EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 8.10.2025

COM(2025) 637 final

POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU

o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost

Kazalo

Kratice    

Povzetek    

1.    Trenutno stanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost    

A. Izvajanje, izplačila in financiranje    

Izvajanje in izplačila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost so bila hitra, vendar ostajajo med državami članicami še vedno neenakomerna    

Države članice bi morale čim prej celovito pregledati svoje načrte za okrevanje in odpornost, da bi zagotovile, da se lahko do 31. avgusta 2026 dosežejo vsi mejniki in cilji    

Postopek za začasno ustavitev še vedno malo uporabljen    

Komisija še naprej izdaja obveznice EU za financiranje mehanizma za okrevanje in odpornost    

Zelene obveznice NextGenerationEU podpirajo zavezanost Komisije trajnostnemu financiranju    

B. Dopolnitev načrtov za okrevanje in odpornost    

Države članice načrte za okrevanje in odpornost pogosto dopolnijo, da bi odpravile ozka grla pri izvajanju    

Dopolnjeni načrti za okrevanje in odpornost še naprej v celoti izpolnjujejo merila za ocenjevanje iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter vključujejo pomembne reforme    

C. Končni prejemniki v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost    

Poročanje držav članic o 100 največjih končnih prejemnikih se je izboljšalo v smislu rednosti in primerljivosti    

Končni prejemniki prejemajo podporo za naložbe v vseh šestih stebrih politike mehanizma za okrevanje in odpornost, osredotočenih na zeleni prehod, digitalno preobrazbo ter spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti    

Iz poročanja držav članic je razvidno, da so med 100 največjimi končnimi prejemniki na pomembnem mestu javni subjekti, pa tudi MSP    

D. Kontrole in revizija izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost    

Zagotavljanje, da bi bila zakonitost in pravilnost plačil ter zaščita finančnih interesov EU še naprej ključna za mehanizem za okrevanje in odpornost    

Komisija je z Evropskim računskim sodiščem (ERS) še naprej sodelovala pri številnih revizijah in na podlagi njegovih priporočil hitro ukrepala.    

E. Obveščanje in dialogi v obdobju 2024–2025    

Na interaktivni zemljevid projektov mehanizma za okrevanje in odpornost je bilo dodanih več kot 1 300 projektov    

Komisija še naprej dejavno sodeluje z Evropskim parlamentom, Svetom in deležniki    

Države članice še naprej organizirajo dogodke v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ki zdaj potekajo tudi zunaj glavnih mest    

2.    Dosedanji dosežki v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost    

A. Črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost    

Nacionalni odhodki, povezani z mehanizmom za okrevanje in odpornost, se povečujejo in dohitevajo izplačila nepovratnih sredstev, kar kaže, da sredstva dosegajo realno gospodarstvo    

B. Gospodarski učinki mehanizma za okrevanje in odpornost – nova spoznanja na sektorski ravni    

Z ukrepi in naložbami v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost se podpirajo ključni gospodarski sektorji    

Posredni učinki prelivanja iz mehanizma za okrevanje in odpornost so precejšnji    

C. Napredek pri izvajanju specifičnih priporočil za državo    

Mehanizem za okrevanje in odpornost podpira izvajanje ključnih reform v državah članicah    

D. Skupni kazalniki    

Naložbe in reforme v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost prinašajo konkretne rezultate na terenu    

E. Podatki iz polletnega poročanja    

Izvajanje mejnikov in ciljev še naprej stabilno napreduje    

F. Napredek pri šestih stebrih politike    

Države članice so dosegle viden napredek pri izvajanju vseh šestih stebrov politike mehanizma za okrevanje in odpornost    

G. Napredek v zvezi z načrtom REPowerEU    

S poglavji REPowerEU se še naprej podpirata odpornost in trajnostnost energetskih sistemov EU    

Izvajanje ukrepov REPowerEU dobro napreduje    

Zaključek    

Kratice

Povzetek

Mehanizem za okrevanje in odpornost je ključni začasni krizni instrument svežnja NextGenerationEU. Države članice podpira pri okrevanju po pandemiji COVID-19 ter povečuje odpornost in konkurenčnost njihovih gospodarstev in družb. Ta novi instrument, ki temelji na smotrnosti, državam članicam zagotavlja finančno podporo za izvajanje kombinacije reform in naložb iz načrtov za okrevanje in odpornost, o katerih so se dogovorile s Komisijo. Za mehanizem za okrevanje in odpornost v skladu z njegovo začasno naravo veljata stroga roka za izvajanje in izplačilo, in sicer 31. avgust oziroma 31. december 2026. Sta močna spodbuda za hitro izvajanje reform in naložb iz načrtov za okrevanje in odpornost.

V zadnjih štirih letih je izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost napredovalo v zahtevnem okolju, ki so ga zaznamovale številne krize. Neizzvana vojna agresija Rusije proti Ukrajini, posledična energetska kriza, visoka inflacija, ozka grla v dobavnih verigah in nesreče, povezane s podnebjem, so na preizkušnjo postavile odpornost naših državljanov in družb. Zaradi sprememb načrtov za okrevanje in odpornost, vključno z dodajanjem poglavij REPowerEU in upoštevanjem zahtevkov za dodatna posojila, se je v tem okviru financiranje usmerilo v nove prednostne naloge in pokazal prožen značaj instrumenta. V vse načrte držav članic je zdaj vključeno poglavje REPowerEU, da se podpre diverzifikacija oskrbe EU z energijo in zagotovi pomoč ranljivim gospodinjstvom.

Mehanizem za okrevanje in odpornost je spodbudil okrevanje Evrope in ima viden učinek po vsej EU. Javne naložbe so se v nasprotju s preteklimi krizami po krizi zaradi COVID-19 ohranile in naj bi leta 2025 znašale 3,8 % BDP, kar je povečanje v primerjavi s 3,2 % leta 2019 1 . To povečanje je posledica nacionalnih naložb in naložb EU, pri čemer ima ključno vlogo mehanizem za okrevanje in odpornost. Vendar učinek tega mehanizma presega zgolj neposredni vložek javnih sredstev v gospodarstvo posamezne države članice. Kaže tudi pomembne učinke prelivanja, ki izhajajo iz vpliva, ki ga ima podpora EU na gospodarstva drugih držav članic. Taki učinki prelivanja lahko v nekaterih primerih več kot podvojijo neposredni finančni učinek nacionalnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost v državi članici 2 . V obdobju 2020–2030 je bil skupni finančni učinek mehanizma za okrevanje in odpornost ocenjen na 891,7 milijarde EUR. V ta skupni znesek so vključeni neposredni učinki v višini 546,2 milijarde EUR ter učinki prelivanja (posredni učinki) v višini 345,5 milijarde EUR.

Mehanizem za okrevanje in odpornost še naprej spodbuja izvajanje pomembnih reform v državah članicah. Ena njegovih najučinkovitejših značilnosti je, da reforme in naložbe združuje v enoten, celovit načrt. Instrument je z vnaprejšnjim vključevanjem reform v načrte za okrevanje in odpornost pomembno prispeval k temu, da bi se v državah članicah zagotovili potrebni pogoji za večjo učinkovitost poznejših naložb. Mehanizem za okrevanje in odpornost je prav tako spodbudil izvajanje ključnih strukturnih reform, priporočenih v okviru evropskega semestra.

Od začetka mehanizma za okrevanje in odpornost se je izvajanje specifičnih priporočil za države znatno povečalo. Stopnja njihovega izvajanja v okviru mehanizma se je v državah članicah povečala za 17 odstotnih točk v primerjavi z obdobjem pred uvedbo mehanizma. Države članice so dosegle napredek, zlasti pri reformah, ki spodbujajo rast, na področjih, kot so dostop do financiranja, finančne storitve in preprečevanje pranja denarja, poslovno okolje in enotni trg ter trg dela. S temi trajnimi reformami bi se moral znatno okrepiti dolgoročni potencial za rast držav članic.

Komisija je v preteklih 12 mesecih okrepila preglednost in sodelovanje z Evropskim parlamentom, Svetom in državami članicami. Redno se je sestajala z Evropskim parlamentom, še naprej organizirala sestanke strokovne skupine za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost z državami članicami ter (junija 2025) gostila dialog o izvajanju v Bruslju, na katerem so nacionalni predstavniki razpravljali o upravnih izzivih in izzivih pri poročanju. Prispevala je tudi k izboljšanju pravilnosti in verodostojnosti poročanja držav članic o 100 največjih končnih prejemnikih. Najnovejša analiza teh podatkov potrjuje, da so glavni največji končni prejemniki javni subjekti, med zasebnimi subjekti pa prevladujejo mala in srednja podjetja (MSP). Poleg tega so bili širši javnosti z dogodki v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, organiziranimi v sodelovanju z državami članicami, razloženi mehanizem in pozitivne spremembe, ki jih prinaša za državljane in podjetja.

Za mehanizem za okrevanje in odpornost sta še naprej ključna zagotavljanje zakonitosti in pravilnosti plačil ter zaščita finančnih interesov EU. Komisija je v preteklem letu okrepila revizijski in kontrolni okvir s tem, da je sprejela dinamičen pristop ter vključila priporočila Evropskega računskega sodišča (ERS) in Evropskega parlamenta. Med revizijami načrtov za okrevanje in odpornost so bili ocenjeni nacionalni kontrolni sistemi, pri čemer so bili tam, kjer so bile ugotovljene pomanjkljivosti, uvedeni revizijski in kontrolni mejniki. Komisija je z zanesljivimi predhodnimi kontrolami in naknadnimi revizijami na podlagi tveganja preverila zakonitost in pravilnost plačil ter potrdila, da je izpolnjevanje mejnikov in ciljev zadovoljivo. Skladnost s pravili o javnem naročanju in državni pomoči je bila zagotovljena z okrepljenimi pregledi. Boj proti goljufijam, korupciji in nasprotju interesov ostaja glavna prednostna naloga, podpira pa ga okrepljeno sodelovanje z uradom OLAF. Na splošno sistemi držav članic kažejo pozitivne rezultate, Komisija pa spremlja izboljšave.

Čeprav je bil dosežen znaten napredek in so se na terenu uresničile številne zgodbe o uspehu, je treba izvajanje v večini držav članic pospešiti zaradi strogega roka za dokončanje ukrepov do avgusta 2026. Izplačila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost so bila v drugi polovici leta 2024 hitra, zlasti za podporo v obliki nepovratnih sredstev, v prvih šestih mesecih leta 2025 pa so se upočasnila. Skupna izplačila do 31. avgusta 2025, povezana z zadovoljivim izpolnjevanjem 2 586 mejnikov in ciljev (od skupno 6 985), so znašala 362 milijard EUR, iz mehanizma pa je treba dodeliti še približno 44 % sredstev. Za izvajanje preostalega dela mehanizma za okrevanje in odpornost je potrebna stalna zavezanost vseh držav članic.

Ključno je hitrejše izvajanje v preostanku leta 2025 in celotnem letu 2026. Ker se bliža konec mehanizma za okrevanje in odpornost, Komisija sodeluje z državami članicami, da bi zagotovila njegov nemoten in uspešen zaključek. Sporočilo NextGenerationEU – pot do leta 2026 3 , objavljeno 4. junija 2025, vsebuje smernice za države članice o tem, kako dodatno racionalizirati načrte za okrevanje in odpornost in se osredotočiti na njihove bistvene elemente, katere možnosti je treba upoštevati pri njihovi dopolnitvi in kako vnaprej načrtovati predložitev zadnjih zahtevkov za plačilo leta 2026. Države članice lahko s tem, da racionalizirajo načrte in zagotovijo, da so preostali ukrepi v celoti izvedljivi, ohranijo zagon, nadoknadijo zamude in uspešno izvedejo vse ukrepe do rokov v letu 2026. Komisija je pripravljena ves čas postopka zagotavljati stalno usmerjanje in podporo.

To poročilo je četrto v sklopu letnih objav o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost, kar je v skladu z zahtevami iz člena 31 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost 4 . V prvem poglavju je predstavljeno trenutno stanje v zvezi z izplačili, dopolnitvami načrtov za okrevanje in odpornost, poročanjem o končnih prejemnikih, dogodki na področju revizij in kontrol ter dejavnostmi obveščanja. V drugem poglavju je predstavljen pregled dosedanjih rezultatov in učinkov mehanizma za okrevanje in odpornost, s posebnim poudarkom na stebrih politike mehanizma za okrevanje in odpornost ter načrtu REPowerEU, pa tudi napredek pri specifičnih priporočilih za države, skupnih kazalnikih in polletnem poročanju držav članic. Če ni navedeno drugače, je presečni datum za vse podatke in informacije iz tega poročila 31. avgust 2025.

1.Trenutno stanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost

Ker je do konca mehanizma za okrevanje in odpornost manj kot leto in pol, morajo biti vsa prizadevanja usmerjena v načrtovanje, da se do 30. septembra 2026 predložijo zadnji zahtevki za plačilo in pripravi na zadnjo fazo instrumenta. Čeprav je 31. december 2026 zakonski rok, do katerega mora Komisija izvršiti plačila, je 31. avgust 2026 rok za dokončanje vseh mejnikov in ciljev. Nadaljnje tesno sodelovanje med državami članicami in službami Komisije bo ključno vse do zaključka mehanizma.

A. Izvajanje, izplačila in financiranje

Izvajanje in izplačila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost so bila hitra, vendar ostajajo med državami članicami še vedno neenakomerna

Državam članicam je bilo do 31. avgusta 2025 izplačanih več kot 55 % sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Od začetka mehanizma je 26 držav članic Komisiji predložilo 98 zahtevkov za plačilo, zaradi česar je bilo izplačanih 362 milijard EUR. Ta skupni znesek vključuje 295 milijard EUR, izplačanih ob predložitvi zahtevkov za plačilo, 56,6 milijarde EUR predhodnega financiranja iz mehanizma za okrevanje in odpornost, izplačanih 21 državam članicam do 31. decembra 2021, in 10,4 milijarde EUR predhodnega financiranja REPowerEU, izplačanih 21 državam članicam. Komisija je v obdobju poročanja, tj. od 1. septembra 2024 do 31. avgusta 2025, izplačala 97 milijard EUR, od tega 50 milijard EUR v nepovratnih sredstvih in 47 milijard EUR v posojilih. Preglednica 1 vsebuje celovit pregled zahtevkov za plačilo, ki so jih predložile države članice, in ustreznih izplačil Komisije, ki zajemajo nepovratna sredstva in posojila.

Izplačila za nepovratno podporo (nepovratna sredstva) so bila hitrejša kot za posojila, saj je bilo izplačanih več kot 60 % nepovratnih sredstev. Od skupnega zneska doslej izplačanih sredstev znaša nepovratna podpora (nepovratna sredstva) 221 milijard EUR (kar ustreza 62 % skupnih sredstev za nepovratno podporo), 141 milijard EUR pa je bilo izplačanih v obliki posojil (kar ustreza 49 % skupnih sredstev za posojila). Hitrejše izplačevanje nepovratnih sredstev kaže, da so države članice pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost dajale prednost izplačilom nepovratnih sredstev pred izplačili posojil. Poleg tega je bil velik del podpore v obliki posojil dodan šele s spremembami prvotnih načrtov za okrevanje in odpornost.

Izplačana sredstva izražajo konkretne dosežke na terenu. Doslej izplačanih 362 milijard EUR kaže, da je bilo uspešno izvedenih 2 586 od 6 985 mejnikov in ciljev, vključenih v načrte (37 %).

Preglednica 1: Trenutno stanje izvajanja zahtevkov za plačilo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost do 31. avgusta 2025

Opomba: * Irska ni zaprosila za predhodno financiranje. ▲ Predhodno financiranje ni bilo na voljo, saj izvedbeni sklep Sveta do 31. decembra 2021 ni bil sprejet, kar je bil predpogoj za predhodno financiranje. ● Predhodno financiranje REPowerEU ni bilo na voljo, saj poglavje REPowerEU do 31. decembra 2023 ni bilo sprejeto, kar je bil predpogoj za predhodno financiranje REPowerEU. ■ Nizozemska in Švedska nista zaprosili za predhodno financiranje REPowerEU.

Vir: Evropska komisija.

Hitrost izvajanja se med državami članicami razlikuje. Šest držav članic (Danska, Estonija, Francija, Italija, Nemčija in Malta) je prejelo plačila, ki ustrezajo več kot 65 % njihovih skupnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, še štiri države članice (Grčija, Latvija, Portugalska in Slovaška) pa so prejele več kot 50 % svojih dodeljenih sredstev. Petnajstim državam članicam (Avstrija, Belgija, Hrvaška, Ciper, Češka, Finska, Irska, Litva, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovenija, Španija in Švedska) je bilo izplačanih več kot 30 % dodeljenih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, dve državi članici (Bolgarija in Madžarska) pa sta še vedno pod 30-odstotnim pragom.

Do avgusta 2026 je ostalo manj kot eno leto, zato je učinkovito izvajanje reform in naložb držav članic vse bolj nujno. Komisija je junija 2025 za vse države članice izdala specifična priporočila za države o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost, pri čemer so bila priporočila prilagojena tako, da izražajo obseg in nujnost potrebnih ukrepov. Državam članicam, katerih načrt za okrevanje in odpornost pomeni več kot 3 % njihovega BDP in ki morajo še vedno izpolniti več kot 85 % mejnikov in ciljev (tj. Bolgariji, Madžarski in Romuniji), je bilo priporočeno, naj svoja prizadevanja pri izvajanju nujno pospešijo, državam članicam, ki tedaj še niso izpolnile med 85 % in 50 % mejnikov in ciljev (tj. Hrvaški, Cipru, Češki, Grčiji, Italiji, Latviji, Litvi, Poljski, Portugalski, Slovaški, Sloveniji in Španiji), pa je bilo priporočeno, naj svoja prizadevanja pospešijo 5 . Države članice, katerih načrt za okrevanje in odpornost pomeni manj kot 3 % njihovega BDP, so bile pozvane, naj izvajanje dokončajo do avgusta 2026.

