EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 16.7.2025

COM(2025) 546 final

BELA KNJIGA

o pregledu strukture EU za boj proti goljufijam

1.Uvod

Pogodbi o Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU) določata, da je preprečevanje goljufij in drugih protipravnih ravnanj, ki škodijo finančnim interesom EU, skupna odgovornost EU in njenih držav članic 1 . Evropska komisija ima ključno odgovornost za zaščito finančnih interesov EU 2 prek svojih odredbodajalcev na podlagi prenosa pooblastil, za njeno izpolnjevanje pa si prizadeva skupaj z več specializiranimi organi, uradi in agencijami, ki so bili ustanovljeni v preteklih letih. Pri tem upošteva tudi priporočila Evropskega računskega sodišča. Ti akterji, skupaj s pristojnimi organi držav članic in odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil iz vseh institucij, organov, uradov in agencij, tvorijo strukturo EU za boj proti goljufijam.

Struktura EU za boj proti goljufijam se je sčasoma razvijala, da bi lahko obravnavala nenehno spreminjajoče se grožnje finančnim interesom EU. Povečala sta se tako število mednarodnih goljufij, vključno z goljufijami na področju DDV, kot dejavnost mrež organiziranega kriminala, usmerjenih v sredstva EU. Vse več je tudi dokazov o ključni vlogi organiziranega kriminala v shemah goljufij in, nasprotno, o pomembni vlogi goljufij pri financiranju drugih oblik hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, vključno s terorizmom. Izzivi so še večji, ker goljufi zdaj za izvajanje in prikrivanje svojih kriminalnih dejavnosti uporabljajo napredne tehnologije, kot so umetna inteligenca, šifrirana komunikacija in kriptovalute. Poleg tega se spreminjajo tudi načini upravljanja in že samo povečanje proračuna EU zaradi instrumenta NextGenerationEU je privedlo do povečanja zneskov, pri katerih obstaja tveganje za goljufije in nepravilnosti. Pregled okvira strukture EU za boj proti goljufijam predstavlja priložnost za boljše obravnavanje vseh izzivov in premostitev obstoječih vrzeli pri zaščiti finančnih interesov EU. Postopek pregleda strukture EU za boj proti goljufijam ponuja tudi priložnost za izboljšanje in racionalizacijo sodelovanja med različnimi akterji te strukture. Ta bela knjiga je namenjena pripravi navedenega procesa in v širši razmislek zastavlja več ključnih vprašanj, ki bi se lahko preučila v prihajajočem pregledu.

Pregled strukture EU za boj proti goljufijam dopolnjuje pripravljalno delo v zvezi z naslednjim večletnim finančnim okvirom (v nadaljnjem besedilu: VFO). Cilj je zagotoviti, da se bo v naslednjem VFO izkoristila okrepljena in učinkovitejša struktura za boj proti goljufijam, da bi pri zaščiti finančnih interesov EU kar najbolje uporabili razpoložljive vire (zlasti kar zadeva dopolnjevanje in usklajevanje funkcij in dejavnosti vseh zadevnih akterjev). Pregled bo prispeval k uresničevanju ciljev, ki jih je Komisija zastavila v svojih predlogih za naslednji dolgoročni proračun EU. To se bo doseglo zlasti z obravnavanjem zapletenosti, slabosti in omejitev sedanjega sistema, povečanjem učinka vsakega evra, porabljenega za osredotočanje na prednostne naloge in cilje EU, pri katerih ima ukrepanje EU največjo dodano vrednost, ter zagotavljanjem odgovornosti glede sredstev EU in njihove sledljivosti.

Pregled strukture EU za boj proti goljufijam dopolnjuje tudi številne druge nedavne ali tekoče politične pobude na področjih, ki so tesno povezana z bojem proti goljufijam, kot so predlog direktive o boju proti korupciji s kazenskim pravom 3 , uredba o pogojenosti 4 in spremljanje v okviru letnega poročila o stanju pravne države.

