslovnega okolja – naložba 2: Digitalizacija postopkov v primeru insolventnosti |
Cilj |
Enoten, popolnoma digitaliziran postopek v primeru insolventnosti je v celoti operativen. |
|
18 |
15 – Reforma pravosodja – naložba 2: Digitalizacija in analitične zmogljivosti |
Cilj |
Posodobitev opreme IT sodišč za sodno osebje |
|
19 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – usposabljanje |
Cilj |
Uvaja se usposabljanje, povezano z reformo policije. |
|
20 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja, – naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – nov informacijski sistem za registracijo tujih rezidentov (IS ECU) |
Mejnik |
Elektronska obdelava dovoljenj za prebivanje za poenostavitev postopkov za javnost |
|
21 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – naložba 4: Krepitev upravnih zmogljivosti na različnih ravneh upravljanja – ustanovitev skupnih storitvenih centrov |
Cilj |
Ustanovitev skupnih storitvenih centrov |
|
22 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – reforma 4: Nadzor in revizija |
Mejnik |
Sprejetje a) metodologije za obvladovanje tveganja korupcije in b) postopkov v zvezi z nadzorom NIKA nad izvajanjem te metodologije |
|
23 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja |
Mejnik |
Platforma za razvoj in zagotavljanje prednostnih življenjskih razmer |
|
24 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 2: Digitalna preobrazba zagotavljanja javnih storitev |
Cilj |
Digitalna preobrazba oddelkov za javno upravo |
|
25 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 3: Sodelovanje v čezmejnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom |
Cilj |
Sodelovanje v večdržavnih digitalnih projektih iz vnaprej določenega sklopa |
|
26 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 6: Krepitev preventivnih ukrepov, povečanje hitrosti odkrivanja in reševanja incidentov (ITVS – Informacijske tehnologije za javno upravo) |
Mejnik |
Število zavarovanih informacijskih sistemov v okolju javne uprave |
|
27 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij |
Cilj |
Število projektov za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij |
|
28 |
19 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 3: Podpora toplotnih črpalk |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajne spremembe Zakona o vodah št. 364/2004 |
|
29 |
19 – REPowerEU – reforma 2 – podukrep 1: Razvoj metodologij in dveh pilotnih območij, primernih za razvoj vetrne energije |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodaje o namenskih območjih za obnovljive vire energije in objava osnutka metodologije za vzpostavitev namenskih območij |
|
30 |
19 – REPowerEU – reforma 2 – podukrep 3: Vključevanje obnovljivih virov energije v električno omrežje |
Mejnik |
Ukrepi za racionalizacijo in pospešitev priključitve obnovljivih virov energije v omrežje |
|
31 |
19 – REPowerEU – reforma 6: Znanja in spretnosti za zeleni prehod |
Mejnik |
Novi moduli usposabljanja v izobraževalnih programih srednjih poklicnih šol ter program usposabljanja za učitelje in odrasle |
|
|
|
Znesek obrokov |
976 600 254 EUR |
7.Sedmi obrok (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
1 |
4 – Razogljičenje industrije – naložba 2: Zagotavljanje delovanja slovaškega inšpektorata za okolje, povezanega z razogljičenjem |
Mejnik |
Naložbe za povečanje zmogljivosti slovaškega inšpektorata za okolje |
|
2 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 4: Uporaba orodij za preprečevanje zgodnjega opuščanja šolanja in prilagoditev študijskih programov tipa FF |
Cilj |
Delež programov nižjega srednješolskega poklicnega izobraževanja (NSOV), optimiziranih glede na potrebe trga dela |
|
3 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – naložba 1: Odprava ovir v šolskih stavbah |