S specifičnimi priporočili za države za leto 2025 so države članice tudi spodbujene, naj izkoristijo priložnosti in spodbude v okviru platforme za strateške tehnologije za Evropo (STEP), vključno z možnostjo dodelitve dodatnih sredstev v oddelek InvestEU za države članice. Poleg tega lahko črpanje sredstev povečajo tako, da podpirajo projekte s pečatom STEP (od septembra 2025 jih je približno 400), da bi izboljšale lastno konkurenčnost in konkurenčnost celotne EU.

Države članice bi morale čim prej celovito pregledati svoje načrte za okrevanje in odpornost, da bi zagotovile, da se lahko do 31. avgusta 2026 dosežejo vsi mejniki in cilji

Komisija je v junijskem sporočilu NextGenerationEU – pot do leta 2026 države članice pozvala, naj načrte za okrevanje in odpornost racionalizirajo, da bi optimizirale rezultate ob zamudah in bližajočem se koncu izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost leta 2026. V sporočilu so bile navedene smernice za dopolnitev načrtov in se je poudarilo, da bi morali v načrtih za okrevanje in odpornost ostati samo ukrepi, ki jih bo mogoče v celoti izvesti do 31. avgusta 2026. Ukrepe, ki jih ni mogoče v celoti in pravočasno izvesti, je treba odpraviti, da se prepreči sprostitev sredstev. Ob dopolnitvah načrtov se lahko tudi pregleda besedilo ukrepov, mejnikov in ciljev, da se zagotovi, da so osredotočeni le na bistvene elemente. Cilj je olajšati izvajanje in ocenjevanje načrtov za okrevanje in odpornost ter zmanjšati upravno breme, hkrati pa izpolnjevati zahteve iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Komisija države članice močno spodbuja, naj take dopolnitve načrtov izvedejo čim prej, najpozneje pa do konca leta 2025, da bo ostalo dovolj časa za izvedbo in oceno vseh mejnikov in ciljev.

Postopek za začasno ustavitev še vedno malo uporabljen

Od začetka mehanizma za okrevanje in odpornost je bilo začasno ustavljenih manj kot 1 % mejnikov in ciljev 6 . Natančneje, od leta 2021 je bilo začasno ustavljenih 21 mejnikov in ciljev v okviru desetih zahtevkov za plačilo (glej preglednico 2), kar pomeni 0,8 % vseh mejnikov in ciljev, ki jih je Komisija doslej ocenila. Omejena uporaba začasnih ustavitev kaže, da države članice težave pri izvajanju raje rešujejo z zamudami pri zahtevkih za plačilo in/ali revidiranjem svojih izvedbenih sklepov Komisije, namesto da bi se odločile za začasno ustavitev plačil.

Večina začasno ustavljenih mejnikov in ciljev se izvede v šestmesečnem obdobju začasne ustavitve, zaradi česar se začasne ustavitve odpravijo. V večini primerov začasne ustavitve se ustrezni mejniki in cilji ponovno ocenijo kot zadovoljivo izpolnjeni, začasno ustavljena sredstva pa se nato izplačajo. Zadevnim državam članicam je bilo po obdobju začasne ustavitve izplačanih 1,07 milijarde EUR (98 %) od 1,09 milijarde EUR začasno ustavljenih sredstev (v že zaključenih postopkih začasne ustavitve), razveljavljena pa je bila odobritev v višini 19,5 milijona EUR (manj kot 2 %), saj mejniki ali cilji ob koncu obdobja začasne ustavitve še vedno niso bili zadovoljivo izpolnjeni. Trenutno je začasno ustavljenih 1,6 milijarde EUR za Češko, Romunijo in Španijo (glej preglednico 2).

Komisija je letos naletela na prvi primer razveljavitve v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Do razveljavitve pride, če se pozneje ugotovi, da mejnik ali cilj, ki je bil sprva ocenjen kot zadovoljivo izpolnjen in za katerega je država članica prejela plačilo, zaradi ukrepov, ki jih je mogoče pripisati državi članici, ni več izpolnjen 7 . Če država članica ne popravi stanja, mora Komisija proračun EU prilagoditi tako, kot če ta mejnik ali cilj nikoli ne bi štel za izpolnjenega. Prvi primer razveljavitve zadeva Španijo, ki ji je bilo začasno ustavljeno izplačilo v višini 626,6 milijona EUR iz petega obroka nepovratne podpore, izplačanega 7. julija 2025 8 . Španija ima od začasne ustavitve šest mesecev časa, da sprejme popravne ukrepe in zagotovi, da se lahko mejnik ponovno šteje za zadovoljivo izpolnjenega.

Preglednica 2: Stanje sklepov o začasni ustavitvi na dan 31. avgusta 2025

Vir: spletna stran Evropske komisije o mehanizmu za okrevanje in odpornost na povezavi: https://commission.europa.eu/business-economy-euro/economic-recovery/recovery-and-resilience-facility/country-pages_sl . 

Komisija še naprej izdaja obveznice EU za financiranje mehanizma za okrevanje in odpornost

Komisija je leta 2025 še naprej zbirala sredstva na trgih na podlagi enotnega pristopa k financiranju, s čimer je zagotovila hitra plačila državam članicam. V okviru tega pristopa izdaja enotne obveznice EU in prihodke dodeli v osrednji sklad financiranja, iz katerega se financirajo različni programi politike EU. Do 31. avgusta 2025 je skupni znesek neporavnanih obveznic EU znašal 662,6 milijarde EUR, od tega 75,1 milijarde EUR v obliki zelenih obveznic NextGenerationEU. Komisija je še naprej izdajala tudi tri- in šestmesečne menice EU za kritje kratkoročnih potreb po financiranju. Do 31. avgusta 2025 je skupni znesek neporavnanih menic EU znašal 33,3 milijarde EUR. Komisija je lahko s prihodki, zbranimi z izdajami obveznic EU, še naprej nemoteno financirala načrte držav članic za okrevanje in odpornost. Vsa izplačila državam članicam v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost je izvedla takoj, ko so zapadla.

Komisija je junija objavila načrt financiranja za drugo polletje 2025. V načrt financiranja za drugo polletje 2025 je vključen cilj financiranja dolgoročnih obveznic EU v višini do 70 milijard EUR med julijem in koncem decembra 2025. Načrt financiranja za drugo polletje je temeljil na izpolnjenem cilju financiranja 90 milijard EUR za prvo polletje 2025, cilj izdaj pa je bil, da bi se leta 2025 mobiliziralo skupno financiranje v višini približno 160 milijard EUR. S tem ciljem se nadgrajujejo izdaje iz prejšnjih let (od 120 milijard EUR leta 2023 do 140 milijard EUR leta 2024) in kažejo povečane potrebe po financiranju v naslednjih dveh letih, vključno s skoraj 335 milijardami EUR sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost v njegovem preostalem obdobju trajanja.

Zelene obveznice NextGenerationEU podpirajo zavezanost Komisije trajnostnemu financiranju

Komisija je leta 2020 napovedala, da namerava z izdajo zelenih obveznic financirati do 30 % instrumenta NextGenerationEU. To je znak, da je Komisija zavezana trajnostnemu financiranju, ki na trg prinaša novo likvidno zeleno sredstvo z visoko bonitetno oceno, omogoča dostop do zelenih naložb širokemu krogu vlagateljev ter krepi vlogo Evropske unije in eura na trajnostnih finančnih trgih. Zelene obveznice NextGenerationEU niso le znak, da je EU trdno zavezana trajnostnosti, temveč tudi zagotavljajo, da so zelene pobude vključene v gospodarsko okrevanje po pandemiji COVID-19, kar spodbuja odporno in trajnostno rast v prihodnosti. Komisija je od prve izdaje zelenih obveznic oktobra 2021 izdala zelene obveznice NextGenerationEU v skupni vrednosti 75,1 milijarde EUR, pri čemer so nove izdaje umerjene tako, da ustrezajo sporočenim zelenim odhodkom držav članic in se z njimi financira širok nabor zelenih ukrepov. EU je postala ena največjih izdajateljic zelenih obveznic na svetu, s čimer se je ta trg znatno povečal. EU s tem, da spoštuje načela za zelene obveznice Združenja mednarodnih kapitalskih trgov in zagotavlja pregledno poročanje, postavlja visoke standarde na trgu zelenih obveznic ter spodbuja pretok kapitala k okolju koristnim naložbam.

Nacionalni odhodki za izvajanje ukrepov, financiranih z zelenimi obveznicami NextGenerationEU 9 , so se nanašali predvsem na ukrepe za energijsko učinkovitost (38 % dodeljenih odhodkov) ter čisti promet in infrastrukturo (35 %). Čista energija in omrežje je bila tretja največja kategorija odhodkov, pri čemer je bilo 8,9 % odhodkov med devetimi kategorijami odhodkov, ki se jim lahko dodelijo prihodki iz zelenih obveznic NextGenerationEU. Tudi nabor načrtovanih ukrepov, upravičenih do financiranja v okviru zelenih obveznic NextGenerationEU, je med letoma 2024 in 2025 večinoma ostal nespremenjen, pri čemer se je le rahlo zmanjšal z 264,6 milijarde EUR na 262,8 milijarde EUR zaradi manjših prilagoditev v okviru dopolnitev načrtov za okrevanje in odpornost.

Komisija je v skladu z zahtevami glede poročanja iz okvira za zelene obveznice NextGenerationEU decembra 2024 objavila drugo celovito poročilo o dodelitvi in učinku zelenih obveznic NextGenerationEU. Analiza kaže, da se lahko z ukrepi, ki se financirajo s temi obveznicami, emisije toplogrednih plinov zmanjšajo za 54,7 milijona ton na leto, kar ustreza približno 1,5 % letnih emisij toplogrednih plinov EU za leto 2022. Naslednje poročilo bo objavljeno do konca leta 2025.

B. Dopolnitev načrtov za okrevanje in odpornost

Države članice načrte za okrevanje in odpornost pogosto dopolnijo, da bi odpravile ozka grla pri izvajanju

Države članice so še naprej dopolnjevale načrte za okrevanje in odpornost, da bi odpravile zamude pri izvajanju in ublažile zunanje ovire. Trajni učinki pretekle visoke inflacije, motnje v dobavni verigi, politična nestabilnost in v nekaterih primerih naravne nesreče so za nekatere države članice pomenili izzive pri izvajanju posebnih ukrepov iz načrtov za okrevanje in odpornost. Države članice so ob podpori Komisije uporabile prožnost iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, da so dopolnile ustrezne ukrepe in odpravile te zunanje ovire. Leta 2023 so dopolnile tudi svoje načrte, da bi izražali posodobljena dodeljena finančna sredstva 10 in vključevali poglavja REPowerEU. Od takrat vse pogosteje uporabljajo ciljne dopolnitve za odpravljanje ozkih grl pri izvajanju (npr. s pojasnitvijo besedila izvedbenega sklepa Sveta, nadomestitvijo nekaterih naložb itd.). Ta vzorec rednih dopolnitev se je nadaljeval v celotnem obdobju poročanja (glej preglednico 3). V tem času je 23 držav članic predložilo ciljne dopolnitve, Svet pa je zadnje poglavje REPowerEU sprejel julija 2025 11 .

Preglednica 3: Trenutno stanje glede predložitve spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost ter poglavij REPowerEU do 31. avgusta 2025

Vir: Evropska komisija.

Dopolnjeni načrti za okrevanje in odpornost še naprej v celoti izpolnjujejo merila za ocenjevanje iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter vključujejo pomembne reforme

Vsi dopolnjeni načrti za okrevanje in odpornost podpirajo države članice pri obravnavanju njihovih posebnih potreb ter še naprej ustrezno podpirajo zeleni in digitalni prehod. Dopolnitve načrtov za okrevanje in odpornost so bile večinoma ciljne, pri čemer so bili ukrepi prilagojeni ali nadomeščeni z ustreznejšimi alternativami. Dopolnjeni načrti za okrevanje in odpornost morajo še naprej izpolnjevati vsa merila za ocenjevanje iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, kar Komisija skrbno preverja v svoji oceni. V vseh načrtih za okrevanje in odpornost se še naprej obravnavajo vsa zadevna specifična priporočila za države ali njihov pomemben del ter spoštuje načelo, da se ne škoduje bistveno. Poleg tega vsaj 37 % vseh dodeljenih sredstev iz teh načrtov še naprej prispeva k podnebnim ciljem, vsaj 20 % pa k digitalnim ciljem (glej sliko 1). Delež predhodno ocenjenih stroškov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v podporo podnebju na splošno še naprej znaša 42 %, delež ocenjenih stroškov v podporo digitalni politiki pa ostaja 25 %, kar pomeni nad cilji iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Z načrti za okrevanje in odpornost se navsezadnje še naprej spodbuja socialna konvergenca, pri čemer po ocenah 163,7 milijarde EUR prispeva k ukrepom socialne politike 12 .

Vsi načrti za okrevanje in odpornost vključujejo širok nabor ključnih strukturnih reform, ki imajo potencial za spodbujanje dolgoročne gospodarske rasti in krepitev strukturne odpornosti. Četrtina vseh reform iz mehanizma za okrevanje in odpornost (skupaj 282) je usmerjenih v izboljšanje kakovosti institucij, da bi se izboljšali javna uprava (91 reform), sistemi obdavčitve (52), javna naročila (17) in sodstvo ter okvir za boj proti goljufijam in protikorupcijski okvir (84) (glej sliko 2a). Poleg tega je 17 % reform iz mehanizma za okrevanje in odpornost osredotočenih na izboljšanje poslovnega okolja, tudi s poenostavitvijo predpisov, podpiranjem raziskav in razvoja, izboljšanjem delovanja finančnih trgov ter olajšanjem digitalizacije podjetij. Med reformami za izboljšanje znanj in spretnosti ter rezultatov na trgu dela je 105 reform namenjenih okrepitvi izobraževalnih sistemov, 39 pa izboljšanju delovanja trga dela. Z nadaljnjimi 35 reformami se krepi vzdržnost sistemov socialne varnosti in pokojninskih sistemov (glej sliko 2b). Približno 346 reform je povezanih z zelenim prehodom, zlasti na področjih, kot so energija iz obnovljivih virov in omrežja, trajnostna mobilnost, blažitev podnebnih sprememb in energijska učinkovitost.

Slika 1: Delež ocenjenih skupnih dodeljenih sredstev iz načrtov za okrevanje in odpornost v podporo podnebnim in digitalnim ciljem po dopolnitvi načrtov za okrevanje in odpornost

Opomba: v načrtih za okrevanje in odpornost je bilo treba določiti in utemeljiti, v kolikšni meri določen ukrep vpliva na podnebne in/ali digitalne cilje, in sicer v celoti (100 %), delno (40 %) ali nima vpliva (0 %). Prispevki k podnebnim in digitalnim ciljem so bili izračunani na podlagi prilog VI in VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Združevanje koeficientov z ocenami stroškov vsakega ukrepa omogoča izračun, v kolikšni meri načrt prispeva k podnebnim in digitalnim ciljem.

Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti.

Sliki 2a in 2b: V načrte je vključenih več strukturnih reform – na področju kakovosti institucij (levo) ter znanj in spretnosti in trga dela (desno) 

Vir: Evropska komisija.

C. Končni prejemniki v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost

Poročanje držav članic o 100 največjih končnih prejemnikih se je izboljšalo v smislu rednosti in primerljivosti

V krogih poročanja za leti 2024–2025 so prakse poročanja podatkov v večini držav članic postale rednejše. Države članice morajo v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost dvakrat letno poročati o 100 končnih prejemnikih, ki prejmejo najvišje zneske financiranja za izvajanje ukrepov v okviru mehanizma. V zadnjem krogu poročanja aprila 2025 je 25 držav članic predložilo posodobljene informacije o 100 največjih končnih prejemnikih, dve državi članici pa posodobitve nista predložili. Večina držav članic usklajuje objavo seznamov s polletnim časovnim razporedom poročanja ter v skladu s predlogom Komisije poroča aprila in oktobra vsako leto. Komisija v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost centralizira in objavlja podatke. Države članice redno opozarja na njihove obstoječe obveznosti poročanja in jih spodbuja, naj upoštevajo predlagani polletni časovni razpored poročanja. O tem razpravlja tudi z državami članicami, ki v predlaganem časovnem okviru obveznosti poročanja ne izpolnijo, zaradi česar je poročanje aprila in oktobra rednejše.

Komisija je države članice podprla pri izpolnjevanju zahtev glede poročanja, Evropski parlament pa pri nadaljnjem izboljšanju preglednosti glede končnih prejemnikov. Da bi se odpravile morebitne nejasnosti med državami članicami glede opredelitve pojma „končni prejemnik“ v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost, je Komisija v Prilogi V k letnemu poročilu o mehanizmu za okrevanje in odpornost za leto 2024 13 pojasnila svoje smernice za države članice. Razen tega je 6. aprila 2025 organizirala poseben sestanek strokovne skupine za mehanizem za okrevanje in odpornost, da bi si države članice izmenjale dobre prakse in preprečile napačne razlage glede obveznosti poročanja o končnih prejemnikih. Prav tako je preverila verodostojnost seznamov, ki so jih objavile države članice, in po potrebi stopila v stik z nacionalnimi organi, da bi zagotovila skladnost. Poleg tega je podprla Evropski parlament pri njegovih prizadevanjih za povečanje preglednosti glede uporabe sredstev, ki presega zahteve iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Februarja 2025 je vsem državam članicam posredovala zahtevo predsednika Odbora Evropskega parlamenta za proračunski nadzor, naj predložijo imena 100 največjih končnih prejemnikov, vključno z izvajalci in podizvajalci. Nato je Evropskemu parlamentu posredovala informacije, ki jih je prejela od držav članic.