Evropski parlament pregledu strukture EU za boj proti goljufijam pripisuje velik pomen. Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor je v svojem „Poročilu o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2023“ (v nadaljnjem besedilu: poročilo odbora CONT) 5 poudaril, da je v odziv na nastajajoče izzive in priložnosti nujno treba okrepiti in posodobiti strukturo EU za boj proti goljufijam 6 . V poročilu odbora CONT je zlasti poudarjeno, da je treba oceniti in čim bolj zmanjšati podvajanje in prekrivanje pri akterjih strukture EU za boj proti goljufijam, spodbujati strategije za boj proti goljufijam na nacionalni ravni, okrepiti uporabo digitalnih orodij in podatkovnih zbirk, razmisliti o centralizirani strukturi upravljanja, zagotoviti strateški nadzor in odpraviti strukturne vrzeli ter izboljšati okvir za poročanje z vključitvijo rezultatov vseh sestavnih delov v letno poročilo o zaščiti finančnih interesov EU (v nadaljnjem besedilu: poročilo o zaščiti finančnih interesov), da se povečata preglednost in odgovornost.

Tudi Evropsko računsko sodišče je sprejelo več posebnih poročil o boju proti goljufijam 7 in izvaja še druge revizije v zvezi z goljufijami 8 . Zlasti ocenjuje delovne dogovore in usklajevanje med Evropskim javnim tožilstvom (EJT), Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), Agencijo EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in Agencijo EU za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) 9 , ter uspešnost nacionalnih kontrolnih sistemov za upravljanje sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost 10 pri preprečevanju, odkrivanju in po potrebi odpravljanju goljufij 11 . V tretji reviziji, ki poteka 12 , bo ocenjena uspešnost akcijskega načrta strategije Komisije za boj proti goljufijam iz leta 2019 13 .

Pregled strukture EU za boj proti goljufijam se bo izvajal s celostnim pristopom. V njem bodo opisani ključni akterji strukture EU za boj proti goljufijam, opredeljene in obravnavane vrzeli, ki lahko škodujejo finančnim interesom EU, ter spodbujana učinkovitost v vseh fazah cikla boja proti goljufijam (preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje, pregon in popravki/izterjave). Kot je določeno v evropski strategiji notranje varnosti ProtectEU 14 , bodo rezultati pregleda strukture EU za boj proti goljufijam podprli krepitev dopolnjevanja med odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil, EJT, OLAF, Europolom, Eurojustom, organom za preprečevanje pranja denarja (AMLA) in predlaganim carinskim organom EU. Boju proti goljufijam bi lahko koristili osredotočanje na boljše zbiranje informacij, boljša uporaba informacij in izmenjava podatkov, okrepljen dostop do podatkov, uporaba sodobnih tehnologij, vključno z umetno inteligenco, za boljše odkrivanje in preiskovanje goljufij, izboljšane sinergije pri uporabi tako kazenskih kot upravnih preiskovalnih sredstev ter boljše sodelovanje. V središču pregleda bosta uspešno odvračanje in odzivanje. Pregled se bo sicer osredotočal zlasti na izboljšanje strukture za boj proti goljufijam, da bi zagotovili boljšo zaščito sredstev EU pred goljufijami, lahko pa podpre tudi boj proti drugim hudim kaznivim dejanjem.

V tej beli knjigi so predstavljene nekatere možnosti, ki bi jih bilo treba preučiti v prihodnjem pregledu strukture EU za boj proti goljufijam. Rezultati pregleda strukture EU za boj proti goljufijam bodo predstavljeni leta 2026 v sporočilu Komisije, ki ga bodo po potrebi spremljali morebitni zakonodajni predlogi. To bo sledilo rezultatom potekajočih ocen pravnih okvirov, ki se uporabljajo za določene za strukturo EU za boj proti goljufijam upoštevne akterje, in uredbe o zaščiti finančnih interesov EU 15 ter direktive o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom EU (v nadaljnjem besedilu: direktiva o zaščiti finančnih interesov) 16 .

2.Struktura EU za boj proti goljufijam in njeni akterji

Zmogljivost EU za boj proti goljufijam in nepravilnostim se je z leti razvijala in okrepila z novimi akterji, od katerih vsak prispeva k usklajenim prizadevanjem. Na ravni EU je bila odgovornost za zaščito finančnih interesov EU leta 1988 najprej zaupana projektni skupini za usklajevanje boja proti goljufijam (UCLAF) 17 , nato pa OLAF. Od takrat je bilo za povečanje uspešnosti sistema za zaščito finančnih interesov EU postopoma ustanovljenih več drugih subjektov, ki so vključeni v prizadevanja za boj proti goljufijam.