Cilj |
Odprava arhitekturnih ovir večjih srednjih šol |
|
4 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – reforma 3 centralizacija upravljanja največjih bolnišnic |
Cilj |
Število bolnišnic, vključenih v centralni sistem upravljanja |
|
5 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Naložba 4 Gradnja in rehabilitacija reševalnih postaj (storitve reševalnih vozil) |
Cilj |
Število zgrajenih ali obnovljenih reševalnih postaj |
|
6 |
12 – Človekova, sodobna in dostopna oskrba na področju duševnega zdravja – reforma 1: Usklajeno medresorsko sodelovanje in predpisi |
Mejnik |
Ustanovitev dveh usklajevalnih organov za duševno zdravje |
|
7 |
12 – Človekova, sodobna in dostopna oskrba na področju duševnega zdravja – naložba 8: Usposabljanje osebja na področju duševnega zdravja |
Cilj |
Število delavcev v zdravstvenem sektorju, usposobljenih za duševno zdravje |
|
8 |
13 – Dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – Razširitev in ponovna vzpostavitev zmogljivosti po oskrbi in zdravstveni negi |
Cilj |
Razširitev in obnova izvajalcev zdravstvene nege na domu (kazalnik: število podprtih ponudnikov) |
|
9 |
13 – Dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – Razširitev in ponovna vzpostavitev zmogljivosti paliativne oskrbe |
Cilj |
Razširitev in obnova mobilnega omrežja hospic (kazalnik: število novih in obnovljenih ponudnikov) |
|
10 |
14 – Izboljšanje poslovnega okolja – naložba 1: Zmogljivosti za reforme za zmanjšanje regulativnega bremena |
Mejnik |
Pravilo 1in-2out, predhodno vrednotenje za preprečevanje čezmernega prenašanja zakonodaje in naknadne ocene obstoječih predpisov |
|
11 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policijskih sil – obnova stavb |
Mejnik |
Obseg prenovljene tlorisne površine policijskih stavb za zmanjšanje energetske intenzivnosti stavb (v m²) |
|
12 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja |
Cilj |
Število zgrajenih in uvedenih rešitev e-uprave |
|
13 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 6: Krepitev preventivnih ukrepov, povečanje hitrosti odkrivanja in reševanja incidentov |
Mejnik |
Varnostne revizije aplikacij v okolju javne uprave |
|
14 |
19 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 1: Zakonodajne in postopkovne spremembe, ki pospešujejo izdajanje okoljskih dovoljenj |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajnih in postopkovnih sprememb |
|
15 |
19 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 5: Priprava ocene začrtanih potekov trajnostne rabe biomase in oskrbe z njo na Slovaškem za obdobje 2025–2035 |
Mejnik |
Ocena začrtanih potekov trajnostne rabe biomase in oskrbe z biomaso na Slovaškem |
|
16 |
19 – REPowerEU – reforma 2 – Podukrep 2 – Akcijski načrt za vodik |
Mejnik |
Ukrepi za spodbujanje uporabe vodika |
|
17 |
19 – REPowerEU – reforma 4: Upravljanje stavb osrednje vlade |
Mejnik |
Strategija za upravljanje stavb osrednje vlade |
|
18 |
19 – REPowerEU – naložba 2: Izboljšanje energijske učinkovitosti javnih stavb |
Cilj |
Skupna tlorisna površina stavb z izvedenimi ukrepi za energijsko učinkovitost |
|
|
|
Znesek obrokov |
693 517 408 EUR |
8.Osmi obrok (nepovratna podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
1 |
Prilagajanje podnebnim spremembam – reforma 2: Reforma ohranjanja narave in upravljanja voda v državi |
Mejnik |
Dokončanje postopka naselitve narodnega parka |
|
2 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 2: Opredelitev pojma posebnih izobraževalnih potreb otrok in učencev ter razvoj modela za upravičene podporne ukrepe v izobraževanju in izobraževanju, vključno z njihovim sistemom financiranja |
Cilj |
Število usposobljenih učiteljev in specializiranega osebja |
|
3 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 5: Podpora odpravi segregacije v šolah |