Države članice so zaradi večje preglednosti razvile različne pristope k objavljanju informacij o 100 največjih končnih prejemnikih. Večina držav članic v skladu s pravno obveznostjo o vzpostavitvi javnega portala, ki je enostaven za uporabo, za poročanje o končnih prejemnikih, ki je bila v začetku leta 2023 uvedena s spremembo uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, povezano z načrtom REPowerEU, informacije o končnih prejemnikih pridobiva iz obstoječih računovodskih podatkovnih zbirk, ki jih te države nato objavijo na javno dostopnih nacionalnih spletiščih. Nekatere države članice so ustvarile spletne strani, na katerih so združene različne zahteve glede poročanja v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost – na primer seznami končnih prejemnikov in skupni kazalniki, kot v primeru avstrijske podatkovne zbirke za preglednost. Druge, kot so Hrvaška, Slovenija in Češka, objavljajo ne le 100 največjih končnih prejemnikov v okviru mehanizma, temveč tudi informacije o drugih virih financiranja, kot so nacionalna sredstva in druga sredstva EU. Nekatere države članice sezname posodabljajo pogosteje kot dvakrat letno, kot na primer Italija (mesečno) in Portugalska (tedensko). Preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti Komisije 14 vsebuje povezave do teh nacionalnih spletišč ter samostojne sezname 100 največjih končnih prejemnikov, vključno z opisi ukrepov. Podatki o končnih prejemnikih so vključeni tudi v zemljevid projektov, ki jih podpira mehanizem za okrevanje in odpornost 15 .

Končni prejemniki prejemajo podporo za naložbe v vseh šestih stebrih politike mehanizma za okrevanje in odpornost, osredotočenih na zeleni prehod, digitalno preobrazbo ter spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče rasti

Sporočeni podatki o končnih prejemnikih kažejo, da so sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost razporejena med vseh šest stebrov politike (glej sliko 3), iz česar je razvidno, da si instrument prizadeva ustvarjati spremembe na vseh področjih politike. Glede na zadnje poročanje držav članic leta 2025 je večina od 100 največjih končnih prejemnikov sodelovala pri ukrepih, ki spodbujajo zeleni prehod (23,6 %) ter pametno, trajnostno in vključujočo rast (20,6 %). Sledijo ukrepi, s katerimi se podpira digitalna preobrazba (20,5 %) ter krepita socialna in teritorialna kohezija (20,4 %). V okviru stebra zelenega prehoda so največji zneski končnih prejemnikov povezani z naložbami v trajnostno mobilnost in energijsko učinkovitost. To tudi pojasnjuje, zakaj so med največjimi končnimi prejemniki pogosto organi za upravljanje železniške infrastrukture in energetska podjetja, zlasti pri izvajanju projektov z visokimi stroški na povezanih področjih stebrov. Mehanizem za okrevanje in odpornost v okviru stebra rasti podpira zlasti ukrepe, povezane z raziskavami, razvojem in inovacijami, prenovo in gradnjo stavb ter kulturnim sektorjem. E-uprava, digitalne javne storitve in digitalizacija podjetij so vrste ukrepov, ki prejmejo največ sredstev v okviru stebra digitalne preobrazbe. Ukrepi v okviru stebra pametne, trajnostne in vključujoče rasti se osredotočajo predvsem na izobraževanje odraslih ter teritorialno infrastrukturo in storitve.

Slika 3: Prispevek k doseganju šestih stebrov politike iz zneskov, ki jih prejema 100 največjih končnih prejemnikov

Vir: izračun Evropske komisije na podlagi podatkov o končnih prejemnikih, ki so jih predložile države članice. 

Iz poročanja držav članic je razvidno, da so med 100 največjimi končnimi prejemniki na pomembnem mestu javni subjekti, pa tudi MSP

Največji končni prejemniki v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost so zlasti iz javnega sektorja. Približno 70 % subjektov, o katerih so države članice poročale v okviru poročanja o 100 največjih končnih prejemnikih, so javni subjekti, ki vključujejo organe iz vladnega sektorja (68 %) in lokalne organe (32 %). To odraža opredelitev končnega prejemnika iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ki se nanaša na zadnji subjekt, ki je prejel sredstva v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, razen izvajalcev in podizvajalcev. Zato so glavni končni prejemniki sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost pogosto ministrstva, javne agencije, podjetja v državni lasti, univerze, šole, občinska podjetja in lokalni organi, običajno da izvajajo obsežne projekte v javnem interesu, pogosto na področju trajnostne mobilnosti in energijske učinkovitosti, čeprav se sredstva na koncu pogosto stekajo k izvajalcem ali podizvajalcem. Grško ministrstvo za okolje in energijo je na primer največji končni prejemnik v grškem načrtu ukrepov, namenjenih namestitvi sistemov za shranjevanje energije za povečanje deleža obnovljivih virov energije. Javne subjekte pogosto zastopajo tudi podjetja v državni lasti, kot je Administrador de Infraestructuras Ferroviarias, upravljavec železniške infrastrukture v španski državni lasti, ki je največji končni prejemnik pri projektih za izboljšanje kakovosti in zanesljivosti storitev železniškega prevoza, vključno z obnovo tirov, nadgradnjo postaj ter izboljšavami sistema elektrifikacije in signalizacije. V Italiji je podobno z Rete Ferroviaria Italiana, ki s prejetimi sredstvi podpira vzpostavitev železniške infrastrukture za visokohitrostne, tovorne, regionalne železnice in evropski sistem za upravljanje železniškega prometa. V nekaterih primerih je med največjimi prejemniki precej občin in lokalnih organov. Na seznam največjih končnih prejemnikov v Bolgariji je na primer vključenih 43 lokalnih organov, ki sodelujejo pri posodabljanju izobraževalne infrastrukture.

Večina končnih prejemnikov iz zasebnega sektorja so MSP. Glede na zadnje poročanje iz leta 2025 (glej sliko 4) je bilo približno 30 % največjih končnih prejemnikov, o katerih so poročale države članice, zasebnih subjektov. Med njimi so največja skupina MSP (56 %), sledijo pa velika podjetja (33 %). Precejšen delež zasebnih končnih upravičencev so bila zagonska podjetja (11 %). V nekaj državah članicah, kot sta Malta in Danska, je velika večina od 100 največjih končnih prejemnikov zasebnih subjektov. To kaže, da so njihovi načrti za okrevanje in odpornost osredotočeni na ukrepe za podporo zasebnih podjetij, tj. velikih podjetij za raziskovalne in razvojne dejavnosti na Danskem ter MSP za spodbujanje uporabe zasebnih električnih vozil na Malti. Na Cipru so najbolj zastopana zagonska podjetja, kar je povezano z njegovim programom financiranja inovacij za MSP in zagonska podjetja za razvoj raziskovalnih infrastruktur z odprtim dostopom.

Finančna sredstva, ki jih prejmejo največji končni prejemniki v posamezni državi članici, se med državami članicami močno razlikujejo. Najvišji znesek, ki ga je prejel končni prejemnik, je znašal približno 10,6 milijarde EUR (Italija, Rete Ferroviaria Italiana) za eno največjih železniških naložb v državi, najnižji pa 10 000 EUR (Luksemburg, Commune de Grevenmacher) za podporo občinskim ukrepom na področju naravnega okolja in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Povprečni znesek, ki ga je prejelo 100 največjih končnih prejemnikov, je znašal skoraj 45 milijonov EUR, mediana pa je 6 milijonov EUR.

Slika 4: Kategorije največjih končnih prejemnikov, kot so navedene na seznamih držav članic

Vir: izračun Evropske komisije na podlagi podatkov o končnih prejemnikih, ki so jih predložile države članice.

D. Kontrole in revizija izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost

Nadzorni okvir Komisije za mehanizem za okrevanje in odpornost je sestavljen iz dveh ravni: kontrole za zagotovitev zakonitosti in pravilnosti izplačil državam članicam ter kontrole za zagotovitev ustrezne zaščite finančnih interesov EU. Komisija opravi temeljite predhodne kontrole zakonitosti in pravilnosti transakcij, preden državam članicam izplača sredstva. Z njimi celovito preverja, ali so bili vsi mejniki in cilji, vključeni v zahtevek za plačilo, zadovoljivo izpolnjeni. Komisija po izplačilu izvaja naknadne revizije mejnikov in ciljev na podlagi tveganja, da bi pridobila dodatno zagotovilo o njihovem zadovoljivem izpolnjevanju. Da bi se ustrezno zaščitili finančni interesi EU, Komisija poleg tega ob odobritvi dopolnjenih načrtov za okrevanje in odpornost še vedno oceni vsak nacionalni kontrolni sistem, s čimer zagotovi, da je zanesljiv in ustreza svojemu namenu. Če se odkrijejo pomanjkljivosti v kontrolnih sistemih, se v dopolnjene načrte za okrevanje in odpornost uvedejo posebni revizijski in kontrolni mejniki. Ti mejniki morajo biti izpolnjeni pred vsakim prihodnjim izplačilom. Komisija izvaja tudi revizije sistemov na podlagi tveganja, da preveri postopke, ki so jih države članice vzpostavile za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije in nasprotja interesov ter dvojnega financiranja. Z revizijami skladnosti se nazadnje preveri zanesljivost revizijskega dela, ki so ga opravili nacionalni revizijski organi, kar daje dodatno zagotovilo v skladu z enotnim revizijskim pristopom. Komisija pri vseh vrstah revizij preverja, ali države članice preverjajo skladnost s pravili o javnem naročanju in državni pomoči, vključno z učinkovitostjo teh pregledov.

Zagotavljanje, da bi bila zakonitost in pravilnost plačil ter zaščita finančnih interesov EU še naprej ključna za mehanizem za okrevanje in odpornost

Komisija je med 1. septembrom 2024 in 31. avgustom 2025 izvedla naknadne revizije mejnikov in ciljev, vključenih v 19 zahtevkov za plačilo 16 . Mejniki in cilji za revizijo se izberejo na podlagi ocene tveganja, pri kateri se upošteva več dejavnikov 17 . Zato je Komisija revidirala skupno 57 od 853 mejnikov in ciljev, vključenih v ustrezne zahtevke za plačilo. Komisija ni našla dokazov, da revidirani mejniki in cilji niso bili zadovoljivo izpolnjeni. Poleg tega so bile vse ugotovljene neskladnosti med navedenimi in revidiranimi podatki največ 5-odstotne, kar je enako pragu, ki ga je Komisija upoštevala pri svoji predhodni oceni.

Komisija je v zvezi s skladnostjo s pravili o javnem naročanju in državni pomoči še naprej izvajala okrepljene celovite preglede pri vseh vrstah revizijskega dela. Z revizijami je preverila, ali so vse države članice, ki so prejele plačilo med 1. septembrom 2024 in 31. avgustom 2025, izpolnile svoje obveznosti in redno preverjale skladnost s pravili o javnem naročanju in državni pomoči, vključno z učinkovitostjo teh pregledov. Evropsko računsko sodišče (ERS) je priznalo, da je bil pri uporabi celovitih kontrolnih seznamov dosežen napredek, in marca 2025 oblikovalo ciljna priporočila za nadaljnje izboljšave. Komisija je doslej že izvedla pet od sedmih sprejetih ali delno sprejetih priporočil, ki izhajajo iz Posebnega poročila 09/2025 o sistemih za zagotavljanje skladnosti s pravili o javnem naročanju in državni pomoči pri porabi sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, in dodatno izpopolnjuje revizijsko delo v skladu s sprejetimi priporočili.

Prednostna naloga Komisije so še naprej ciljne revizije sistemov na podlagi tveganja. Komisija je že do konca leta 2023 v vsaki državi članici izvedla vsaj eno revizijo sistema za zaščito finančnih interesov EU. Leta 2024 jih je izvedla v Belgiji in Litvi. V prvi polovici leta 2025 je izvedla dodatne ciljne revizije sistemov za zaščito finančnih interesov Unije na Irskem, v Franciji, na Poljskem in Finskem. Te štiri revizije so zajemale dva usklajevalna organa, dva nacionalna revizijska organa in 187 izvajalskih organov, vključno z ministrstvi in agencijami, izbranimi na podlagi okvira za oceno tveganja. Prednost so imele države članice, v katerih se nadzor nad javnim naročanjem in državno pomočjo ni izvajal z uporabo okrepljenih kontrolnih seznamov, sprejetih septembra 2023. Komisija namerava do konca leta 2025 izvesti revizije sistemov v še dveh državah članicah (v Španiji in na Švedskem).

Na podlagi sedanjega revizijskega dela se je ugotovilo, da je stanje v zvezi z izvajanjem sistemov notranje kontrole v državah članicah na splošno pozitivno, vendar ga je mogoče še izboljšati. Med revidiranimi izvajalskimi organi so bile ugotovljene zlasti različne dobre prakse, vključno z vzpostavitvijo postopkov za odkrivanje morebitnih goljufij, korupcije, nasprotja interesov in dvojnega financiranja, pri čemer so bila uporabljena orodja za podatkovno rudarjenje, kot je ARACHNE 18 . Poleg tega je bil dosežen pomemben napredek pri zbiranju podatkov v skladu s členom 22(2), točka (d), uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Kljub temu še vedno obstajajo področja, na katerih so potrebne izboljšave, kot so izboljšanje predhodnih kontrol, ki se izvajajo za preprečevanje nasprotja interesov, okrepitev postopkov za preverjanje neobstoja dvojnega financiranja, izpolnjevanje obveznosti obveščanja javnosti ter izboljšanje poročanja o nepravilnostih uradu OLAF. Države članice so v odziv na te revizijske ugotovitve že začele izvajati potrebne izboljšave, Komisija pa pozorno spremlja napredek pri njihovem izvajanju.

Komisija je v skladu s pristopom iz revizijske strategije mehanizma za okrevanje in odpornost (december 2023) okrepila svoje revizije skladnosti, s katerimi se ocenjuje zanesljivost dela, ki so ga opravili nacionalni revizijski organi. Med 1. septembrom 2024 in 31. avgustom 2025 je opravila pet revizij skladnosti ali združenih revizij s komponentami skladnosti. Natančneje, tri namenske revizije skladnosti so bile opravljene na Finskem, Poljskem in Nizozemskem, komponente revizije skladnosti pa so bile vključene v dve reviziji mejnikov in ciljev v Italiji in Litvi. Do konca avgusta 2025 je bila v skupno 21 državah članicah opravljena revizija skladnosti ali revizija, ki je vključevala razsežnost skladnosti. Komisija je v duhu pristopa enotne revizije januarja 2025 pojasnila osnovne pogoje in pogoje za zaupanje v delo nacionalnih revizijskih organov v okviru naknadnih revizij. Na podlagi tega pri izbiri mejnikov in ciljev, v zvezi s katerimi se opravljajo revizije, ustrezno upošteva rezultate revizij skladnosti. Tako naj bi se olajšalo dopolnjevanje med nacionalnimi in evropskimi revizijskimi organi, čim bolj zmanjšalo podvajanje revizij ter povečala splošna učinkovitost revizijskega dela.

Boj proti goljufijam, korupciji in nasprotju interesov je glavna prednostna naloga Komisije. V skladu s členom 22 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost so za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje resnih nepravilnosti, vključno z goljufijami, korupcijo in nasprotjem interesov, odgovorne predvsem države članice. Komisija pa nadzoruje, ali države članice obveznosti izpolnjujejo v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Poleg tega ima pravico, da sorazmerno zmanjša podporo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter izterja vse zneske, ki se dolgujejo proračunu EU, v primeru resnih nepravilnosti, ki škodijo finančnim interesom EU in ki jih država članica ni odpravila.

Komisija je za dodatno izboljšanje upravljanja mehanizma za okrevanje in odpornost na področju boja proti goljufijam na ravni EU okrepila sodelovanje z Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF). Do 31. avgusta 2025 je urad OLAF obvestila o 37 primerih morebitnih nepravilnosti, ugotovljenih med naknadnimi revizijami ali iz odprtih virov v zvezi z ukrepi, podprtimi iz mehanizma za okrevanje in odpornost, urad OLAF pa jo je obvestil o še 40 primerih, kar skupaj pomeni 77 morebitnih nepravilnosti. Urad OLAF je na podlagi svojih preiskav do 31. avgusta 2025 izdal skupno trinajst priporočil, od tega deset finančnih in tri upravna priporočila, ki se nanašajo na skupno osem držav članic.

Komisija je 8. maja 2025 na podlagi enega od priporočil urada OLAF sprejela prvi izvedbeni sklep o zmanjšanju podpore za 1,2 milijona EUR za Slovaško v skladu s členom 22(5) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter členom 19(1) in členom 19(2), točka (a), sporazuma o financiranju na podlagi okvira za „zmanjšanje in izterjavo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost“. Zmanjšanje je bilo izvedeno skupaj z izplačilom petega obroka Slovaški 10. julija 2025.

Tesno sodelovanje med Komisijo in Evropskim javnim tožilstvom (EJT) je ključno tudi za zaščito finančnih interesov EU. EJT je Komisijo od začetka izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost do 31. avgusta 2025 obvestilo, da je začelo 84 preiskav, od katerih je bilo 73 nezaključenih zadev v sodnih postopkih ali potekajočih preiskavah. Kar 73 % preiskav se nanaša na en ukrep v eni državi članici. Ti podatki dokazujejo, da nadzorni sistemi na nacionalni in evropski ravni učinkovito odkrivajo primere nasprotja interesov, goljufije in korupcije.