Glavni akterji na ravni EU, katerih odgovornosti so upoštevne za boj proti goljufijam in ki skupaj sestavljajo strukturo EU za boj proti goljufijam, so:

·v institucijah, organih, uradih in agencijah odredbodajalci na podlagi prenosa, ki so odgovorni za pravilnost odhodkov in preudarno uporabo proračuna EU v skladu s prednostnimi nalogami politike in načini, ki sta jih sozakonodajalca opredelila v večletnih programih, pri čemer upoštevajo tudi priporočila Službe za notranjo revizijo. Pri tem morajo tudi odkrivati in preprečevati goljufije in nepravilnosti ter sprejemati upravne ukrepe za zaščito proračuna EU in izterjavo neupravičeno porabljenih sredstev EU v skladu z ustreznimi določbami finančne uredbe 18 . V skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, kjer so za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, korupcije ter nasprotja interesov odgovorne predvsem države članice, morajo odredbodajalci na podlagi prenosa podati zagotovilo, da države članice izpolnjujejo to obveznost 19 . Na področju prihodkov odredbodajalci na podlagi prenosa zagotavljajo, da države članice pravočasno in pravilno izpolnjujejo svojo nalogo dajanja lastnih sredstev na razpolago proračunu EU;

·OLAF, ki je odgovoren za izvajanje upravnih preiskav za zaščito finančnih interesov EU pred goljufijami, korupcijo in drugimi nezakonitimi dejavnostmi. OLAF svoja preiskovalna pooblastila (vključno s pregledi na kraju samem) izvaja popolnoma neodvisno, in sicer tako na področju odhodkov kot prihodkov. Njegove preiskave ter sodelovanje s pristojnimi organi držav članic in drugimi akterji strukture EU za boj proti goljufijam ureja več uredb 20 . Poleg tega je OLAF vodilna služba Komisije pri zasnovi in razvoju evropske politike za boj proti goljufijam 21 ;

·EJT 22 , ki od leta 2021 deluje kot enoten urad v sodelujočih državah članicah EU 23 , ki so na EJT prenesle pooblastila za preiskovanje, pregon in privedbo pred sodišče storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU, kakor so določena v direktivi o zaščiti finančnih interesov (v nadaljnjem besedilu: kazniva dejanja zoper finančne interese EU), vključno z goljufijami, korupcijo in pranjem denarja ter organiziranim kriminalom, kadar je poudarek na kaznivih dejanjih zoper finančne interese EU, v skladu z uredbo o EJT. EJT združuje prizadevanja EU in nacionalnih tožilstev v enoten pristop k boju proti kaznivim dejanjem zoper finančne interese EU;

·Eurojust 24 , ki je bil ustanovljen leta 2002. Gre za agencijo EU, ki deluje kot središče, ki nacionalnim pravosodnim organom omogoča sodelovanje v boju proti hudim oblikam čezmejnega kriminala, vključno s korupcijo. Eurojust podpira in usklajuje prizadevanja nacionalnih organov (iz držav nečlanic EU in držav članic EU) pri preiskovanju in pregonu mednarodnega kriminala (npr. goljufij, organiziranega kriminala in terorizma);

·Europol 25 je začel delovati leta 1999. Njegova naloga je podpirati organe preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj v državah članicah EU pri preprečevanju vseh oblik hudega mednarodnega in organiziranega kriminala, kibernetske kriminalitete in terorizma ter pri boju proti njim. Navedenim organom zagotavlja analitično in operativno pomoč ter s partnerskimi državami, ki niso članice EU, in mednarodnimi organizacijami sodeluje pri krepitvi sodelovanja;

·Evropsko računsko sodišče, ki kot zunanji revizor EU pregleduje vse izkaze prihodkov in odhodkov EU, da bi Evropskemu parlamentu in Svetu zagotovilo letno izjavo o zanesljivosti računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij. Pri tem poroča tudi o nepravilnostih. Poleg tega Evropsko računsko sodišče sprejema posebna poročila in preglede o številnih področjih porabe in politik EU;