Mejnik |
Začetek veljavnosti zakonodajne opredelitve segregacije v šolah |
|
4 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 5: Podpora odpravi segregacije v šolah |
Cilj |
Odstotek šol, ki uporabljajo standarde za odpravo segregacije, ki izhajajo iz sprejete metodologije |
|
5 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 1: Reforma izobraževalnih vsebin in oblik – reforma kurikularne in učbenike |
Cilj |
Osnovne šole, ki izvajajo novi učni načrt (v odstotkih) |
|
6 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – reforma 1: Reforma izobraževalnih vsebin in oblik – reforma kurikularne in učbenike |
Cilj |
Uvedba spletnega zorenja (zaključni izpit za diplomante višje srednje šole) |
|
7 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – naložba 1: Digitalna infrastruktura v šolah |
Cilj |
Povečanje deleža šol z osnovno ravnjo digitalne opreme |
|
8 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – naložba 4: Spodbujanje internacionalizacije v akademskem okolju |
Cilj |
Število podprtih projektov za spodbujanje ali razvoj internacionalizacije univerz in raziskovalnih ustanov |
|
9 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – Reforma 1 Optimizacija mreže bolnišnic (ZN) |
Cilj |
Delež reprofiliranih bolnišnic (odobrenih v okviru splošnih in specializiranih bolnišnic) v okviru nove mreže bolnišnic |
|
10 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – naložba 3 Digitalizacija na področju zdravja |
Cilj |
Število bolnišnic, povezanih s centralnim sistemom ERP |
|
11 |
12 – Človekova, sodobna in dostopna oskrba na področju duševnega zdravja – naložba 2: Vzpostavitev centrov za pridržanje |
Cilj |
Zmogljivost pacientov v centrih za pridržanje |
|
12 |
12 – Človekova, sodobna in dostopna oskrba na področju duševnega zdravja – naložba 3: Vzpostavljanje psihosocialnih centrov; Naložbo 4: Dokončanje psihiatričnega stacionarnega omrežja; Naložba 5: Ustanovitev specializiranih centrov za motnje avtističnega spektra |
Cilj |
Število ustanovljenih centrov za varstvo duševnega zdravja v skupnosti |
|
13 |
12 – Človekova, sodobna in dostopna oskrba na področju duševnega zdravja – naložba 7: Humanizacija psihiatrične oskrbe v ustanovah |
Cilj |
Zmogljivost pacientov v preoblikovanih sobah v institucionalni psihiatrični oskrbi. |
|
14 |
13 – Dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – reforma 1: Razpoložljiva in kakovostna dolgotrajna oskrba – reforma vključevanja in financiranja dolgotrajnega socialnega in zdravstvenega varstva |
Mejnik |
Novi sistem financiranja socialnih storitev – uvedba osebnega proračuna |
|
15 |
13 – dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 3: Razširitev in ponovna vzpostavitev zmogljivosti paliativne oskrbe |
Cilj |
Razširitev in obnova nastanitvenih zmogljivosti paliativne oskrbe (kazalnik: število ustvarjenih in obnovljenih ležišč) |
|
16 |
15 – Reforma sodstva – naložba 1: reorganizacija sodišč – obnova stavb |
Cilj |
Obnovljena površina sodnih stavb (v m²) |
|
17 |
15 – Reforma sodstva – naložba 1: Reorganizacija sodišč – gradnja/javna naročila novih stavb |
Cilj |
Površina zgrajenih ali kupljenih sodnih stavb (v m²) |
|
18 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 3: Sodelovanje v večdržavnih evropskih projektih, povezanih z digitalnim gospodarstvom |
Mejnik |
Razvoj in gradnja superračunalnika za nacionalni center za superračunalništvo |
|
19 |
19 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 4: Center za najboljšo razpoložljivo tehnologijo |
Cilj |
Začetek delovanja centra za najboljšo razpoložljivo tehnologijo (BAT) in zagotavljanje referenčnih dokumentov BAT |
|
20 |
19 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 6: Razvoj in spodbujanje proizvodnje biometana, organskih gnojil in krožnega biogospodarstva |