Komisija je z Evropskim računskim sodiščem (ERS) še naprej sodelovala pri številnih revizijah in na podlagi njegovih priporočil hitro ukrepala.

Poleg revizij, ki jih izvaja Komisija, ERS nadzoruje izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost z revizijami vsakega posameznega plačila nepovratnih sredstev ter številnimi revizijami smotrnosti v zvezi s strukturo mehanizma za okrevanje in odpornost ali posebnimi tematskimi področji. ERS je doslej revidiralo vsa plačila državam članicam iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Poleg tega je zaključilo deset revizij smotrnosti in dva pregleda, posvečena mehanizmu za okrevanje in odpornost ali v glavnem osredotočena nanj, ter ta mehanizem zajelo v številnih drugih revizijah. Leta 2025 so bile do 31. avgusta objavljene tri od teh desetih revizij smotrnosti in pregled, posebej posvečen mehanizmu za okrevanje in odpornost 19 . Trenutno ERS opravlja sedem dodatnih revizij, osredotočenih na mehanizem za okrevanje in odpornost, še dve pa bi se morali začeti izvajati do konca leta 2025. Poleg tega se vprašanja, povezana z mehanizmom za okrevanje in odpornost, obravnavajo v pregledih ERS in posebnih tematskih poročilih o posameznih področjih politike.

Komisija je hitro ukrepala na podlagi vseh ustreznih priporočil ERS, v katerih se je zahtevalo nadaljnje ukrepanje. Komisija je iz letnih ali posebnih poročil ERS za obdobje 2024–2025 prejela 47 priporočil ali podpriporočil v zvezi z mehanizmom za okrevanje in odpornost 20 . Po skrbnem pregledu je ugotovila, da 17 od teh priporočil ni bilo mogoče izvesti v skladu s pravno podlago in cilji uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, zato jih ni sprejela, 11 priporočil pa se je nanašalo na prihodnje instrumente. Komisija meni, da je bilo od preostalih 19 prejetih priporočil, povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost, izvedenih 15. Torej se štiri priporočila še izvajajo. Dve od teh bosta izvedeni do konca septembra 2025. Komisija je na podlagi priporočil ERS sprejela več konkretnih ukrepov, med katerimi so izdaja dodatnih smernic o datumu začetka upravičenosti in pojmu nadomeščanja nacionalnih proračunskih odhodkov 21 , izboljšanje vodenja evidenc in dokumentiranja ocen zahtevkov za plačilo, organizacija izmenjave dobrih praks med državami članicami, nadaljnje pregledovanje mejnikov in ciljev, ki so v postopku revizije, da se zagotovi jasnost zahtev, ter zagotavljanje dodatnih informacij o prispevku načrtov za okrevanje in odpornost k specifičnim priporočilom za države, kot je predstavljeno v tem poročilu.

Komisija je na podlagi ugotovitev in priporočil iz različnih revizij 22 sprejela dinamičen pristop k izvajanju revizij in kontrol ter pregledala in dodatno okrepila svoj okvir za revizijo in kontrolo mehanizma za okrevanje in odpornost. Marca 2025 je dokončala okvir za uporabo zavez držav članic v sklopu revizijskih in kontrolnih mejnikov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Januarja 2025 je dodatno izpopolnila tudi pristop k obravnavanju tveganja razveljavitev, ki se sistematično upošteva pri njenih naknadnih revizijah mejnikov in ciljev. Komisija je prav tako še razširila revizijsko delo, ki je zajemalo nacionalne revizijske organe, s čimer je okrepila učinkovitost njihovega dela in njihovo zmogljivost odkrivanja. To je bilo storjeno, da bi se bilo mogoče v večji meri opreti na delo nacionalnih revizijskih organov v okviru naknadnih revizij, in je v skladu s splošnimi prizadevanji za poenostavitev. Poleg tega je Komisija še naprej krepila nadzorni okvir na področju javnih naročil in državne pomoči s tem, da je pri vseh vrstah revizij uporabljala izboljšane celovite kontrolne sezname, izpopolnjevala revizijski pristop in določila, kolikšno število postopkov javnega naročanja je treba preveriti v revizijah Komisije po posameznih izvajalskih organih. Nadalje posodobljen je bil tudi kontrolni seznam za državno pomoč, da bi se okrepila preverjanja na ravni organov, ki dodeljujejo pomoč. Poleg tega je Komisija dodatno okrepila svoja zagotovila. Pojasnila je namreč, kako se revizijske ugotovitve, podane pred fazo osnutka poročila, in stanje izvajanja revizijskih priporočil upoštevajo v oceni tveganja države članice, na kateri temelji izjava o zanesljivosti za mehanizem za okrevanje in odpornost.

E. Obveščanje in dialogi v obdobju 2024–2025

Na interaktivni zemljevid projektov mehanizma za okrevanje in odpornost je bilo dodanih več kot 1 300 projektov

Interaktivni zemljevid 23 , ki je začel delovati marca 2023, prikazuje izbrane reforme in naložbe v državah članicah, podprte z mehanizmom za okrevanje in odpornost. Ta zemljevid, ki ga Komisija redno posodablja, prikazuje lokacijo in stanje vsakega projekta ter povezave do dodatnih virov, vključno z nacionalnimi spletišči mehanizma za okrevanje in odpornost ter spletišči posebnih projektov, če so na voljo. Zemljevid projektov do zdaj zajema več kot 3 000 projektov v vseh državah članicah, pri čemer je bilo v obdobju poročanja dodanih več kot 1 300 projektov.

Slika 1: Interaktivni zemljevid, ki prikazuje izbrane reforme in naložbe, podprte z mehanizmom za okrevanje in odpornost, v državah članicah

Vir: Evropska komisija.

Komisija še naprej dejavno sodeluje z Evropskim parlamentom, Svetom in deležniki

Komisija si je ves čas izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost prizadevala za tesno vključenost Evropskega parlamenta in Sveta ter zagotavljala preglednost in sodelovanje. Z Evropskim parlamentom si še naprej redno izmenjuje mnenja o najrazličnejših temah, povezanih z mehanizmom za okrevanje in odpornost. V obdobju poročanja sta izvršni podpredsednik za kohezijo in reforme ter komisar za gospodarstvo in produktivnost s poslanci Evropskega parlamenta sodelovala v štirih dialogih na visoki ravni o okrevanju in odpornosti 24 , kar je omogočilo poglobljene razprave o strateških prednostnih nalogah in napredku. Od začetka mehanizma je bilo skupaj organiziranih 20 dialogov o okrevanju in odpornosti. Poleg tega je Komisija sodelovala na treh sestankih z delovno skupino skupnih odborov ECON in BUDG ter zagotovila vpoglede in najnovejše informacije o postopkovnih in političnih zadevah. Na teh sestankih so se obravnavale teme, kot so gospodarski in socialni učinek mehanizma za okrevanje in odpornost, njegov kontrolni okvir ter sistem za preprečevanje goljufij 25 , kar je podprlo stalno preglednost in izmenjavo informacij. Na sestankih strokovne skupine za mehanizem za okrevanje in odpornost kot opazovalca sodelujeta tudi Evropski parlament in Svet.

Komisija ohranja tudi svojo neformalno strokovno skupino za olajšanje dialoga z državami članicami o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost ter organizira redna srečanja za izmenjavo spoznanj in dobrih praks. Neformalna strokovna skupina za izvajanje mehanizma za okrevanje in odpornost je kot ključna platforma za sodelovanje v obdobju poročanja sklicala tri sestanke 26 , na katerih so se obravnavale različne teme. Od začetka izvajanja instrumenta je bilo skupno organiziranih 31 sestankov strokovne skupine. Komisija je strokovni skupini oktobra 2024 predstavila letno poročilo o mehanizmu za okrevanje in odpornost za leto 2024. Na sestanku aprila 2025 so bila obravnavana različna področja politike, kot so zahteve glede preglednosti, zbiranje podatkov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter posodobitev metodologije vzorčenja. Na sestanku strokovne skupine, ki je potekal 7. julija 2025, so se obravnavale teme, kot so sporočilo Komisije NextGenerationEU – pot do leta 2026, poenostavitev načrta za okrevanje in odpornost, vloga EJT in preprečevanje goljufij ter gospodarski učinki mehanizma za okrevanje in odpornost.

Komisija je junija 2025 v Bruslju gostila dialog o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost v hibridni obliki, na katerem so nacionalni predstavniki iz 24 držav članic razpravljali o upravnih izzivih in izzivih pri poročanju. Dialogi o izvajanju so novo orodje za posvetovanje, v okviru katerega se komisarji srečujejo z ustreznimi deležniki, da bi pridobili povratne informacije o tem, kako olajšati izvajanje in poenostaviti politike, pravila in programe porabe EU. Udeleženci tega dialoga so kot glavno vprašanje opredelili veliko delovno obremenitev pri zbiranju dokazov za mejnike in cilje. Države članice so zlasti opozorile na več ozkih grl pri izvajanju, ki zajemajo obsežne dokaze, potrebne za ocenjevanje ukrepov, zamude in pogoste spremembe smernic ter nestandardizirane zahteve za izvedbene sklepe Komisije. Omenile so tudi težave pri povezovanju ukrepov z jasno intervencijsko logiko in njihovem ločevanju od fiksnih obrokov. Kot druge vrste izzivov so bili navedeni pomanjkanje sinergij med različnimi revizijskimi organi in zahteve glede poročanja o končnih prejemnikih. Države članice so se zavzele za sorazmerne ocene mejnikov in ciljev na podlagi tveganja ter enostavnejše revizijske strukture ter pri tem poudarile, da so potrebne sinergije z nacionalnimi revizijskimi organi. Komisar Dombrovskis se je zavezal, da bo nekatere povratne informacije, zbrane od predstavnikov, upošteval pri prihodnji poenostavitvi načrtov za okrevanje in odpornost v skladu s sporočilom Komisije NextGenerationEU – pot do leta 2026.

Slika 2: Sodelovanje evropskega komisarja Valdisa Dombrovskisa v dialogu o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost

Vir: Evropska komisija.

Države članice še naprej organizirajo dogodke v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ki zdaj potekajo tudi zunaj glavnih mest

Države članice organizirajo dogodke v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost zunaj glavnih mest, s čimer učinek približujejo skupnostim. Na teh dogodkih 27 se zberejo predstavniki nacionalnih organov in Komisije, deležniki (vključno s socialnimi partnerji in predstavniki civilne družbe) in prejemniki podpore iz mehanizma za okrevanje in odpornost, da bi usmerili pozornost na napredek pri izvajanju različnih projektov, ki so jih države članice predlagale v svojih nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost. Do zdaj so potekali v večini držav članic, na njih pa se je lahko predstavilo, kakšne oprijemljive spremembe prinaša mehanizem za okrevanje in odpornost na lokalni ravni. Ti dogodki potekajo v okviru rednih misij spremljanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost v državi članici. Ker se reforme in naložbe, financirane iz mehanizma za okrevanje in odpornost, uspešno zaključujejo in je dokončanih vse več projektov, so ti dogodki pogosto povezani z obiski projektov, zaradi česar se lahko rezultati mehanizma za okrevanje in odpornost predstavijo na terenu in lokalnim skupnostim.

Leta 2025 so bili nekateri dogodki v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost prvič organizirani zunaj glavnih mest. Dogodek v okviru francoskega mehanizma za okrevanje in odpornost je na primer potekal v Lillu, kjer so pričevanja upravičencev in obiski projektov poudarili učinek tega mehanizma v regiji Haut de France. Podobni dogodki v drugih državah članicah so prav tako pokazali, kako mehanizem za okrevanje in odpornost podpira skupnosti po vsej Evropi, tudi zunaj glavnih mest.

Na ravni EU in nacionalni ravni so bili izvedeni uspešni ukrepi in kampanje obveščanja. Zadnji val kampanje NextGenerationEU v začetku leta 2025 je pokazal, kako mehanizem za okrevanje in odpornost spodbuja evropsko gospodarstvo ter krepi in povečuje odpornost naših družb, saj s številnimi projekti prinaša oprijemljive rezultate za Evropejce 28 . Kampanja je dosegla več kot 300 milijonov državljanov. V več državah članicah so bile izvedene tudi namenske lokalne kampanje, v katerih so bili predstavljeni lokalni projekti in pričevanja. Glede na javnomnenjsko raziskavo Eurobarometer, objavljeno maja 2025 je 56 % anketirancev (za 2 odstotni točki več kot jeseni 2024) menilo, da se je mogoče z instrumentom NextGenerationEU učinkovito odzivati na sedanje gospodarske izzive 29 .

2.Dosedanji dosežki v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost

A. Črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost

Nacionalni odhodki, povezani z mehanizmom za okrevanje in odpornost, se povečujejo in dohitevajo izplačila nepovratnih sredstev, kar kaže, da sredstva dosegajo realno gospodarstvo

Črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost se je v letih 2023 in 2024 povečalo, zlasti pri podpori v obliki nepovratnih sredstev. V tem poročilu se črpanje v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost nanaša na nacionalne odhodke, ki so jih države članice evidentirale za izvajanje ukrepov v okviru mehanizma, financiranih z nepovratnimi sredstvi iz tega mehanizma 30 , v odstotkih njihovih skupnih dodeljenih nepovratnih sredstev iz tega mehanizma. Skupno so se nacionalni javnofinančni odhodki, povezani z ukrepi, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz mehanizma za okrevanje in odpornost, z 20 % skupnih dodeljenih nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost konec leta 2022 povečali na 45 % leta 2024. Hkrati so se izplačila nepovratnih sredstev Komisije državam članicam s 26 % nepovratnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost konec leta 2022 povečala na 55 % konec leta 2024. Čeprav so javnofinančni odhodki, povezani z mehanizmom za okrevanje in odpornost, v prvih letih izvajanja zaostajali za izplačili nepovratnih sredstev državam članicam, so se od takrat povečali in v veliki meri nadoknadili zaostanek, saj je bilo porabljenih več kot 80 % prejetih sredstev.

Razlika med izplačili iz mehanizma za okrevanje in odpornost državam članicam in njihovimi evidentiranimi odhodki kaže naravo mehanizma za okrevanje in odpornost kot instrumenta, ki temelji na smotrnosti, ter njegove posebne značilnosti. Za EU kot celoto je hitrost izplačil nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki jih je Komisija izplačala državam članicam, do zdaj nekoliko presegla ustrezne evidentirane odhodke (tj. črpanje) v državah članicah, kot je prikazano na sliki 5. To je povezano s posebnimi značilnostmi njegove zasnove. Prvič, gre za posledico tega, da je predhodno financiranje večini držav članic izplačano po odobritvi prvotnih načrtov za okrevanje in odpornost. Drugič, povezano je z dejstvom, da so bila prva plačila običajno povezana z izvajanjem reform (ki so bile pogosto izvedene v začetnem obdobju in države članice zanje običajno niso imele finančnih stroškov) ter mejnikov, ki zajemajo prve faze življenjskega cikla naložbenih projektov, v katerih se običajno ne beležijo znatni odhodki (npr. zasnova projektov, pripravljalne faze, vključno z objavo javnih razpisov). Ker pa se naložbeni projekti v zadnjih letih obstoja mehanizma zaključujejo, so države članice beleženje s tem povezanih odhodkov pospeševale in naj bi ga še dodatno pospešile. Hkrati je v nekaterih državah članicah črpanje močno preseglo plačila nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost (glej sliko 5). Ukrepi se namreč izvajajo na terenu, zadevne države članice pa so prejele le malo plačil ali jih sploh niso prejele (to na primer velja za Luksemburg, Belgijo ali Irsko, ki so v obdobju poročanja prejele le malo plačil, ter Madžarsko 31 in Švedsko 32 , ki v obdobju poročanja na podlagi predloženega zahtevka za plačilo nista prejeli plačil).

 Slika 5: Plačila nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki jih je Komisija izvršila državam članicam, in nacionalni odhodki, povezani s tem mehanizmom, kot odstotek skupnih dodeljenih nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost (2020–2024) 

Opomba: Na podlagi podatkov, ki so jih nacionalni statistični uradi sporočili Eurostatu in so bili prvič objavljeni februarja 2025. Švedska v obdobju 2020–2024 ni prejela nobenih nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Plačilo, prikazano za Madžarsko, ustreza predhodnemu financiranju v obliki nepovratnih sredstev REPowerEU, ki ga je prejela januarja 2024.

Vir: Evropska komisija.

Črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost se med državami članicami močno razlikuje in zdi se, da je povezano z velikostjo njihovih načrtov. Kot prikazuje slika 6, so odhodki, evidentirani za izvajanje ukrepov iz nepovratnih sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost, leta 2024 pomenili razmeroma zmeren delež skupnih dodeljenih nepovratnih sredstev iz tega mehanizma v več državah članicah (zlasti v Bolgariji ter na Poljskem in Slovaškem). Kot kaže tudi slika, so nizke stopnje črpanja v nekaterih državah članicah povezane s tem, da jim je dodeljenih veliko nepovratnih sredstev v primerjavi z velikostjo njihovega gospodarstva, kar povzroča upravne izzive. Druga možna razlaga je narava in zaporedje ukrepov, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost. Stopnje črpanja bi bile na primer običajno nižje za države članice, ki imajo v načrtih razmeroma večji delež reform, predvidenih v začetni fazi. Vpliv inflacije ali motenj v dobavnih verigah po vsej EU je nazadnje v različnem obsegu oviral izvajanje nekaterih projektov na terenu v državah članicah. To je vplivalo na dinamiko odhodkov zaradi dejavnikov, kot so neoddani razpisi, proračunske omejitve in preoblikovanje projektov.