·organ AMLA, ki je bil ustanovljen leta 2024 z namenom preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. V celoti bo začel delovati 1. januarja 2028. S svojimi pooblastili bo lahko podpiral operativno usklajevanje med nacionalnimi organi, ki so zadolženi za nadzor ali pripravo finančnih obveščevalnih podatkov. Poleg tega so bila organu AMLA podeljena neposredna nadzorna pooblastila, vključno z možnostjo naložitve denarnih kazni in upravnih ukrepov gospodarskim subjektom in finančnim institucijam (vključno z bankami) pod njegovim neposrednim nadzorom, da se zagotovi, da ti pravilno in dosledno uporabljajo pravila EU o preprečevanju pranja denarja in boju proti financiranju terorizma. Ta pravila so bila prenovljena in se bodo po vsej EU uporabljala od sredine leta 2027;

·carinski organ EU, katerega ustanovitev je predlagala Komisija 17. maja 2023 v okviru svežnja o carinski reformi 26 . Cilj je prek tega novega organa uvesti bolj centraliziran digitalni pristop, zlasti v zvezi z obvladovanjem tveganja na carinskem področju in carinskimi kontrolami, da se zagotovi učinkovitejša in okrepljena carinska unija, ki bo odpornejša na goljufije ter bo imela ključno vlogo v boju proti goljufijam na zunanjih mejah EU.

Sodelovanje med institucijami EU in državami članicami ter med samimi državami članicami je ključnega pomena, saj je zaščita finančnih interesov EU skupna odgovornost EU in nacionalnih organov. Države članice so odgovorne za sprejemanje, izvajanje in izvrševanje pravil in postopkov, ki učinkovito ščitijo finančne interese EU. Imajo tudi vodilno vlogo in specifične obveznosti pri odkrivanju, prijavljanju in obravnavanju goljufivih ravnanj v škodo proračuna EU. Na področju obdavčevanja je bila na primer leta 2010 vzpostavljena mreža držav članic Eurofisc 27 , namenjena boju proti čezmejnim goljufijam na področju DDV. Njen mandat zajema skupno obdelavo in analizo podatkov, usklajevanje nadaljnjih ukrepov in dostop do carinskih podatkov o uvozu, oproščenem plačila DDV 28 .

Pravo EU določa, da Komisija prek OLAF in pristojni organi držav članic med seboj lojalno in učinkovito sodelujejo ter da OLAF podpira kazenske zadeve EJT ali jih dopolnjuje z upravnimi preiskavami. Med akterji na področju boja proti goljufijam je že dosežena dobra raven sodelovanja. To vključuje podporo OLAF v kazenskih zadevah EJT ali njihovo dopolnjevanje z upravnimi preiskavami, usklajevanje preiskovalnih dejavnosti organov držav članic, zagotavljanje pomoči tem organom, izvajanje skupnih preiskav ob podpori in sodelovanju EJT, Europola, Eurojusta, OLAF in organov držav članic, operativne sestanke ter letne izmenjave mnenj OLAF 29 z EJT, Europolom, Eurojustom in Evropskim računskim sodiščem ter Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo.

Strateški poudarek na sinergijah in optimizaciji virov je postal bistven zaradi različnih mandatov in zmogljivosti različnih akterjev na področju boja proti goljufijam ter vključitve novih akterjev v strukturo. Ključno je, da lahko vsak subjekt odigra svojo vlogo v nemotenem in učinkovitem sistemu za preprečevanje goljufij, ki škodijo finančnim interesom EU, in boj proti njim.

3.Področja, na katera se osredotoča pregled strukture EU za boj proti goljufijam

3.1 Okrepljeni preventivni ukrepi

Za sredstva EU so že vzpostavljeni robustni sistemi za preprečevanje goljufij, Komisija pa je v okviru svoje strategije notranje kontrole sprejela ukrepe za njihovo stalno izboljševanje. Poleg tega je bilo s finančno uredbo iz leta 2024 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba) 30 uvedenih več inovacij, ki bodo pomagale dodatno okrepiti preprečevanje in odkrivanje ter odpravljanje nepravilnosti, vključno z goljufijami in korupcijo, ter nadaljnje ukrepanje v zvezi z njimi v naslednjem večletnem finančnem okviru. Med temi inovacijami so:

-več izboljšav 31  sistema za zgodnje odkrivanje in izključitev (EDES) 32 ter razširitev njegovega področja uporabe na deljeno upravljanje (in neposredno upravljanje z državami članicami) s 1. januarjem 2028. Sistem EDES omogoča zgodnje odkrivanje goljufivih ali nezanesljivih gospodarskih subjektov na podlagi zatrjevanih dejstev. Če se ugotovi kršitev, se lahko gospodarski subjekt za do pet let začasno izključi iz prejemanja sredstev EU. Pod določenimi pogoji lahko primeri iz sistema EDES privedejo tudi do naložitve denarnih kazni. Odločitve se evidentirajo v osrednji podatkovni zbirki, do katere lahko dostopajo vse institucije, organi, uradi in agencije ter organi držav članic;

-obvezno vnašanje v enotno orodje za podatkovno rudarjenje in oceno tveganja (Arachne+) za namene revizij in kontrol od 1. januarja 2028. Podatki, ki jih bodo zbrali organi vseh držav članic v zvezi z vsemi sredstvi, bodo vključeni v enotno orodje na ravni EU. To bo okrepilo kontrolne in revizijske funkcije po vsej EU ter pomagalo nacionalnim organom in akterjem strukture EU za boj proti goljufijam pri preprečevanju, odkrivanju, odpravljanju in spremljanju goljufij, korupcije in nepravilnosti, vključno z nasprotji interesov in dvojnim financiranjem, in nadaljnjem ukrepanju v zvezi z navedenim. Organi upravljanja bodo orodje Arachne+ še naprej uporabljali prostovoljno, vendar so se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorili, da bodo na podlagi ocene pripravljenosti orodja, ki naj bi jo Komisija pripravila leta 2027, ponovno preučili obvezno uporabo Arachne+.

Prizadevanja za preprečevanje goljufij se morajo nadaljevati, lahko pa bi se še okrepila. OLAF je pridobil znatne izkušnje in razvil obsežno mrežo kontaktnih točk z državami članicami in tretjimi državami, tudi pri razvijanju strategij za boj proti goljufijam v državah članicah in tretjih državah. To neprecenljivo strokovno znanje OLAF na področju preprečevanja goljufij in korupcije bi morali v kar največji možni meri uporabljati vsi akterji strukture EU za boj proti goljufijam. Akterje strukture EU za boj proti goljufijam bi bilo treba spodbujati tudi k temu, da uporabljajo službe za usklajevanje boja proti goljufijam, ki jih usklajuje OLAF, da bi okrepili sodelovanje med nacionalnimi organi in organi na ravni EU pri preprečevanju goljufij in korupcije. Prav tako bi bilo treba bolje uporabiti tudi izmenjavo informacij v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 515/97, da bi okrepili medsebojno pomoč med nacionalnimi upravnimi organi v okviru preprečevanja goljufij 33 .

Preprečevanje goljufij je zlasti pomembno na področju prihodkov, na katerem organi od storilcev verjetno ne bodo mogli izterjati zneskov, katerih plačilu so se ti izognili. Za izterjavo izgubljenih zneskov (zlasti DDV in carin) so odgovorne države članice. Vendar nacionalni organi večine izgubljenih sredstev ne morejo izterjati nazaj (tudi kadar se goljufe prepozna, preganja in obsodi), saj ti navadno poskrbijo za svojo insolventnost ali stečaj, ali pa se nahajajo zunaj teritorialne pristojnosti EU. Upravne preiskave so zato trenutno osredotočene na zgodnje odkrivanje goljufij in usklajevanje kontrol, ki jih izvajajo nacionalni organi, da bi preprečili nadaljnji goljufivi uvoz in sprejeli previdnostne ukrepe za zaščito proračuna EU. Kazenske preiskave na tem področju se osredotočajo predvsem na odkrivanje kriminalnih mrež, ki izvajajo goljufije, ustavitev njihovih dejavnosti, njihovo razbitje ter preprečevanje prihodnjih goljufivih dejavnosti in s tem povezanih izgub.