Mejnik |
Razvoj in spodbujanje proizvodnje biometana, organskih gnojil in krožnega biogospodarstva |
|
21 |
19 – REPowerEU – reforma 2 – podukrep 1: Razvoj metodologij in vzpostavitev dveh pilotnih namenskih območij, primernih za razvoj vetrne energije |
Cilj |
Vzpostavitev pilotnih namenskih območij, primernih za razvoj vetrne energije. Sprejetje in uporaba končne metodologije za vzpostavitev namenskih območij. |
|
22 |
19 – REPowerEU – naložba 1.2: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – nadgradnja prenosnih vodov |
Cilj |
Obnovitvena dela v prenosnem sistemu Slovaške republike |
|
23 |
19 – REPowerEU – naložba 4: Podpora prenovi gospodinjstev, ki jim grozi energijska revščina – shema lahke prenove |
Cilj |
Število prenovljenih hiš ljudi, ki jim grozi energijska revščina |
|
24 |
19 – REPowerEU – naložba 7: šolska oprema in usposabljanje učiteljev |
Cilj |
Opremljanje šol za zelena usposabljanja |
|
25 |
19 – REPowerEU – naložba 7: šolska oprema in usposabljanje učiteljev |
Cilj |
Usposabljanje za pedagoško osebje |
|
|
|
Znesek obrokov |
577 423 612 EUR |
9.Deveti obrok (nevračljiva podpora):
|
Zaporedna številka |
Povezani ukrep (reforma ali naložba) |
Mejnik/cilj |
Ime |
|
1 |
1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – naložba 1: Gradnja novih obnovljivih virov električne energije |
Cilj |
Zmogljivosti za nove obnovljive vire energije |
|
2 |
1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – naložba 2: Posodobitev obstoječih obnovljivih virov električne energije (krepitev stare zmogljivosti z novo) |
Cilj |
Obnovljena zmogljivost za obnovljive vire energije |
|
3 |
1 – obnovljivi viri energije in energetska infrastruktura – naložba 3: Povečanje prožnosti elektroenergetskih sistemov za večje vključevanje obnovljivih virov energije |
Cilj |
Kumulativno povečanje zmogljivosti obratov za povečanje prožnosti energetskih sistemov |
|
4 |
2 – prenova stavb – naložba 1: Izboljšanje energetske učinkovitosti družinskih hiš |
Cilj |
Število prenovljenih družinskih hiš, ki dosegajo vsaj 30 % prihrankov primarne energije |
|
5 |
2 – prenova stavb – naložba 2: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama |
Cilj |
Skupna površina (m2) prenovljenih javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama, ki dosegajo vsaj 30 % prihrankov primarne energije |
|
6 |
3 – Trajnostni promet – reforma 2: Reforma javnega potniškega prometa |
Cilj |
Število okrožij, v katerih je vzpostavljena tarifna integracija, ki omogoča potovanje z več načini javnega prevoza ali s strani prevoznikov na vozovnico |
|
7 |
3 – Trajnostni promet – naložba 1: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture |
Cilj |
Dolžina nove kolesarske infrastrukture (km) |
|
8 |
3 – Trajnostni promet – naložba 1: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture |
Cilj |
Dolžina obnovljene ali nadgrajene čiste železniške infrastrukture za potniški promet (ponderirano v km) |
|
9 |
3 – Trajnostni promet – naložba 1: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture |
Cilj |
Dolžina odsekov odpremljenih železniških prog (km) |
|
10 |
3 – Trajnostni promet – naložba 2: Spodbujanje čistega potniškega prometa |
Cilj |
Število naročenih čistih potniških tirnih vozil (ponderirano) |
|
11 |
3 – Trajnostni promet – naložba 3: Razvoj intermodalnega tovornega prometa |
Cilj |
Število intermodalnih prevoznih enot, naročenih v ekvivalentih dvajsetih čevljev |
|
12 |
3 – Trajnostni promet – naložba 4: Podpora razvoju infrastrukture za vozila na alternativna goriva |
Cilj |
Število delujočih polnilnih mest ali oskrbovalnih mest za vodik. |
|
13 |
4 – Razogljičenje industrije – naložba 1: Delovanje sheme za razogljičenje industrije |
Mejnik |