  Slika 6: Nacionalni odhodki, povezani z mehanizmom za okrevanje in odpornost, kot odstotek skupnih dodeljenih nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter skupna dodeljena nepovratna sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost kot odstotek BDP (2020–2024)

Vir: Evropska komisija.

B. Gospodarski učinki mehanizma za okrevanje in odpornost – nova spoznanja na sektorski ravni 33

Z ukrepi in naložbami v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost se podpirajo ključni gospodarski sektorji

Mehanizem za okrevanje in odpornost zagotavlja podporo na številnih področjih politike in gospodarskih sektorjev, kar kaže, da si prizadeva za globoke in trajne strukturne spremembe. To dokazuje nova sektorska podatkovna zbirka 34 , ki jo je vzpostavila Komisija ter ki vse reformne in naložbene ukrepe iz mehanizma za okrevanje in odpornost razvršča v 241 kategorij gospodarskih dejavnosti na podlagi standardne klasifikacije NACE Eurostata 35 . Pri razvrstitvi so bila uporabljena notranja orodja umetne inteligence, potrjena pa je bila s tremi krogi ročnih preverjanj zanesljivosti, da bi bili različni ukrepi točni in dosledni. Reformni ukrepi so bili dodeljeni gospodarskemu sektorju, na katerega so bili usmerjeni, naložbeni ukrepi pa so bili pripisani gospodarskemu sektorju, v katerem ustvarjajo povpraševanje. S tem sektorskim pristopom je zagotovljen dodaten analitičen pogled na gospodarske sektorje, na katere vpliva mehanizem za okrevanje in odpornost, ter se v celoti dopolnjujejo druge razvrstitve kot je uporaba področij intervencije za podnebno in digitalno označevanje, s katerimi se opredeli prispevek ukrepa k podnebnim in digitalnim ciljem. Z njim si je mogoče na nov način predstavljati obseg dejavnosti iz mehanizma za okrevanje in odpornost v gospodarskih sektorjih ter oceniti, kakšen makroekonomski in sektorski učinek imajo v posamezni državi članici, ter pri tem izboljšati preglednost pri uporabi sredstev iz tega mehanizma.

Edinstvena prednost mehanizma za okrevanje in odpornost je, da podpira reforme in naložbe. Z njegovimi reformami se spodbujata zeleni in digitalni prehod, povečuje konkurenčnost in krepi družbena odpornost. Analiza podatkovne zbirke kaže, da približno tretjina od 1 131 reformnih ukrepov, ki jih podpira mehanizem za okrevanje in odpornost, neposredno pospešuje zeleni prehod, pri čemer zgolj reforme energetskega trga pomenijo 11 %. Nadaljnjih 25 % krepi javne institucije – posodobitev uprav, izboljševanje davčnih sistemov ter okrepitev pravosodnega in protikorupcijskega okvira – kar je bistvena podlaga za dolgoročno rast. Približno 17 % jih je osredotočenih na izboljšanje poslovnega okolja s poenostavitvijo predpisov, podporo raziskavam in razvoju ter učinkovitejšimi finančnimi trgi. Dodatnih 15 % je namenjenih izboljšanju storitev zdravstvenega in socialnega varstva, 13 % pa izboljšanju znanj in spretnosti ter rezultatov na trgu dela (glej sliko 7).

 Slika 7: Skupna porazdelitev reform po ključnih področjih politike v odstotkih skupnega števila reform (skupaj = 1 131)

Vir: Evropska komisija.

Reforme in naložbe v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost imajo skupno sektorsko usmerjenost, kar potrjuje, da so države članice reforme dejavno povezale s spremljajočimi naložbami. Velik delež naložb, financiranih iz mehanizma za okrevanje in odpornost, je zbran v sektorjih, bistvenih za zeleni prehod, kot so energijsko učinkovita prenova stavb, gradnja infrastrukture za obnovljive vire energije, električna omrežja, železniška infrastruktura ter naložbe v trajnostna cestna vozila in električno opremo (npr. baterije in polnilna mesta). Pomembno vlogo imajo sektorji, ki podpirajo digitalno preobrazbo, zlasti za javno upravo, kar zajema naložbe v storitve programske opreme IT, telekomunikacijsko infrastrukturo, elektronske izdelke in električno opremo. V nacionalnih načrtih so široko podprte naložbe v izobraževanje in usposabljanje ter raziskave in razvoj, kar kaže njihovo vlogo pri krepitvi dolgoročne odpornosti in konkurenčnosti. Čeprav imajo vse države članice skupne zelene in digitalne cilje, se sektorska usmerjenost naložb iz mehanizma za okrevanje in odpornost razlikuje, kar je odraz nacionalnih prednostnih nalog in gospodarskih razmer (glej sliko 8).

Slika 8: Sektorska porazdelitev naložbenih ukrepov po državah, v odstotkih nacionalnih sredstev

Vir: Evropska komisija.

Posredni učinki prelivanja iz mehanizma za okrevanje in odpornost so precejšnji

Ob predpostavki, da se načrti izvajajo v celoti, bi se glede na ocene samo z naložbami, financiranimi iz mehanizma za okrevanje in odpornost, BDP v obdobju 2020–2030 povečal za 891,7 milijarde EUR 36 . Dejanski učinek pa bo odvisen od tega, v kolikšni meri bodo nepovratna sredstva in posojila, dodeljena državam članicam, dejansko izplačana. Od ocenjenega povečanja BDP v višini 891,7 milijarde EUR med letoma 2020 in 2030 izhajajo 546,2 milijarde EUR iz neposrednih učinkov, ki v vsaki državi nastanejo z izvajanjem njenega načrta za okrevanje in odpornost, kar spodbuja proizvodnjo in zaposlovanje v domači industriji. Še 345,5 milijarde EUR izhaja iz učinkov prelivanja, saj imajo države zaradi izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost drugih držav koristi od večjega izvoza končnih izdelkov in polizdelkov. Za Italijo in Španijo je glede na obseg njunih nacionalnih sredstev napovedano največje absolutno povečanje, pri čemer bi ocenjeni učinki na BDP znašali 189,6 milijarde EUR (8,9 % sedanjega BDP) oziroma 142,7 milijarde EUR (9,5 %). To povečanje je predvsem posledica neposrednega učinka njunih nacionalnih načrtov, ki spodbujata domače zaposlovanje in proizvodnjo ter podpirata lokalne dobavne verige. Poljska, Grčija, Romunija in Portugalska so prav tako med državami, pri katerih se pričakuje največje povečanje BDP. Ta številka ne vključuje dodatnih dolgoročnih koristi, pričakovanih od reform, katerih dolgoročni učinek bi lahko bil vsaj tako velik, morda pa še večji, kot učinek naložb, kot je pokazala nedavna študija Evropske centralne banke 37 .

Zaradi tesne gospodarske povezanosti gospodarstev EU koristi vsakega načrta za okrevanje in odpornost močno presegajo nacionalne meje. Povečanje povpraševanja, ki ga sproži mehanizem za okrevanje in odpornost v eni državi, povzroči večje povpraševanje po uvoženem končnem izdelku in polizdelku iz drugih držav, kar koristi številnim evropskim podjetjem. Ukrep za spodbujanje nakupa električnih vozil v avstrijskem načrtu na primer ne koristi le lokalnim potrošnikom, temveč spodbuja tudi povpraševanje po avtomobilih, proizvedenih v Nemčiji, Franciji in Italiji, ter avtomobilskih sestavnih delih, izdelanih po vsej EU (glej okvir spodaj).

Učinki prelivanja pomenijo približno 40 % skupnega gospodarskega učinka mehanizma za okrevanje in odpornost, v nekaterih državah članicah pa več kot podvojijo koristi njihovih lastnih nacionalnih načrtov. Nemčija zaradi teh učinkov prelivanja na primer prejme največ teh učinkov v EU in je tretja največja upravičenka do sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Skupni ocenjeni učinek na nemško gospodarstvo znaša 66,1 milijarde EUR, kar je dvakrat več od njenih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, od tega 42,6 milijarde EUR izhaja iz učinkov prelivanja. Na Nizozemskem, Irskem, v Luksemburgu, Avstriji in na Danskem učinki prelivanja več kot podvojijo ali celo potrojijo učinek nacionalnih načrtov. Znatne koristi imajo tudi Belgija, Finska in Švedska, pri čemer učinki prelivanja skoraj podvojijo njihov domači učinek. Tudi za Francijo so učinki prelivanja precejšnji in pomenijo približno tretjino skupnega učinka mehanizma za okrevanje in odpornost (glej sliko 9).

Gospodarska povezanost na enotnem trgu deluje kot močan ojačevalnik gospodarskih učinkov. Države članice, ki so tesno povezane z vrednostnimi verigami EU, običajno doživljajo največje učinke prelivanja glede na velikost svojega gospodarstva. Slovaška, Slovenija in Češka so med državami EU z najvišjim razmerjem prelivanja glede na BDP, in sicer z 1,8 %, 1,4 % oziroma 1,3 %. Sledita Madžarska in Avstrija, v katerih prelivanje znaša 1,2 % oziroma 1,1 % nacionalnega BDP.

Slika 9: Neposredni učinek in učinek prelivanja na dodano vrednost glede na nacionalna sredstva po državah (v milijardah EUR)

Vir: Evropska komisija.    

C. Napredek pri izvajanju specifičnih priporočil za državo

Mehanizem za okrevanje in odpornost podpira izvajanje ključnih reform v državah članicah

Mehanizem za okrevanje in odpornost od leta 2021 spodbuja izvajanje specifičnih priporočil za državo. Načrti za okrevanje in odpornost morajo v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost prispevati k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v zadevnih specifičnih priporočilih za državo ali drugih ustreznih dokumentih v okviru evropskega semestra. Ocena teh priporočil, objavljena v pomladanskem svežnju evropskega semestra za leto 2025, kaže stalno povečevanje izvajanja specifičnih priporočil za države, sprejetih leta 2019, ki so bila strukturne narave, in leta 2020, ki so bila bolj usmerjena v krize. Napredek pri izvajanju ter priporočil je bil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost hitrejši kot pred začetkom njegovega izvajanja (glej sliko 10). Do junija 2025 je bil delež specifičnih priporočil za države, sprejetih v obdobju 2019–2020, pri katerih je bil evidentiran vsaj določen napredek, 79-odstoten. Za primerjavo, v obdobju pred mehanizmom za okrevanje in odpornost je bil leta 2021 (tj. po enakem času za izvedbo) vsaj določen napredek evidentiran pri samo 62 % specifičnih priporočil za države za obdobje 2015–2016. To kaže, da so spodbude, ki jih zagotavlja mehanizem za okrevanje in odpornost, s pristopom, ki temelji na smotrnosti, in poudarkom na reformah, prispevale k večjemu izvajanju specifičnih priporočil za države.

Slika 10: Delež poddelov specifičnih priporočil za države, pri katerih je bil pri izvajanju dosežen vsaj „določen napredek“

Vir: Evropska komisija.

Države članice so dosegle napredek zlasti pri specifičnih priporočilih za države, povezanih s strukturnimi reformami za spodbujanje rasti, pri čemer se je zaradi mehanizma za okrevanje in odpornost njihovo izvajanje povečalo na skoraj vseh področjih politike. Kar zadeva specifična priporočila za države za leti 2019 in 2020, so države članice dosegle največji napredek pri priporočilih v zvezi z dostopom do financiranja, poslovnim okoljem in trgom dela, kar so ključne reforme za spodbujanje rasti, s katerimi se spodbujajo naložbe, ustvarjanje delovnih mest in produktivnost. Povprečna stopnja izvajanja specifičnih priporočil za države za obdobje 2019–2020 med obdobjem trajanja mehanizma za okrevanje in odpornost se je v primerjavi z njihovo stopnjo izvajanja za obdobje 2015–2016 pred uvedbo mehanizma povečala na vseh področjih politike, razen na stanovanjskem področju. Stopnja se je povečala zlasti na naslednjih področjih politike (glej sliko 11): finančne storitve in preprečevanje pranja denarja (za 30 odstotnih točk), poslovno okolje, enotni trg in javna naročila (za 29 odstotnih točk), trg dela (za 22 odstotnih točk) ter davčna uprava, davčne utaje in izogibanje davkom (za 22 odstotnih točk). Dobra raven napredka je bila dosežena tudi pri specifičnih priporočilih za države, povezanih z zelenimi in digitalnimi politikami, ki so ključni stebri načrtov za okrevanje in odpornost. Vsaj določen napredek je doseglo 94 % specifičnih priporočil za države za obdobje 2019–2020, povezanih z digitalnimi 42 politikami, in 77 % specifičnih priporočil za države za obdobje 2019–2020, povezanih z zelenimi politikami 43 . Na drugih področjih je bil napredek počasnejši, zlasti pri specifičnih priporočilih za države v zvezi s stanovanjsko politiko, javno upravo ter kakovostjo priprave zakonodaje in korupcijo.

Slika 11: Izvajanje specifičnih priporočil za države v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost in v obdobju pred njim po področjih politike

Opomba: Diagram prikazuje povprečno oceno priporočil na določenem področju politike na lestvici od 0 – brez napredka – do 100 – izvajanje v celoti. V diagramu je za obdobje mehanizma za okrevanje in odpornost prikazana raven izvajanja specifičnih priporočil za države za leti 2019 in 2020, kot je bila ocenjena leta 2025. Za obdobje pred mehanizmom za okrevanje in odpornost pa je v njem prikazana raven izvajanja specifičnih priporočil za države za leti 2015 in 2016, kot je bila ocenjena leta 2021 (tj. po enakem obdobju izvajanja). Prikazana so samo področja politike z najmanj petimi priporočili. Za področje politike „digitalizacija“ v letih 2015 in 2016 ni bilo s tem povezanih specifičnih priporočil za države.

Vir: Evropska komisija.

D. Skupni kazalniki

Naložbe in reforme v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost prinašajo konkretne rezultate na terenu

Skupni kazalniki kažejo napredek pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost za doseganje splošnih in specifičnih ciljev ter splošno uspešnost mehanizma za okrevanje in odpornost. Države članice dvakrat letno poročajo o podatkih za skupne kazalnike, ki zajemajo 14 kazalnikov 44 . Ti kazalniki kažejo oprijemljive rezultate, ki izhajajo iz izvajanja ukrepov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost na terenu, ter skupaj s polletnim poročanjem o stanju mejnikov in ciljev prispevajo k spremljanju splošnega napredka mehanizma. Doslej je bilo zaključenih sedem krogov poročanja, ki so bili objavljeni v preglednici kazalnikov okrevanja in odpornosti 45 , ki zajema obdobje od februarja 2020 do decembra 2024. Na sliki 12 je s prikazom konkretnih rezultatov in učinkov, ki izhajajo iz izvajanja ukrepov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, predstavljeno trenutno stanje skupnih kazalnikov.

 Slika 12: Stanje glede skupnih kazalnikov na podlagi zadnjega kroga poročanja do 31. decembra 2024

Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti.

Decembra 2024 je bilo nameščenih 915 995 novih ali nadgrajenih oskrbovalnih in polnilnih mest za čista vozila (skupni kazalnik 3, glej sliko 13). K temu številu so največ prispevale naložbe in reforme, ki podpirajo polnilne postaje za električna vozila v, med drugim, nemških, italijanskih, finskih in belgijskih načrtih. Učinek mehanizma za okrevanje in odpornost na zeleni prehod je mogoče dokazati tudi s 33,4 milijona MWh prihrankov pri letni porabi energije (skupni kazalnik 1), kar ustreza letni porabi 20,9 milijona Evropejcev 46 , in 110 655 MW dodatne nameščene zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov (skupni kazalnik 2), kar ustreza celotni nameščeni zmogljivosti za proizvodnjo električne energije Italije 47 .

Slika 13: Razvoj infrastrukture za alternativna goriva (oskrbovalna/polnilna mesta), v številu oskrbovalnih/polnilnih mest

Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti.

Do konca leta 2024 je bilo 31 milijonov državljanov, deležnih zaščitnih ukrepov proti poplavam, požarom v naravi in drugim naravnim nesrečam, ki so povezane s podnebjem (skupni kazalnik 4). Od julija do decembra 2024 (sedmi krog poročanja) so ukrepi mehanizma za okrevanje in odpornost prispevali k temu, da se je število ljudi, bolje zaščitenih pred nesrečami, ki so povezane s podnebjem, povečalo za še 6 milijonov (glej sliko 14). Primeri ukrepov, ki prispevajo k temu skupnemu kazalniku, so na voljo v grškem in poljskem načrtu za okrevanje in odpornost. V Grčiji je imel od ukrepov v okviru ukrepa Nacionalni načrt za pogozdovanje, obnova in preprečevanje (antiNERO), protierozijski ukrepi in ukrepi za zaščito pred poplavami, ter nadgradnje razdelilnih postaj grškega omrežja za distribucijo električne energije (HEDNO) na gozdnih območjih koristi več kot milijon ljudi, od ukrepov, usmerjenih v zeleni prehod v mestih in izboljšanje trajnostnega gospodarjenja z vodami na podeželskih območjih v poljskem načrtu za okrevanje in odpornost, pa so imeli koristi več kot 3 milijoni ljudi.

Slika 14: Sprememba v številu prebivalcev, deležnih zaščitnih ukrepov proti poplavam, požarom v naravi in drugim naravnim nesrečam, ki so povezane s podnebjem, v številu oseb.

Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti.