Strategije za boj proti goljufijam so bistvene za celovit boj proti goljufijam in korupciji, ki vključuje ukrepanje v celotnem ciklu boja proti goljufijam, vključno s preprečevanjem. Strategija Komisije za boj proti goljufijam in njen akcijski načrt sta bila leta 2023 revidirana. Novi akcijski načrt vključuje 44 ukrepov v okviru sedmih tem, ki zajemajo prednostne naloge Komisije v boju proti goljufijam. Prva tema načrta je digitalizacija, četrtina ukrepov pa se osredotoča na to, da bi Komisija in države članice bolje uporabljale orodja IT, namenjena boju proti goljufijam (npr. Arachne, EDES in sistem za upravljanje nepravilnosti 34 ). Akcijski načrt določa tudi okrepljeno sodelovanje znotraj Komisije ter s ključnimi zunanjimi partnerji in civilno družbo za zaščito sredstev EU. Druge teme vključujejo mehanizem za okrevanje in odpornost, carinske goljufije ter nadaljnjo krepitev etike in kulture boja proti goljufijam v Komisiji. Akcijski načrt se izvaja. Poleg tega imajo službe Komisije in izvajalske agencije sektorske strategije za boj proti goljufijam, ki dodatno krepijo okvir za boj proti goljufijam.

Za nadaljnje izboljšanje preprečevanja bi se lahko tudi na nacionalni ravni vzpostavile strategije za boj proti goljufijam s povezanimi akcijskimi načrti. Trenutno nimajo vse države članice nacionalnih strategij za boj proti goljufijam, obstoječe strategije pa ne sledijo nujno doslednemu pristopu. To lahko privede do slabosti in vrzeli v globalnem pristopu k boju proti goljufijam.

3.2 Izboljšanje odkrivanja

Za učinkovito izvajanje cikla boja proti goljufijam na nacionalni ravni in ravni EU je nujno odkrivanje nepravilnosti, goljufij in drugih nezakonitih dejavnosti, ki škodijo finančnim interesom Unije, v čim zgodnejši fazi.

a. Prijavljanje

Na nacionalni ravni imajo države članice glavno odgovornost za odkrivanje in pravočasno prijavljanje goljufij in korupcije EJT v preiskovanje in pregon ter za pravočasno prijavljanje drugih nepravilnosti OLAF, pri čemer mu morajo posredovati zanesljive podatke o goljufivih dejavnostih. To je nujno, da se Komisija seznani z nujnimi informacijami o ugotovljenih ali domnevnih nepravilnostih in goljufijah, odkritih v državah članicah. S tega vidika predstavlja naslednji VFO priložnost za pregled ustreznosti nacionalnih postopkov za prijavo.

Uporaba obstoječih instrumentov, kot so sistem za upravljanje nepravilnosti, OWNRES 35 in EDES (kar zadeva njegov del za zgodnje odkrivanje), lahko znatno prispeva k nadaljnjemu razširjanju informacij, ki lahko privedejo do sprejetja ustreznih preventivnih ukrepov in zgodnjega odkritja primerov goljufij.

Poleg tega predstavlja močno orodje v boju proti goljufijam in korupciji tudi zaščita žvižgačev. Ta ima lahko ključno vlogo pri podpiranju preglednosti in odgovornosti, tako pri ravnanju države kot pri korporativnem ravnanju, ter lahko omogoča razkritje goljufivih dejavnosti, ki bi jih bilo sicer težko odkriti. Uspešno izvajanje direktive EU o zaščiti žvižgačev 36 lahko prispeva k boljšemu in hitrejšemu odkrivanju goljufivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU.

b. Izmenjava informacij med akterji strukture EU za boj proti goljufijam

Eurojust in Europol krepita zmogljivost EU za boj proti goljufijam z zagotavljanjem uspešnega usklajevanja med pravosodnimi organi oziroma organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ter z lajšanjem izmenjave informacij. Prispevata k premagovanju omejitev, ki jih predstavljajo nacionalne meje in različni pravni okviri, s čimer se krepi skupno odzivanje EU na goljufije in korupcijo ter zmanjšujejo zmožnosti storilcev kaznivih dejanj za izkoriščanje razlik med nacionalnimi sistemi. Bistveno je, da Europol in Eurojust okrepita sodelovanje, da se celovito zajame celoten kazenski postopek, kar bi olajšalo uspešen pregon in obsodbe storilcev kaznivih dejanj na podlagi preiskav.