Zaključek izvajanja projektov razogljičenja industrije, ki se sofinancirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost |
|
14 |
5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 1: Prilagajanje regij podnebnim spremembam s poudarkom na ohranjanju narave in razvoju biotske raznovrstnosti |
Cilj |
Rehabilitacija vodotokov (v Km saniranih vodotokov) |
|
15 |
5 – Prilagajanje podnebnim spremembam – naložba 2: Gradnja gozdov, odpornih na podnebne spremembe |
Cilj |
Dejavnosti trajnostnega ponovnega pogozdovanja |
|
16 |
6 – Dostopnost, razvoj in kakovost vključujočega izobraževanja – reforma 1: Zagotavljanje pogojev za izvajanje obveznega predšolskega izobraževanja za otroke, starejše od 5 let, in uvedba zakonske pravice do kraja v vrtcu ali drugih izvajalcih predšolskega izobraževanja od tretjega leta dalje; |
Cilj |
Število novozgrajenih zmogljivosti |
|
17 |
7 – Izobraževanje za 21. stoletje – naložba 2: Dokončanje šolske infrastrukture |
Cilj |
Odprava dvoizmenskih šol |
|
18 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – reforma 5: Koncentracija odličnih izobraževalnih in raziskovalnih zmogljivosti |
Mejnik |
Dokončanje procesa združevanja raziskovalnih enot |
|
19 |
8 – Povečanje uspešnosti slovaških visokošolskih ustanov – naložba 1: podpora strateškemu razvoju univerz |
Cilj |
Rekonstruirano univerzitetno območje in dom z več kot 30-odstotnim prihrankom primarne energije (v m2) |
|
20 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 1: Spodbujanje mednarodnega sodelovanja in udeležbe v projektih programa Obzorje Evropa in EIT |
Cilj |
Število prijav in projektov, podprtih v okviru razpisov za povečanje udeležbe ter podporo uspešnim institucijam in raziskovalcem v razpisih programa Obzorje Evropa |
|
21 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 2: Podpora sodelovanju med podjetji, akademskimi krogi in organizacijami za razvoj podeželja |
Cilj |
Število podprtih skupnih projektov in bonov |
|
22 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 3: Odlična znanost |
Cilj |
Število odličnih podprtih raziskovalcev |
|
23 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložbe 4: Raziskave in inovacije za razogljičenje gospodarstva |
Cilj |
Število zaključenih projektov, ki obravnavajo izzive zelenega prehoda |
|
24 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložba 5: Raziskave in inovacije za digitalizacijo gospodarstva |
Cilj |
Število zaključenih projektov na področju raziskav, razvoja in inovacij, ki obravnavajo izzive digitalne preobrazbe |
|
25 |
9 – Učinkovitejše upravljanje in krepitev financiranja raziskav, razvoja in inovacij – naložbe 6: Finančni instrumenti za podporo inovacijam |
Cilj |
Število podjetij, podprtih s finančnimi instrumenti |
|
26 |
10 – Pritegnitev in zadržanje talentov – naložba 2: Krepitev odnosov z diasporo, podpiranje državljanskih pobud |
Cilj |
Število podprtih dogodkov za krepitev odnosov z diasporo |
|
27 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – naložba 1 Podpora odprtju novega primarnega zdravstvenega varstva |
Cilj |
Število ambulant primarnega zdravstvenega varstva, podprtih s pilotnim programom |
|
28 |
11 – Sodobno in dostopno zdravstveno varstvo – naložba 2 Novo bolnišnično omrežje – gradnja, obnova in oprema |
Cilj |
Postelje, ki so na voljo v nadgrajenih bolnišnicah |
|
29 |
13 – Dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti |
Cilj |
Povečanje zmogljivosti nastanitvenih storitev v skupnosti in zdravstveno-socialnih objektov z nizko zmogljivostjo (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih ponderiranih enot zmogljivosti v dokončanih stavbah) |
|
30 |
13 – Dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 1: Krepitev zmogljivosti socialnega varstva v skupnosti |
Cilj |