Skupni kazalniki na splošno kažejo vse večjo konkretno podporo podjetjem, inovacijam, digitalizaciji in izobraževanju. Število podjetij, ki jih podpira mehanizem, se še naprej povečuje, do konca leta 2024 jih je bilo 4,5 milijona (skupni kazalnik 9). Španija in Belgija sta bili med julijem in decembrom 2024 gonilna sila povečanja, saj je bilo skupaj podprtih več kot 300 000 podjetij, večinoma mikro in malih podjetij. Skupni kazalnik 8 „Raziskovalci, ki delujejo v podprtih raziskovalnih ustanovah“ je dosegel več kot 160 000 enot, kar kaže, da mehanizem za okrevanje in odpornost močno podpira raziskave in inovacije. V sedmem krogu poročanja je glede na poročanje Italije in Nemčije o tem skupnem kazalniku (julij–december 2024) podporo iz mehanizma prejelo več kot 50 000 raziskovalcev. Število otrok na razred v novih ali posodobljenih ustanovah za varstvo otrok in izobraževanje (skupni kazalnik 13) se je do konca leta 2024 povečalo na več kot 2,6 milijona, v zadnjih šestih mesecih poročanja (julij–december 2024) pa za več kot 770 000. Največja rast je bila evidentirana v Grčiji (ukrep Digitalna preobrazba izobraževanja) in Romuniji (ukrepi Zagotavljanje opreme in virov za digitalno tehnologijo za šole, Zagotavljanje zmogljivosti za preduniverzitetne razrede in šolske znanstvene laboratorije/šolske omarice, Opremljanje laboratorijev IT v šolah poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) ter Opremljanje praktičnih delavnic v šolah poklicnega izobraževanja in usposabljanja) (glej sliko 15).

Slika 15: Pregled izbranih skupnih kazalnikov – skupna povečanja v dveh krogih poročanja leta 2025

Opomba: Zgornja slika prikazuje sporočene spremembe skupnih podatkov do prvega polletja 2024 in do konca leta 2024. Prikazani skupni kazalniki so skupni kazalniki 8 (Raziskovalci, ki delujejo v podprtih raziskovalnih ustanovah), 9 (Podprta podjetja (od tega mikro, mala, srednja in velika podjetja)) in 13 (Število otrok na razred v novih ali posodobljenih ustanovah za varstvo otrok in izobraževanje).

Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti.

E. Podatki iz polletnega poročanja

Izvajanje mejnikov in ciljev še naprej stabilno napreduje

Za večino mejnikov in ciljev, ki bi jih bilo treba okvirno izpolniti do prvega četrtletja 2025, je Komisija ocenila, da so izpolnjeni, ali so države članice sporočile, da so jih zaključile 48 . Komisija je ocenila, da je bilo v okviru zahtevka za plačilo do 30. aprila 2025 zadovoljivo izpolnjenih 49,5 % (2 157) od 4 358 mejnikov in ciljev, ki bi jih bilo treba izpolniti do prvega četrtletja 2025, države članice pa so sporočile, da jih je zaključenih dodatnih 33,7 % (1 471) (glej sliko 16). To na splošno pomeni 83 % mejnikov in ciljev, načrtovanih do navedenega datuma. Za preostalih 730 (17 %) mejnikov in ciljev je bilo sporočeno, da do okvirnega ciljnega datuma še niso bili zaključeni (glej sliko 16).

Države članice pričakujejo, da bo večina mejnikov in ciljev, ki jih je treba doseči do prvega četrtletja 2026, izvedenih pravočasno. Do 30. aprila 2025 je bilo za 1 170 mejnikov in ciljev (78 %) z rokom med drugim četrtletjem 2025 in prvim četrtletjem 2026 sporočeno, da potekajo kot predvideno, za 93 (6 %) pa, da so že zaključeni (glej sliko 17). Za 15 % mejnikov in ciljev, ki jih je treba doseči do prvega četrtletja 2026, je bilo sporočeno, da prihaja do zamud (glej sliko 17).

Vir: Evropska komisija.

Stopnja zaključenosti mejnikov in ciljev z okvirnim datumom zaključka do prvega četrtletja 2026 je v vseh šestih stebrih politike mehanizma najmanj približno 60-odsotna (glej sliko 18). Stopnja zaključenosti (tj. mejniki in cilji, ki so jih države članice izpolnile ali o katerih so poročale, da so izpolnjeni, kot delež skupnega števila mejnikov in ciljev v navedenem stebru) je najvišja v stebrih pametna, trajnostna in vključujoča rast ter zdravje ter gospodarska in socialna odpornost in odpornost institucij (precej nad 65 %). Temu sledita stebra zeleni prehod ter socialna in teritorialna kohezija, ki zajemata primerljivo število mejnikov in ciljev, pri čemer je v vsakem od njiju izpolnjenih ali zaključenih približno 60 % mejnikov in ciljev. Tudi v stebrih digitalna preobrazba in politike za naslednjo generacijo, ki zajemata manj mejnikov in ciljev, je stopnja zaključenosti približno 60-odstotna.

Slika 18: Mejniki in cilji, ki prispevajo k šestim stebrom uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, ter njihovo stanje do prvega četrtletja 2026

Vir: Evropska komisija.

F. Napredek pri šestih stebrih politike

Države članice so dosegle viden napredek pri izvajanju vseh šestih stebrov politike mehanizma za okrevanje in odpornost

Zeleni prehod

Z mehanizmom za okrevanje in odpornost se dosegajo cilji EU za zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 in doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050. Z ukrepi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost se podpirajo podnebni cilji EU s povečevanjem energijske učinkovitosti, spodbujanjem trajnostne mobilnosti in večjim uvajanjem energije iz obnovljivih virov. Zagotovil se bo tudi napredek pri prilagajanju podnebnim spremembam in drugih okoljskih ciljih, kot so zmanjšanje onesnaženosti zraka, spodbujanje krožnega gospodarstva ter obnova in varstvo biotske raznovrstnosti. Po sprejetju poglavij REPowerEU je skupaj 339,7 milijarde EUR 49 , tj. več kot 50 % vseh sredstev, dodeljenih državam članicam, namenjenih ukrepom, ki prispevajo k stebru zelenega prehoda.

Napredek pri izvajanju ukrepov, povezanih z zelenim prehodom, je na splošno dober, saj je bilo za skoraj 50 % zelenih mejnikov in ciljev ocenjeno, da so zadovoljivo izpolnjeni, ali pa so države članice sporočile, da so zaključeni. Natančneje, za 1 505 od 3 119 mejnikov in ciljev, povezanih z zelenim prehodom, je Komisija že ocenila, da so izpolnjeni, ali pa so države članice sporočile, da so zaključeni (glej sliko 20), kar pomeni približno 48-odstotno stopnjo napredka (vključno z 32 % ocenjenih v zahtevkih za plačilo).

Slika 20: Odstotek vseh mejnikov in ciljev, ki prispevajo k zelenemu prehodu in so ocenjeni kot izpolnjeni ali za katere je bilo sporočeno, da so zaključeni, po državah članicah 

Vir: Evropska komisija.

V obdobju poročanja je ocenjevanje mejnikov in ciljev, na katerih temelji zeleni prehod, znatno napredovalo (glej sliko 21). Samo v preteklem letu je bilo 379 mejnikov in ciljev ocenjenih kot izpolnjenih, še 612 mejnikov in ciljev pa je bilo kot izpolnjenih ocenjenih že prej. Na novo izpolnjeni mejniki in cilji so še vedno usmerjeni v trajnostno mobilnost in energetsko učinkovitost. Napredek se je pospešil zlasti pri energiji iz obnovljivih virov in omrežjih, saj je bilo v preteklem letu kot izpolnjenih ocenjenih več mejnikov in ciljev (83) kot v obdobju pred 1. septembrom 2024 (61).

Slika 21: Število mejnikov in ciljev ocenjenih kot izpolnjenih v obdobju od 1. septembra 2024 do 31. avgusta 2025 ter v obdobju pred poročanjem (prispevanje k zelenemu prehodu)

Opomba: V obdobju poročanja k primarnemu in sekundarnemu področju politike stebra zelenega prehoda prispeva 20 mejnikov in ciljev. V obdobju pred poročanjem pa to velja za 28 mejnikov in ciljev.

Vir: Evropska komisija.

Države članice napredujejo na področjih trajnostne mobilnosti, energije iz obnovljivih virov in omrežij, energijske učinkovitosti ter prilagajanja podnebnim spremembam, pri čemer so dosegle velik napredek, nekatere države pa so prevzele vodilno vlogo. Na področju trajnostne mobilnosti so največ izvedenih ukrepov evidentirale Italija, Belgija in Španija, napredek na področju trajnostne mobilnosti pa je bil razširjen na skupno 20 načrtov. Povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in krepitev omrežij je bilo predvsem posledica političnih ukrepov na Portugalskem, v Italiji in na Češkem. Izboljšanje energijske učinkovitosti se je široko porazdelilo med 19 držav članic, kar kaže na obsežna prizadevanja za zmanjšanje porabe energije s prenovami in drugimi programi energijske učinkovitosti. Na področju prilagajanja podnebnim spremembam so imele največji zagon Grčija, Portugalska in Španija, ki so napredovale tudi pri ukrepih, povezanih z varstvom vodnih virov, biotske raznovrstnosti in ekosistemov (glej sliko 22). Primeri iz spodnjega okvira poudarjajo ključne ukrepe z mejniki in cilji, zaključenimi v obdobju poročanja.

Slika 22: Število mejnikov in ciljev, ki so jih države članice od 1. septembra 2024 do 31. avgusta 2025 izpolnile na področju zelenega prehoda

Vir: Evropska komisija.

Digitalna preobrazba

Mehanizem za okrevanje in odpornost pomembno prispeva k digitalni preobrazbi v EU. V načrte za okrevanje in odpornost je zajeta vrsta ukrepov, vključno z uvajanjem digitalne infrastrukture naslednje generacije in naprednih tehnologij, razvojem digitalnih spretnosti prebivalstva in delovne sile ter podporo digitalizaciji podjetij in javnih storitev. K stebru digitalne preobrazbe bodo prispevale skupaj 166,1 milijarde EUR 51 .

Države članice so dosegle znaten napredek pri izvajanju ukrepov, povezanih z digitalno preobrazbo, saj je bilo za približno polovico povezanih mejnikov in ciljev ocenjeno, da so izpolnjeni, ali sporočeno, da so zaključeni. Natančneje, za 1 208 od 2 427 mejnikov in ciljev, povezanih z digitalno preobrazbo, je Komisija ocenila, da so izpolnjeni, ali pa so države članice sporočile, da so zaključeni (glej sliko 24), kar pomeni 50-odstotno stopnjo napredka (vključno s 34 % ocenjenih v zahtevkih za plačilo). Komisija je ocenila, da je bilo od teh med 1. septembrom 2024 in 31. avgustom 2025 izpolnjenih 336 mejnikov in ciljev, ki prispevajo k digitalni preobrazbi. Primeri iz spodnjega okvira poudarjajo ključne ukrepe z mejniki in cilji, zaključenimi v obdobju poročanja.

Slika 24: Odstotek vseh mejnikov in ciljev, ki prispevajo k digitalni preobrazbi in so ocenjeni kot izpolnjeni ali za katere je bilo sporočeno, da so zaključeni, po državah članicah

Vir: Evropska komisija.

Pametna, trajnostna in vključujoča rast

Vseh 27 načrtov za okrevanje in odpornost prispeva k stebru „pametne, vključujoče in trajnostne rasti“ z več kot 1 800 ukrepi s sredstvi v višini več kot 336 milijard EUR 54 . Ti ukrepi zajemajo različna področja, ki segajo od reform za podporo poslovnemu okolju (tj. poenostavitev regulativnih okvirov, skrajšanje upravnih postopkov in posodobitev javne uprave) ali konkurenčnosti (tj. izboljšanje konkurenčnosti, javnih naročil in trgovine), do podpore MSP, raziskavam, razvoju in inovacijam ter kulturnemu sektorju.

Dosežen je bil znaten napredek pri izvajanju ukrepov, povezanih s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, pri čemer je bilo za več kot 55 % mejnikov in ciljev, ki prispevajo k temu stebru mehanizma za okrevanje in odpornost, ocenjeno, da so zadovoljivo izpolnjeni, ali pa so države članice sporočile, da so zaključeni. Natančneje, za 1 831 od skupno 3 271 ustreznih mejnikov in ciljev je Komisija ocenila, da so izpolnjeni, ali pa so države članice sporočile, da so zaključeni (glej sliko 25), kar pomeni 56-odstotno stopnjo napredka (vključno z 38 % ocenjenih v zahtevkih za plačilo). Komisija je ocenila, da je bilo od teh med 1. septembrom 2024 in 31. avgustom 2025 izpolnjenih 469 mejnikov in ciljev.

Mehanizem za okrevanje in odpornost zagotavlja podjetjem znatno podporo z neposrednim financiranjem in finančnimi instrumenti. Do druge polovice leta 2024 je več kot 4,5 milijona podjetij, zlasti MSP, prejelo podporo iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Pobude zajemajo spodbude za digitalizacijo, financiranje raziskav in razvoja ter naložbe v trajnostne tehnologije. Primeri iz spodnjega okvira poudarjajo ključne ukrepe z mejniki in cilji, zaključenimi v obdobju poročanja.

Slika 25: Odstotek vseh mejnikov in ciljev, ki prispevajo k pametni, trajnostni in vključujoči rasti in so ocenjeni kot izpolnjeni ali za katere je bilo sporočeno, da so zaključeni, po državah članicah

Vir: Evropska komisija.

Socialna in teritorialna kohezija

Države članice so vključile številne ukrepe za podporo socialni in teritorialni koheziji, ki prispevajo k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic. Številni načrti za okrevanje in odpornost vključujejo posebna poglavja o enakih možnostih in dostopu do trga dela, poštenih delovnih pogojih ter socialni zaščiti in vključevanju. Vsi pa podpirajo tudi reforme in naložbe za izboljšanje različnih vrst infrastrukture in storitev (kot so promet, okolje, energetika in javna uprava) na lokalni, regionalni in drugih teritorialnih ravneh. Natančneje, v 27 načrtih za okrevanje in odpornost bo steber socialne in teritorialne kohezije podprt s sredstvi v višini približno 258,3 milijarde EUR 55 .

Načrti za okrevanje in odpornost v različni meri zajemajo socialno in teritorialno kohezijo, pri izvajanju ustreznih ukrepov pa je bil dosežen dober splošni napredek. Za 1 421 od 2 795 mejnikov in ciljev, ki prispevajo k socialni in teritorialni koheziji, je Komisija že ocenila, da so izpolnjeni, ali pa so države članice sporočile, da so zaključeni (glej sliko 26), kar pomeni 51-odstotno stopnjo napredka (vključno s 34 % ocenjenih v zahtevkih za plačilo). S teritorialno infrastrukturo in storitvami je povezanih 441 od 2 795 mejnikov in ciljev. Komisija je ocenila, da je bilo od teh med 1. septembrom 2024 in 31. avgustom 2025 izpolnjenih 365 mejnikov in ciljev. Primeri iz spodnjega okvira poudarjajo ključne ukrepe z mejniki in cilji, zaključenimi v obdobju poročanja.

Slika 26: Odstotek vseh mejnikov in ciljev, ki prispevajo k socialni in teritorialni koheziji in so ocenjeni kot izpolnjeni ali za katere je bilo sporočeno, da so zaključeni, po državah članicah

Vir: Evropska komisija.

Zdravje ter gospodarska odpornost in odpornost institucij

Načrti za okrevanje in odpornost pomembno prispevajo k zdravju ter gospodarski in socialni odpornosti in odpornosti institucij. Njihov cilj je tudi povečati pripravljenost na krize in zmogljivost za odzivanje nanje. K stebru za zdravje ter gospodarsko in socialno odpornost in odpornost institucij prispeva več kot 1 200 ukrepov in podukrepov s sredstvi v višini približno 94,2 milijarde EUR 56 , vključenih v 27 načrtov za okrevanje in odpornost. Ti ukrepi zajemajo področja politike, ki segajo od zdravstvenega varstva in dolgotrajne oskrbe do učinkovitosti pravosodnih sistemov in nadzora na področju preprečevanja pranja denarja. Podprta je bila tudi preobrazba javne uprave na vseh ravneh, od naložb v javno upravo do posodobitve zakonodajnih postopkov. 

V stebru zdravja ter gospodarske odpornosti in odpornosti institucij je bilo doslej doseženega največ napredka. Za 1 494 od 2 473 mejnikov in ciljev, ki prispevajo k tem ciljem, je Komisija ocenila, da so izpolnjeni, ali pa so države članice sporočile, da so zaključeni (glej sliko 27), kar pomeni 60-odstotno stopnjo napredka (vključno z 42 % ocenjenih v zahtevkih za plačilo). Komisija je ocenila, da je bilo od teh med 1. septembrom 2024 in 31. avgustom 2025 izpolnjenih 375 mejnikov in ciljev. Primeri iz spodnjega okvira poudarjajo ključne ukrepe z mejniki in cilji, zaključenimi v obdobju poročanja.

Slika 27: Odstotek vseh mejnikov in ciljev, ki prispevajo k zdravju ter gospodarski odpornosti in odpornosti institucij in so ocenjeni kot izpolnjeni ali za katere je bilo sporočeno, da so zaključeni, po državah članicah

Vir: Evropska komisija.

Politike za naslednjo generacijo

Ukrepi v okviru stebra politike za naslednjo generacijo, otroke in mlade se osredotočajo zlasti na izobraževanje, usposabljanje, predšolsko vzgojo in varstvo ter zagotavljanje podpore zaposlovanju mladih. V 27 načrtih za okrevanje in odpornost je ta steber podprt s sredstvi v višini približno 56,2 milijarde EUR 57 . Približno 45,1 milijarde EUR prispeva k splošnemu, poklicnemu in visokošolskemu izobraževanju, 7,4 milijarde EUR k predšolski vzgoji in varstvu, 6,1 milijarde EUR pa k podpori zaposlovanju mladih.