Sodelovanje ter izmenjava podatkov in informacij med akterji strukture EU za boj proti goljufijam sta ključna za odkrivanje. Ob upoštevanju vse večje količine podatkov bi lahko koristil vsak mehanizem, ki bi olajšal izmenjavo informacij na podlagi doslednih in usklajenih podatkov. Če je to izvedljivo, bi lahko taka izmenjava potekala v realnem času in na interoperabilni podlagi v skladu s pravili o varstvu podatkov, da bi se izboljšala uspešnost izmenjave informacij ter olajšalo pravočasno in usklajeno ukrepanje vseh zadevnih akterjev. Takojšnja izmenjava uporabnih informacij je na primer ključna za to, da se EJT lažje prijavi sum kaznivih dejanj brez nepotrebnega odlašanja 37 . Prav tako lahko podatki, ki jih OLAF zbere med preiskavami carinskih goljufij, koristijo Europolu pri njegovem delu v boju proti izogibanju omejevalnim ukrepom EU (sankcijam).

c. Uporaba novih tehnologij in umetne inteligence, analiza podatkov ter izmenjava obveščevalnih podatkov

Goljufi pri iskanju novih načinov za goljufanje uporabljajo nove tehnologije. Umetna inteligenca in nova orodja IT pa lahko tudi akterjem strukture EU za boj proti goljufijam pomagajo okrepiti boj proti goljufijam. Zlasti je lahko zmogljivost teh orodij za analizo velikih količin podatkov koristna pri odkrivanju goljufij v zgodnjih fazah.

3.3 Izboljšanje preiskovalnih zmogljivosti in zmogljivosti pregona

a. Zmogljivosti za izmenjavo podatkov, operativno analizo in forenziko v fazi preiskave

Digitalna orodja zadevnih akterjev strukture EU za boj proti goljufijam imajo velik potencial za zbiranje, izmenjavo in analizo podatkov, tudi z uporabo umetne inteligence. Vendar je ta potencial omejen zaradi različne uporabe in izmenjave informacij med državami članicami. Taka razhajanja se lahko pojavijo v različnih fazah verige boja proti goljufijam, pa imajo še vedno pomembne posledice za fazo preiskave.

Akterji strukture EU za boj proti goljufijam že lahko medsebojno dostopajo do podatkovnih zbirk, vendar bi bilo mogoče pogoje, pod katerimi potekata tak dostop in izmenjava podatkov, še izboljšati. Pod določenimi pogoji ter ob upoštevanju ustreznih postopkovnih zaščitnih ukrepov in zaščitnih ukrepov za varstvo podatkov bi bilo na primer lahko koristno oblikovati specifična pravila, ki bi OLAF in EJT omogočala izmenjavo informacij z Eurofiscom in jima zagotovila centraliziran dostop do določenih informacij o DDV na ravni EU, da bi lahko preiskovala morebitne nepravilnosti, povezane z DDV.

Drugo področje, na katerem je mogoče razviti boljše sinergije, je povezano z uporabo strokovnega znanja. Vsi akterji strukture EU za boj proti goljufijam pri opravljanju svojega dela uporabljajo notranje analitične zmogljivosti in/ali forenzično strokovno znanje. Glede na omejene vire uprave EU bi se lahko vzpostavile ustrezne upravne ureditve, ki bi omogočile združevanje obstoječega strokovnega znanja in razvoj skupnih zmogljivosti za sodobne preiskave na področju boja proti goljufijam, ki vključujejo različne akterje strukture EU za boj proti goljufijam.

Med akterji strukture EU za boj proti goljufijam imata edinstvene dolgoletne izkušnje s forenziko in operativno analizo OLAF in Europol. Europol že lajša izmenjavo informacij med organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, vključno s policijo in carino. Brez poseganja v rezultate ocene, ki poteka, bi se lahko v pregledu strukture EU za boj proti goljufijam in v okviru posodobitve mandata Europola, napovedane v evropski strategiji notranje varnosti ProtectEU 38 , razmislilo o večji vlogi Europola kot potencialno ključnega akterja EU pri analizi in forenzičnem pridobivanju podatkov. Poleg tega bi lahko tesno sodelovanje in izmenjava informacij med akterji strukture EU za boj proti goljufijam omogočila tudi nadaljnje ukrepanje na podlagi indicev v zvezi z drugimi hudimi kaznivimi dejanji, ki se lahko pojavijo v preiskavah goljufij.