Razširitev zmogljivosti ambulantnih storitev (kazalnik: najmanjše število ustvarjenih ponderiranih enot zmogljivosti v dokončanih stavbah) |
|
31 |
13 – Dostopno in visokokakovostno dolgoročno socialno-zdravstveno varstvo – naložba 2: Razširitev in ponovna vzpostavitev zmogljivosti po oskrbi in zmogljivosti zdravstvene nege |
Cilj |
Ustvarjanje postelj po oskrbi z rekonstrukcijo obstoječih akutnih in kroničnih postelj ali z gradnjo postelj za naknadno oskrbo (kazalnik: najmanjše število rekonstruiranih ali na novo ustvarjenih postelj po oskrbi) |
|
32 |
15 – Reforma sodstva – naložba 2: Podporni instrumenti za reformo sodnega zemljevida – poslovni register in centralizirani sistem pravosodnega upravljanja |
Mejnik |
Razvoj in predaja informacijskega sistema – poslovni register |
|
33 |
15 – Reforma pravosodja – naložba 2: Digitalizacija in analitične zmogljivosti |
Mejnik |
Vzpostavitev analitične podporne platforme za dostop do sodne prakse na sodiščih |
|
34 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – naložba 2: Opremljanje in digitalizacija policije – avtomatizirani sistem za odkrivanje cestnoprometnih prekrškov |
Mejnik |
Avtomatizacija sistema za odkrivanje prometnih kršitev v polnem delovanju |
|
35 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – naložba 3: Posodobitev požarnega in reševalnega sistema – vzpostavitev omrežja integriranih varnostnih centrov |
Mejnik |
Operacionalizacija integriranega varnostnega centra in virtualnega integriranega varnostnega centra |
|
36 |
16 – Boj proti korupciji in pranju denarja – naložba 3: Posodobitev požarnega in reševalnega sistema – obnova stavb gasilske postaje |
Cilj |
Posodobitev gasilskih postaj |
|
37 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 1: Boljše storitve za državljane in podjetja |
Cilj |
Število zgrajenih in uvedenih rešitev e-uprave |
|
38 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 2: Digitalna preobrazba zagotavljanja javnih storitev |
Cilj |
Digitalna preobrazba oddelkov za javno upravo |
|
39 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 4: Podpora projektom, namenjenim razvoju in uporabi vrhunskih digitalnih tehnologij |
Cilj |
Število projektov za razvoj in uporabo vrhunskih digitalnih tehnologij |
|
40 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 5: Hitra nepovratna sredstva – hekatoni |
Cilj |
Število organiziranih hitrih nepovratnih sredstev – hekatoni |
|
41 |
17 – Digitalna Slovaška – reforma 5: Izboljšanje usposabljanja ter znanj in spretnosti na področju kibernetske varnosti |
Cilj |
Število zaposlenih na področju IT v javni upravi, usposobljenih na področju kibernetske varnosti |
|
42 |
17 – Digitalna Slovaška – naložba 7: Izboljšanje digitalnih spretnosti starejših in razširjanje tabličnih računalnikov |
Cilj |
Število starejših in prikrajšanih oseb, usposobljenih za osnovna digitalna znanja in spretnosti |
|
43 |
18 – zanesljive, vzdržne in konkurenčne javne finance – reforma 3: Reforma upravljanja javnih naložb |
Mejnik |
Uporaba metodologije za postopke za pripravo in prednostno razvrščanje naložb |
|
44 |
19 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 1: Zakonodajne in postopkovne spremembe, ki pospešujejo izdajanje okoljskih dovoljenj |
Cilj |
Tehnična pomoč za pospešitev in izboljšanje kakovosti postopkov za izdajo okoljskih dovoljenj |
|
45 |
19 – REPowerEU – reforma 1 – podukrep 2: Izboljšanje uporabe geotermalne energije |
Cilj |
„Potni list“ geotermalnih zidov |
|
46 |
19 – REPowerEU – naložba 1.1: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – nadgradnja razdelilne postaje |
Mejnik |
Nadgradnja razdelilne postaje |
|
47 |
19 – REPowerEU – naložba 1.3: Posodobitev in digitalizacija prenosnega sistema in regionalnih distribucijskih sistemov – posodobitev distribucijskih sistemov |
Cilj |
Zaključek naložb v posodobitev distribucijskih omrežij v Slovaški republiki |