Napredek je viden pri mejnikih in ciljih, ki prispevajo k politikam za naslednjo generacijo, otroke in mlade, kot sta izobraževanje ter pridobivanje znanj in spretnosti. Doslej je za 346 od 651 mejnikov in ciljev Komisija že ocenila, da so izpolnjeni, ali pa so države članice sporočile, da so zaključeni (glej sliko 28), kar pomeni 53-odstotno stopnjo napredka (vključno s 36 % ocenjenih v zahtevkih za plačilo). Komisija je ocenila, da je bilo od teh med 1. septembrom 2024 in 31. avgustom 2025 izpolnjenih 94 mejnikov in ciljev. Primeri iz spodnjega okvira poudarjajo ključne ukrepe z mejniki in cilji, zaključenimi v obdobju poročanja.

Slika 28: Odstotek vseh mejnikov in ciljev, ki prispevajo k politikam za naslednjo generacijo in so ocenjeni kot izpolnjeni ali za katere je bilo sporočeno, da so zaključeni, po državah članicah

Opomba: Luksemburški načrt za okrevanje in odpornost ne vključuje mejnikov in ciljev, ki prispevajo k politikam za naslednjo generacijo.

Vir: Evropska komisija.

Spol in mladi

Načrti za okrevanje in odpornost znatno prispevajo k enakosti spolov ter se osredotočajo na otroke in mlade. Načrti za okrevanje in odpornost vsebujejo 136 (pod)ukrepov, ki skupaj prispevajo 21,9 milijarde EUR 58 za enakost spolov. Razčlenitev ukrepov v zvezi z enakostjo spolov po državah članicah je prikazana na sliki 29. Vključujejo tudi 422 (pod)ukrepov, ki so osredotočeni na otroke in mlade ter prispevajo 66,3 milijarde EUR 59 . Ti podatki ne vključujejo prispevka drugih reform in naložb, ki se na prvi pogled morda ne štejejo za politike, ki prispevajo k enakosti spolov ter otrokom in mladim, vendar ima lahko njihovo izvajanje v zvezi s tem precejšen pozitiven učinek. Reforme na področju zdravstvenega varstva se na prvi pogled na primer morda ne štejejo za politike, ki prispevajo k enakosti spolov, glede na visok delež žensk, zaposlenih v tem sektorju, pa lahko njihovo učinkovito izvajanje prispeva h krepitvi enakosti spolov.

Slika 29: Odstotek ukrepov iz načrtov za okrevanje in odpornost, osredotočenih na enakost spolov 

Opomba: Načrta za okrevanje in odpornost Danske in Luksemburga ne vključujeta ukrepov, ki neposredno prispevajo k enakosti po spolu, čeprav lahko vključujeta ukrepe, ki posredno prispevajo k enakosti po spolu.

Vir: preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti.

Države članice še naprej dosegajo napredek pri izvajanju ukrepov, ki prispevajo k enakosti spolov in so osredotočeni na otroke in mlade. Komisija je 142 od 244 mejnikov in ciljev, osredotočenih na enakost spolov, ocenila kot izpolnjenih, ali pa so države članice sporočile, da so zaključeni (glej sliko 30), kar pomeni 58-odstotno stopnjo napredka (vključno s 33 % pozitivno ocenjenih v zahtevkih za plačilo). Poleg tega je 375 od 702 mejnikov in ciljev, ki prispevajo k otrokom in mladim, ocenila kot izpolnjenih, ali pa so države članice sporočile, da so zaključeni (glej sliko 31), kar pomeni 53-odstotno stopnjo napredka (vključno s 37 % pozitivno ocenjenih v zahtevkih za plačilo). Komisija je ocenila, da je bilo med 1. septembrom 2024 in 31. avgustom 2025 izpolnjenih 23 mejnikov in ciljev, ki prispevajo k enakosti spolov, ter 107 mejnikov in ciljev, ki podpirajo otroke in mlade. Primeri iz spodnjega okvira poudarjajo ključne ukrepe z mejniki in cilji, zaključenimi v obdobju poročanja.

Slika 30: Odstotek vseh mejnikov in ciljev, ki prispevajo k enakosti spolov in so ocenjeni kot izpolnjeni ali za katere je bilo sporočeno, da so zaključeni, po državah članicah

 Opomba: Načrta za okrevanje in odpornost Danske in Luksemburga ne vključujeta mejnikov in ciljev, ki neposredno prispevajo k enakosti po spolu, čeprav lahko vključujeta ukrepe, ki posredno prispevajo k enakosti po spolu. Načrt za okrevanje in odpornost Latvije vključuje več mejnikov in ciljev, ki prispevajo k enakosti spolov, ki pa jih Komisija še ni ocenila kot izpolnjenih niti ni Latvija sporočila, da so zaključeni.

Vir: Evropska komisija.

Slika 31: Odstotek vseh mejnikov in ciljev, osredotočenih na otroke in mlade, ki so bili ocenjeni kot izpolnjeni ali za katere je bilo sporočeno, da so zaključeni, po državah članicah 

Opomba: Luksemburški načrt za okrevanje in odpornost ne vključuje mejnikov in ciljev, ki neposredno prispevajo k otrokom in mladim, čeprav lahko vključujete ukrepe, ki posredno prispevajo k otrokom in mladim.

Vir: Evropska komisija.

G. Napredek v zvezi z načrtom REPowerEU

S poglavji REPowerEU se še naprej podpirata odpornost in trajnostnost energetskih sistemov EU

Načrt REPowerEU, katerega ključni instrument je mehanizem za okrevanje in odpornost, je znatno prispeval k zmanjšanju odvisnosti od ruskega plina. Komisija je v odziv na energetsko krizo po invaziji Rusije na Ukrajino spomladi 2022 uvedla načrt REPowerEU. Mehanizem za okrevanje in odpornost ima osrednje mesto pri njegovem izvajanju in financiranju. Uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost je bila spremenjena februarja 2023, da bi lahko države članice načrte za okrevanje in odpornost dopolnile z dodatkom posebnega poglavja REPowerEU. Državam članicam so bila zagotovljena dodatna sredstva za vključitev novih ali razširjenih reform in naložb, povezanih z energijo. Reforme in naložbe so bile osredotočene na diverzifikacijo oskrbe z energijo, povečanje prihrankov energije, povečanje proizvodnje čiste energije ter povečanje odpornosti, varnosti in trajnostnosti energetskega sistema EU. EU je zaradi vseh ukrepov, doslej sprejetih v okviru načrta REPowerEU, zmanjšala količine uvoženega ruskega plina s 150 milijard kubičnih metrov leta 2021 na 52 milijard kubičnih metrov leta 2024, pri čemer se je delež uvoza ruskega plina zmanjšal s 45 % na 19 % 60 .

V vseh 27 načrtov za okrevanje in odpornost so zdaj vključena poglavja REPowerEU. Bolgarija je bila zadnja država članica, ki je aprila 2025 predložila posebno poglavje REPowerEU, Svet pa je dopolnjeni načrt sprejel julija 2025. Poglavje vključuje tri nove reforme in tri nove ali razširjene naložbe. Šest ukrepov bo pripomoglo k odpravi energetske revščine, spodbudilo liberalizacijo trga z električno energijo ter pospešilo uvajanje, shranjevanje in uporabo energije iz obnovljivih virov. Z njimi se dopolnjuje več kot 261 obstoječih ukrepov iz drugih poglavij REPowerEU. Z dodatkom bolgarskega poglavja REPowerEU je poglavjem REPowerEU zdaj namenjenih 65,3 milijarde EUR ocenjenih stroškov.

S poglavji REPowerEU se še naprej krepi prispevek mehanizma za okrevanje in odpornost k podnebnim ciljem. Odhodki za podnebne ukrepe pomenijo približno 75 % skupnih ocenjenih stroškov ukrepov REPowerEU, kar je precej nad minimalno zahtevo 37 %, kot je določena v uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Dodatna podpora v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost za podnebne ukrepe z vključitvijo bolgarskega poglavja REPowerEU znaša 48,9 milijarde EUR, v primerjavi s 47,8 milijarde EUR, določenimi v letnem poročilu o mehanizmu za okrevanje in odpornost za leto 2024.

Ukrepi REPowerEU imajo še naprej močno čezmejno ali večdržavno razsežnost. Čezmejni in večdržavni projekti so ključni za srednjeročno doseganje ciljev REPowerEU ter so potrebni v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Ukrepi s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo ali učinkom so tisti, ki prispevajo k zagotavljanju oskrbe EU z energijo ali zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in/ali povpraševanja po energiji. V ključnih regijah, zlasti v baltskih državah in jugovzhodni Evropi, novi interkonektorji krepijo energetsko varnost EU, saj z zmanjševanjem ozkih grl in povečevanjem zmogljivosti omogočajo bolj prost pretok električne energije med državami članicami. Čeprav je bila neposredna podpora iz mehanizma za okrevanje in odpornost za obsežno čezmejno infrastrukturo zaradi lastne zapletenosti in daljših časovnih okvirov omejena, večina držav članic vlaga v shranjevanje energije in posodobitve omrežja. S temi ukrepi se izboljšujejo prožnost, učinkovitost in vključevanje obnovljivih virov energije ter krepi vseevropski energetski sistem. Poleg tega imajo lahko reforme tudi čezmejno ali večdržavno razsežnost ali učinek, zlasti tiste, s katerimi se izboljšujejo prožnost, učinkovitost in vključevanje obnovljivih virov energije, s čimer krepijo vseevropski energetski sistem. V vseh 27 poglavij REPowerEU so vključeni ukrepi z večdržavno ali čezmejno razsežnostjo, njihovi skupni ocenjeni stroški pa znašajo 49,6 milijarde EUR. To pomeni 76 % skupnih stroškov vseh ukrepov, vključenih v poglavja, kar je precej nad minimalno zahtevo 30 % iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Izvajanje ukrepov REPowerEU dobro napreduje

Države članice so dosegle napredek pri izvajanju ukrepov v okviru poglavij REPowerEU. Za 200 od 623 mejnikov in ciljev, vključenih v poglavja REPowerEU, je Komisija ocenila, da so zadovoljivo izpolnjeni, ali pa so države članice sporočile, da so zaključeni, kar pomeni približno 32-odstotno stopnjo napredka (vključno z 11 % ocenjenih v zahtevkih za plačilo) (glej sliko 33). Komisija je ocenila, da so bili med 1. septembrom 2024 in 31. avgustom 2025 izpolnjeni skoraj vsi (87 %) mejniki in cilji REPowerEU.

Slika 33: Odstotek vseh mejnikov in ciljev, ki prispevajo k zelenemu prehodu in so ocenjeni kot izpolnjeni ali za katere je bilo sporočeno, da so zaključeni, po državah članicah

Vir: Evropska komisija.

V zadnjem letu večina pozitivno ocenjenih mejnikov in ciljev REPowerEU izraža napredek na področju energije iz obnovljivih virov in omrežij ter pomembne regulativne reforme, da bi se pospešilo uvajanje obnovljivih virov energije, spodbujale prenove za večjo energijsko učinkovitost in pospeševala trajnostna mobilnost. Na področju energije iz obnovljivih virov in omrežij so največ izpolnjenih mejnikov in ciljev evidentirale Estonija, Italija in Latvija, napredek na tem področju pa se je razširil na skupno 11 načrtov. Češka, Portugalska in Italija so uvedle regulativne spremembe za pametno, trajnostno in vključujočo rast. Italija, Luksemburg in Portugalska so podprli ukrepe za izboljšanje trajnostne mobilnosti. Primeri iz spodnjega okvira poudarjajo ključne ukrepe z mejniki in cilji, zaključenimi v obdobju poročanja.

Zaključek

V preteklem letu je bil dosežen precejšen napredek pri izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost. Državam članicam je bilo do 31. avgusta 2025 izplačanih skupno 362 milijard EUR sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, kar ustreza temu, da so zadovoljivo izpolnile 2 586 mejnikov in ciljev. To je 56 % skupnih dodeljenih sredstev (61 % skupne nepovratne podpore in 48 % skupne podpore v obliki posojil). V obdobju poročanja, tj. od 1. septembra 2024 do 31. avgusta 2025, so bili izpolnjeni ključni mejniki in cilji, ki so okrepili gospodarstva držav članic in prispevali h ključnim ciljem EU, kot sta zeleni prehod in digitalna preobrazba.

Mehanizem za okrevanje in odpornost ima dejanski učinek po vsej Evropski uniji, saj prispeva k trajnostni gospodarski rasti ter gospodarski in socialni odpornosti in odpornosti institucij. Države članice so do konca leta 2024 porabile približno 80 % prejetih nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, pri čemer so se s skoraj tremi četrtinami evidentiranih odhodkov podpirale javne naložbe. To poudarja ključno vlogo mehanizma za okrevanje in odpornost pri podpiranju naložb po krizi zaradi COVID-19. Njegov skupni učinek na svetovni ravni je v obdobju 2020–2030 ocenjen na 892 milijard EUR, kar zajema učinke prelivanja in posredne učinke. To kaže, da prispevek mehanizma za okrevanje in odpornost k dolgoročni rasti močno presega zgolj izplačila sredstev iz tega mehanizma v proračune držav članic 61 . Te ocene prav tako ne izražajo pričakovanih dodatnih gospodarskih koristi strukturnih reform, ki jih spodbuja mehanizem. V okviru mehanizma za okrevanje in odpornost se je stopnja izvajanja specifičnih priporočil za države v državah članicah dejansko povečala za 17 odstotnih točk v primerjavi z obdobjem pred njegovo uvedbo, kar dokazuje, da uspešno prispeva k reševanju dolgotrajnih izzivov.

V prihodnje morajo države članice nujno pospešiti prizadevanja za izvajanje, da bi bilo to uspešno zaključeno do avgusta 2026. Med državami članicami je izvajanje še vedno neenakomerno, zato morajo pospešiti prizadevanja za izpolnitev preostalih mejnikov in ciljev, da bi do prihajajočega roka v celoti izkoristile potencial mehanizma za okrevanje in odpornost. Komisija je v sporočilu NextGenerationEU – pot do leta 2026 zagotovila smernice, ki državam članicam pomagajo pri vnaprejšnjem načrtovanju predložitve zadnjih zahtevkov za plačilo leta 2026, ter poudarila, da je treba načrte za okrevanje in odpornost racionalizirati. Ker mora veliko držav članic še vedno izpolniti precej mejnikov in ciljev, je treba okrepiti prizadevanja za poenostavitev načrtov za okrevanje in odpornost ter upoštevanje določenih rokov, hkrati pa izpolnjevati vse zahteve iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Hitro ukrepanje držav članic v preostalih mesecih bo ključno za uspešen zaključek mehanizma za okrevanje in odpornost. Komisija je pripravljena ves čas postopka zagotavljati stalno usmerjanje in podporo.

(1)

Glej pomladansko gospodarsko napoved Evropske komisije 2025: European Economic Forecast. Spring 2025 .

(2)

Glej Michels idr. (2025), Economic impacts of the Recovery and Resilience Facility: new insights at sectoral level and the case of Germany (Gospodarski učinki mehanizma za okrevanje in odpornost: nova spoznanja na sektorski ravni in primer Nemčije), na voljo na povezavi: Economic Impacts of the Recovery and Resilience Facility: New Insights at Sectoral Level and the Case of Germany .

(3)

Glej COM(2025) 310 final/2 (2025) NextGenerationEU – pot do leta 2026, na voljo na povezavi: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52025DC0310&qid=1760344713750 .

(4)

  Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost .

(5)

Presečni datum za specifična priporočila za države za leto 2025 je 4. junij 2025. Države članice so od takrat še naprej izvajale načrte za okrevanje in odpornost, zaradi česar so se v nekaterih primerih povečali deleži izpolnjevanja mejnikov in ciljev.

(6)

Metodologija delnih plačil zagotavlja prožnost pri izplačilu dela sredstev državam članicam, če malo mejnikov ali ciljev še ni zadovoljivo izpolnjenih. V skladu s členom 24(8) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost imajo države članice šest dodatnih mesecev, da sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev zadovoljivega izpolnjevanja začasno ustavljenih mejnikov ali ciljev. Po tem obdobju Komisija ponovno oceni zahtevek za plačilo in prekliče začasno ustavitev, če so določeni mejniki ali cilji ocenjeni kot izpolnjeni, ali zmanjša dodeljena finančna sredstva države članice, če mejniki ali cilji še vedno niso zadovoljivo izpolnjeni.

(7)

V skladu z drugim stavkom člena 24(3) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Za več informacij o okviru za razveljavitev glej Prilogo II k letnemu poročilu o mehanizmu za okrevanje in odpornost za leto 2023 (COM(2023) 545 final), 19. september 2023 .

(8)

Glej Izvedbeni sklep Komisije z dne 7. julija 2025 o začasni ustavitvi naslednjih izplačil nepovratne podpore za Španijo (C(2025) 4643 final) .

(9)

Do 31. avgusta 2025.

(10)

V skladu s členom 11(2) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost je bil najvišji finančni prispevek za nepovratno finančno podporo za vsako državo članico junija 2022 posodobljen na podlagi podatkov Eurostata o realizaciji v zvezi s spremembo rasti realnega BDP za leto 2020 in skupno spremembo realnega BDP za obdobje 2020–2021.

(11)

Bolgarija je bila edina država članica, ki do 31. avgusta 2024 ni predložila poglavja REPowerEU (tj. obdobje poročanja za letno poročilo za leto 2024). Poglavje REPowerEU za Bolgarijo je nato sprejel Svet 18. julija 2025.

(12)

Glede na pomen socialnih odhodkov po pandemiji COVID-19 je bila Komisija s členom 29(4), točka (b), uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost pooblaščena, da sprejme delegiran akt o določitvi metodologije za poročanje o ocenjenih socialnih odhodkih, tudi za otroke in mlade, v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Na podlagi metodologije, ki jo je sprejela Komisija, se vsi ocenjeni odhodki za reforme in naložbe, ki se krijejo s sredstvi iz mehanizma, uvrščajo na eno od devetih širših področij politike, nato združenih v štiri socialne kategorije: (1) zaposlovanje ter znanja in spretnosti, (2) izobraževanje ter nega in varstvo otrok, (3) zdravstveno varstvo in dolgotrajna oskrba ter (4) socialne politike; glej Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2105 .

(13)

Glej Prilogo V k letnemu poročilu o izvajanju mehanizma za okrevanje in odpornost za leto 2024 .

(14)

Glej https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/disbursements.html?table=finalRecipientByCountry .

(15)

Glej https://commission.europa.eu/business-economy-euro/economic-recovery/recovery-and-resilience-facility_sl#map .

(16)

Te revizije se nanašajo na zahtevke za plačilo, ki so jih predložile Belgija, Ciper, Češka, Danska (september 2024 in marec 2025), Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Italija (november 2024 in februar 2025), Latvija, Litva, Nizozemska, Portugalska, Romunija in Španija.

(17)

Ocena tveganja temelji na številnih merilih, kot so vrsta in število izvajalskih organov, vrsta in število končnih prejemnikov, uporabljeno označevanje in zapletenost mehanizma preverjanja.

(18)

ARACHNE je orodje IT za podatkovno rudarjenje in obogatitev podatkov, ki ga je razvila Evropska komisija. Pomaga opredeliti projekte, ki črpajo sredstva iz več skladov EU in pri katerih obstaja morebitno tveganje dvojnega financiranja. Vanj so vključeni upravičenci, izvajalci, podizvajalci, partnerji in člani konzorcija, ki sodelujejo v več projektih, ne glede na njihovo vlogo v različnih projektih.

(19)

 Glej Posebno poročilo 09/2025 – Sistemi za zagotavljanje skladnosti s pravili o javnem naročanju in državni pomoči pri porabi sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost , Posebno poročilo 10/2025 – Reforme trga dela v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost , Posebno poročilo 13/2025 – Podpora iz mehanizma za okrevanje in odpornost za digitalni prehod v državah članicah EU ter Pregled 02/2025: Odgovornost, preglednost in usmerjenost v smotrnost – slabosti mehanizma za okrevanje in odpornost ter kaj se lahko iz njih naučimo | Evropsko računsko sodišče .

(20)

Glej Posebno poročilo ERS 13/2024 – Črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost , glej Posebno poročilo ERS 14/2024 – Zeleni prehod – Nejasen prispevek mehanizma za okrevanje in odpornost , glej Posebno poročilo ERS 22/2024 – Dvojno financiranje iz proračuna EU , glej Posebno poročilo ERS 09/2025 – Sistemi za zagotavljanje skladnosti s pravili o javnem naročanju in državni pomoči pri porabi sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost , glej Posebno poročilo ERS 10/2025 – Reforme trga dela v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost , glej Posebno poročilo ERS 13/2025 – Podpora iz mehanizma za okrevanje in odpornost za digitalni prehod v državah članicah EU in glej Letni poročili ERS za leto 2023 .

(21)

Glej letno poročilo o mehanizmu za okrevanje in odpornost za leto 2024, Priloga II in Priloga III .

(22)

Izvajalci teh revizij so med drugim služba Komisije za notranjo revizijo, Evropsko računsko sodišče, Evropski svet in Evropski parlament.

(23)

Na voljo na https://commission.europa.eu/business-economy-euro/economic-recovery/recovery-and-resilience-facility_sl#map .

(24)

Dvajseti dialog o okrevanju in odpornosti je potekal 8. septembra 2025, tj. po presečnem datumu tega letnega poročila.

(25)

Glej Information provided to the European Parliament or to the Council on the Recovery and Resilience Plans – Evropska komisija (Informacije, ki jih je Evropski parlament ali Svet prejel o načrtih za okrevanje in odpornost).

(26)

 Strokovna skupina je do zdaj organizirala 31 sestankov. Za informacije o vseh sestankih neformalne strokovne skupine za mehanizem za okrevanje in odpornost glej Register strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih skupin .

(27)

Seznam dogodkov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost: RRF events (dogodki v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost) – Evropska komisija .

(28)

  NextGenerationEU: za močnejšo in odpornejšo Evropo – Evropska unija .

(29)

Glej standardno raziskavo Eurobarometer 103 – pomlad 2025 – maj 2025 – raziskava Eurobarometer .

(30)

Ta analiza se osredotoča na črpanje nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, saj posojila iz tega mehanizma uporablja le podskupina držav članic, z njimi pa se v veliki meri podpirajo finančni instrumenti, ki imajo bolj zamaknjen profil črpanja. Države članice so do konca leta 2024 evidentirale odhodke v višini 12 % sredstev za posojila iz mehanizma za okrevanje in odpornost, medtem ko je Komisija izplačala 37 % teh sredstev.

(31)

Madžarska je januarja 2024 prejela predhodno financiranje iz nepovratnih sredstev REPowerEU.

(32)

Švedska v obdobju 2020–2024 ni prejela nobenih nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Prvo plačilo Švedski je bilo izvršeno julija 2025.

(33)

Analiza temelji na znanstvenem članku Michels idr. (2025), Economic impacts of the Recovery and Resilience Facility: new insights at sectoral level and the case of Germany (Gospodarski učinki mehanizma za okrevanje in odpornost: nova spoznanja na sektorski ravni in primer Nemčije), na voljo na povezavi: Economic Impacts of the Recovery and Resilience Facility: New Insights at Sectoral Level and the Case of Germany .

(34)

Ta podatkovna zbirka je na voljo na povezavi  Call for papers on the economic impact of the RRF (Razpis za prispevke o gospodarskem učinku mehanizma za okrevanje in odpornost) – Evropska komisija . S tu navedenimi številkami je izraženo stanje januarja 2025 in predvideno, da se vsi nacionalni načrti izvajajo v celoti. Podatkovna zbirka je bila nazadnje posodobljena junija 2025, dodatno pa jo je mogoče popraviti ob upoštevanju posodobitev nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost.

(35)

  NACE Rev. 2 – Statistical classification of economic activities – Products Manuals and Guidelines – Eurostat (NACE Rev. 2 – statistična klasifikacija gospodarskih dejavnosti – priročniki in smernice v zvezi z izdelki).

(36)

Makroekonomska analiza vpliva naložb, financiranih iz mehanizma za okrevanje in odpornost, temelji na dobro uveljavljenem modelu FIDELIO Evropske komisije. S tem modelom splošnega ravnovesja je mogoče razmejiti neposredne učinke in učinke prelivanja mehanizma za okrevanje in odpornost, ki so analizirani kot šok, ki temelji na povpraševanju, pri čemer se upoštevajo povezave v vrednostnih verigah v 64 sektorjih in dvostranska trgovina med 46 državami.

(37)

 Glej Bańkowski, K., Benalal, N., Bouabdallah, O., De Stefani, R., Dorrucci, E., Huber, C., Jacquinot, P., Modery, W., Nerlich, C., Rodríguez-Vives, M., Szörfi, B., Zorell, N., Zwick, C. (2024), Four years into NextGenerationEU: what impact on the euro area economy? (Štiri leta po NextGenerationEU: kakšen je vpliv na gospodarstvo euroobmočja?), ECB Occasional Paper Series (Serija občasnih zvezkov ECB), št. 362.

(38)

Glej Economic impact of the Recovery and Resilience Facility: The Case of Germany (Gospodarski učinek mehanizma za okrevanje in odpornost: primer Nemčije), Evropska komisija, julij 2025, na voljo na povezavi: https://commission.europa.eu/document/download/ae7f84c5-c902-45f3-9f04-39596571f35c_en?filename=250703_RRF_impact_Germany_v6.pdf .

(39)

 Glej Economic impact of the Recovery and Resilience Facility: The Case of Netherlands (Gospodarski učinek mehanizma za okrevanje in odpornost: primer Nizozemske), Evropska komisija, julij 2025, na voljo na povezavi:  https://commission.europa.eu/document/download/1aea2ede-464b-4a27-9749-3293f16a4483_en?filename=250711%20RRF_impact_NL_v3.pdf .

(40)

Glej L’Impact économique de la facilité pour le reprise et résilience: le cas de la France (Gospodarski učinek mehanizma za okrevanje in odpornost: primer Francije), Evropska komisija, junij 2025, na voljo na povezavi:  https://commission.europa.eu/document/download/8b16b77c-3a92-40eb-b540-eaef8bf16e13_en?filename=250620_RRF_impact_France_v11.pdf .

(41)

Glej Economic impact of the Recovery and Resilience Facility: the case of Sweden (Gospodarski učinek mehanizma za okrevanje in odpornost: primer Švedske), Evropska komisija, julij 2025, na voljo na povezavi: https://commission.europa.eu/document/download/53107f05-140f-42bc-9308-421387e4f2d2_en?filename=220725%20RRF_impact_SE.pdf .

(42)

„Digitalna“ področja politike se nanašajo na priporočila na področjih digitalne povezljivosti, infrastrukture in delovanja trga, digitalizacije podjetij ter digitalizacije javne uprave in javnih storitev.

(43)

„Zelena“ področja politike se nanašajo na priporočila na področjih obnovljivih virov energije, energetske infrastrukture in omrežij, energijske učinkovitosti, okoljske politike in upravljanja virov, prometa ter prilagajanja podnebnim spremembam.

(44)

V skladu s členom 29 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost morajo države članice Komisiji poročati o skupnih kazalnikih, Komisija pa je pooblaščena, da določi skupne kazalnike, ki se uporabljajo za to poročanje. V Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2106 je opredeljenih 14 zadevnih kazalnikov. Obstajata dve vrsti kazalnikov. S kazalniki učinka se merijo specifični rezultati dejavnosti ali projekta, ki ga podpira mehanizem za okrevanje in odpornost (npr. dodatna nameščena operativna zmogljivost za energijo iz obnovljivih virov). Kazalniki rezultatov zajemajo spremembo razmer in njene učinke na upravičence (npr. osebe, ki imajo koristi od novih javnih digitalnih storitev ali usposabljanj). Od 14 skupnih kazalnikov so štirje razčlenjeni po spolu. Države članice o teh skupnih kazalnikih poročajo dvakrat letno, in sicer do 28. februarja (za obdobje poročanja od julija do decembra prejšnjega leta) in do 31. avgusta (za obdobje poročanja od januarja do junija istega leta). Komisija objavi podatke o skupnih kazalnikih v preglednici kazalnikov okrevanja in odpornosti , ko opravi preglede podatkov, da bi zagotovila njihovo verodostojnost in primerljivost. Kadar so podatki objavljeni na ravni posameznih držav članic, so v skladu z zahtevami delegirane uredbe Komisije predstavljeni v relativnem smislu. Vendar Komisija nima pravne podlage za pregledovanje ali preverjanje kakovosti podatkov, ki jih predložijo države članice, niti za spreminjanje ali zavrnitev posameznih navedb držav članic. Pregledi Komisije so omejeni na splošno verodostojnost in primerljivost podatkov. Kot je podrobno analizirano v vmesni oceni, za skupne kazalnike poleg tega veljajo metodološki pridržki. Čeprav je njihov namen poročati o splošni uspešnosti in napredku mehanizma za okrevanje in odpornost pri doseganju njegovih ciljev, ne zajemajo celovito vseh naložb, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost, in prispevka reform, saj ga je težko izmeriti s kvantitativnimi kazalniki. Zaradi metodologije zbiranja osnovnih podatkov o skupnih kazalnikih včasih ni mogoče ločiti njihovega posebnega izvora in prispevka k ciljem mehanizma za okrevanje in odpornost, zlasti ker ni elementa primerjave (hipotetični scenarij brez mehanizma za okrevanje in odpornost). Poleg tega skupni kazalniki ne vključujejo končnih ciljnih vrednosti, kar omejuje njihovo uporabo v okviru vrednotenja in določanja uspešnosti mehanizma za okrevanje in odpornost. To potrjujejo tudi povratne informacije, ki so jih poslale države članice.

(45)

Glej https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/common_indicators.html .

(46)

Poraba električne energije na prebivalca v gospodinjskem sektorju v EU je leta 2022 po podatkih Eurostata znašala 1,6 MWh na prebivalca (1 584 kWh).

(47)

Skupna zmogljivost za proizvodnjo električne energije v Italiji je leta 2023 po podatkih Eurostata znašala 104 098 MW.

(48)

V skladu s podatki iz polletnega poročanja spomladi 2025. V skladu s členom 27 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost morajo države članice v okviru evropskega semestra dvakrat letno poročati o napredku pri uresničevanju načrtov za okrevanje in odpornost. Ta obveznost je podrobneje določena v Delegirani uredbi Komisije (EU) 2021/2106, v kateri sta določena tudi roka za polletno poročanje, in sicer 30. april in 15. oktober. Države članice poročajo o svojem napredku pri doseganju mejnikov in ciljev, za katere je rok že potekel ali pa jih je treba doseči v naslednjih dvanajstih mesecih. Čeprav podatke sporočajo države članice same in jih Komisija ne preverja, zagotavljajo celovit pregled stanja izvajanja vseh načrtov in omogočajo spremljanje napredka pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost. Mejniki in cilji, ki jih je Komisija že ocenila kot zadovoljivo izpolnjene v okviru zahtevka za plačilo, so opredeljeni kot „izpolnjeni“. Mejniki in cilji z rokom v preteklosti (tj. tisti, ki bi jih bilo treba doseči pred datumom poročanja) so lahko glede na stanje napredka opredeljeni kot „zaključeni“ ali „še niso zaključeni“. Mejniki in cilji z rokom v prihodnosti (tj. tisti, ki bi jih bilo treba doseči v četrtletju datuma poročanja in naslednjih treh četrtletjih) so lahko glede na stanje opredeljeni kot „zaključeni“, „potekajo kot predvideno“ ali „prihaja do zamud“.

(49)

Ta slika prikazuje ocene stroškov na podlagi metodologije označevanja stebrov za preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti ter ustreza ukrepom, dodeljenim stebru zelenega prehoda kot primarnemu in/ali sekundarnemu stebru politike.

(50)

To se nanaša na predhodno ocenjene stroške vseh ukrepov, povezanih s tem področjem intervencije v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

(51)

Ta slika prikazuje ocene stroškov na podlagi metodologije označevanja stebrov za preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti ter ustreza ukrepom, dodeljenim stebru digitalne preobrazbe kot primarnemu in/ali sekundarnemu stebru politike.

(52)

 Glej tematsko analizo mehanizma za okrevanje in odpornost „Digital Skills and education“ (Digitalna znanja in spretnosti ter izobraževanje) (junij 2024), Evropska komisija, na voljo na povezavi: tematska analiza digitalnih znanj in spretnosti .

(53)

 Glej State of the Digital Decade report 2025 Annex 1 - State of EU digital transformation in 2025: progress and horizontal recommendations (Poročilo o stanju digitalnega desetletja za leto 2025, Priloga 1 – Stanje digitalne preobrazbe EU v letu 2025: napredek in horizontalna priporočila), Evropska komisija, na voljo na povezavi: State of the Digital Decade 2025 report | Shaping Europe’s digital future .

(54)

Ta slika prikazuje ocene stroškov na podlagi metodologije označevanja stebrov za preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti ter ustreza ukrepom, dodeljenim stebru pametne, trajnostne in vključujoče rasti kot primarnemu in/ali sekundarnemu stebru politike.

(55)

Ta slika prikazuje ocene stroškov na podlagi metodologije označevanja stebrov za preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti ter ustreza ukrepom, dodeljenim stebru socialne in teritorialne kohezije kot primarnemu in/ali sekundarnemu stebru politike.

(56)

Ta slika prikazuje ocene stroškov na podlagi metodologije označevanja stebrov za preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti ter ustreza ukrepom, dodeljenim stebru zdravja ter gospodarske odpornosti in odpornosti institucij kot primarnemu in/ali sekundarnemu stebru politike.

(57)

Ta slika prikazuje ocene stroškov na podlagi metodologije označevanja stebrov za preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti ter ustreza ukrepom, dodeljenim stebru politik za naslednjo generacijo kot primarnemu in/ali sekundarnemu stebru politike.

(58)

Ta slika prikazuje ocene stroškov na podlagi metodologije označevanja stebrov za preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti ter ustreza deležu ukrepov, osredotočenih na enakost spolov.

(59)

Ta slika prikazuje ocene stroškov na podlagi metodologije označevanja stebrov za preglednico kazalnikov okrevanja in odpornosti in ustreza deležu ukrepov, osredotočenih na otroke in mlade.

(60)

Evropska komisija, REPowerEU – 3 years on (REPowerEU – tri leta pozneje), na voljo na povezavi: REPowerEU – tri leta pozneje .

(61)

Glej Michels idr. (2025), Economic impacts of the Recovery and Resilience Facility: new insights at sectoral level and the case of Germany (Gospodarski učinki mehanizma za okrevanje in odpornost: nova spoznanja na sektorski ravni in primer Nemčije), na voljo na povezavi: Economic Impacts of the Recovery and Resilience Facility: New Insights at Sectoral Level and the Case of Germany .