|
48 |
19 – REPowerEU – reforma 3: Vzpostavitev podatkovne zbirke in sistema za izmenjavo podatkov o energetski učinkovitosti stavb |
Cilj |
Zbiranje podatkov o energetskih izkaznicah in izkazih o prenovi stavb javnih stavb |
|
49 |
19 – REPowerEU – reforma 4: Upravljanje stavb osrednje vlade |
Mejnik |
Ustanovitev osrednjega usklajevalnega organa za upravne stavbe osrednje vlade |
|
50 |
19 – REPowerEU – naložba 3: Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama – ukrep SCALE UP SK-C[C2]-I[I2] |
Cilj |
Prenova javnih zgodovinskih stavb in stavb s seznama |
|
51 |
19 – REPowerEU – naložba 5: Razvoj nizkoogljične prometne infrastrukture – ukrep SCALE UP SK-C[C3]-I[I1.a] |
Cilj |
Dolžina obnovljene ali nadgrajene železniške infrastrukture za čisti potniški promet (v ponderiranih km) |
|
52 |
19 – REPowerEU – naložba 6: Spodbujanje okolju prijaznega potniškega prometa – ukrep SCALE UP SK-C[C3]-I[I2] |
Cilj |
Število naročenih čistih potniških tirnih vozil (ponderirano) |
|
53 |
19 – REPowerEU – naložba 7: šolska oprema in usposabljanje učiteljev |
Cilj |
Dijaki tretjega leta ob koncu šolskega leta 2025/26 in diplomanti na področju obnovljivih virov energije ali elektromobilnosti |
|
54 |
19 – REPowerEU – naložba 8: Del 1 – Sporočilo za izvajanje poglavja REPowerEU – ukrep SCALE UP SK-C[C16]-I[I4] |
Cilj |
Število komunikacijskih kampanj |
|
|
|
Znesek obrokov |
579 000 009 EUR |
ODDELEK 3: DODATNA UREDITEV
1. Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost
Spremljanje in izvajanje načrta Slovaške za okrevanje in odpornost poteka v skladu z naslednjimi ureditvami:
Slovaška republika je za zagotovitev natančno opredeljenih nalog, pristojnosti in pooblastil sprejela poseben zakon o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter spremenila nekatere akte (v nadaljnjem besedilu: akt o mehanizmu za okrevanje in odpornost). Zakon med drugim ureja izbiro končnega prejemnika, odgovornosti udeleženih strani, način izvajanja finančnih popravkov in obravnavanja nepravilnosti, navzkrižje interesov in obdelavo osebnih podatkov. Uvaja tudi ukrepe za zaščito finančnih interesov Evropske unije na ravni vsakega subjekta, vključenega v izvajanje. Ureja spremljanje doseganja mejnikov in ciljev ter sistem zbiranja podatkov, ki zajema dejanske lastnike.
Nacionalni organ za izvajanje in usklajevanje (NIKA) je točka „vse na enem mestu“ za izvajanje slovaškega načrta za okrevanje in odpornost. Usklajuje in usmerja izvajanje ter izvaja preglede izvajalskih organov, posrednikov in končnih prejemnikov. Odgovoren je za spremljanje in ocenjevanje izvajanja načrta ter doseganja mejnikov in ciljev, Komisiji pa na zahtevo zagotavlja zbrane podatke.
2. Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov
Nacionalni organ za izvajanje in usklajevanje (NIKA) je kot osrednji usklajevalni organ za načrt Slovaške za okrevanje in odpornost ter njegovo izvajanje odgovoren za splošno usklajevanje in spremljanje načrta. Zlasti deluje kot usklajevalni organ za spremljanje napredka pri mejnikih in ciljih, za spremljanje in po potrebi izvajanje nadzornih in revizijskih dejavnosti ter za predložitev zahtevkov za plačila Komisiji. Usklajuje poročanje o mejnikih in ciljih, zadevnih kazalnikih, pa tudi kvalitativnih finančnih informacijah in drugih podatkih, na primer o končnih prejemnikih. V ta namen je vzpostavljen in operativen sistem repozitorijev za spremljanje izvajanja instrumenta, ki ga bo postopoma nadomestil informacijski sistem, imenovan ISPO.
V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Slovaška po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka. Slovaška zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do ustreznih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in kontrole.