Kot zadnje, EU vozlišče carinskih podatkov, ki ga bo upravljal novi carinski organ EU 39 , bo zagotovilo zbirko podatkov o carinskih tokovih v realnem času in okrepljeno zmogljivost podatkovne analitike, ki bo omogočila boljše obvladovanje tveganja in boljše carinske kontrole na zunanjih mejah.

b. Okrepljeno dopolnjevanje in usklajevanje med EJT in OLAF

Ker imata EJT in OLAF skupni cilj zaščititi proračun EU, uredba o EJT izrecno prepoveduje vzporedne upravne preiskave OLAF na podlagi istih dejstev, na podlagi katerih EJT izvaja kazensko preiskavo, zakonodajalec EU pa je pojasnil, da bi morala EJT in OLAF vzpostaviti in ohranjati tesno sodelovanje, da bi se zagotovilo dopolnjevanje njunih mandatov in preprečilo podvajanje. Uredba o EJT določa, da lahko EJT od OLAF zahteva, da „podpira ali dopolnjuje“ dejavnosti EJT, tudi z izvajanjem upravnih preiskav 40 . V pozneje spremenjeni uredbi o OLAF so bile te upravne preiskave označene kot „dopolnilne preiskave“, čeprav morda ne vključujejo vedno preiskovalnih dejavnosti, kar OLAF zagotavlja specifičen pravni okvir za njihovo izvajanje in sodelovanje z EJT.

Podpora, ki jo OLAF zagotavlja EJT, in dopolnilne preiskave se odražajo tudi v delovnem dogovoru med OLAF in EJT 41 , v katerem je navedeno, da bi moral biti njihov cilj olajšati zbiranje ustreznih informacij za sprejetje previdnostnih ukrepov ali izvajanje finančnih, disciplinskih ali upravnih ukrepov. Dopolnilne preiskave in dejavnosti OLAF so lahko potrebne zlasti v naslednjih primerih: (i) zastaranje kaznivega dejanja, ki ga preiskuje EJT, predstavlja konkretno oviro za učinkovito izterjavo; (ii) treba je sprejeti upravne previdnostne ukrepe in, kadar je to mogoče, začeti ukrepe za izterjavo v zgodnji fazi, preden EJT začne kazensko preiskavo; (iii) škoda, ki izhaja iz domnevnega kaznivega dejanja, ogroža proračun EU; (iv) obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bi bilo lahko treba ali upravičeno priporočiti sprejetje disciplinskih ali upravnih ukrepov (vključno s priporočili za predložitev zadeve komisiji EDES), ter (v) obstajajo dokazi o nepravilnosti, ki ne pomeni goljufije.

Čeprav sta obe vrsti preiskav (kazenske in upravne) bistveni in prispevata k popolni zaščiti proračuna EU in preprečevanju ali omejevanju škode, pa je bila uporaba dopolnilnih upravnih preiskav doslej precej omejena 42 . Za učinkovito zaščito proračuna EU je na primer treba čim prej sprejeti ustrezne upravne ukrepe za zaščito že izplačanih sredstev in preprečitev nadaljnje neupravičene porabe sredstev, vključno z ukrepi EDES. EU lahko z uporabo vseh razpoložljivih orodij v celoti ob hkratnem preprečevanju podvajanja med kazenskimi in upravnimi preiskavami bolje zaščiti svoje finančne interese ter spodbuja pregledno, odgovorno in trajnostno finančno okolje.

Zato je smiselno razmisliti o konkretnih načinih za okrepitev sodelovanja in dopolnjevanja med EJT in OLAF (pa tudi z drugimi akterji strukture EU za boj proti goljufijam), da bi se izognili tveganju neusklajenih ukrepov, zagotavljanje čim jasnejše razmejitve njihovih vlog in formalizacijo pogojev, pod katerimi se izvajajo različne dejavnosti.

c. Boljša podpora pregonu

EJT je v skladu z uredbo o EJT pristojno za preiskovanje, pregon in obtožbo storilcev kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU, kakor so določena v direktivi o zaščiti finančnih interesov, pred nacionalnimi sodišči.

Glede na izkušnje bodo morda potrebne nekatere izboljšave, tako na nacionalni ravni kot na ravni EU, za večjo uspešnost dejavnosti EJT. Na nacionalni ravni bi lahko namenski in specializirani organi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj učinkoviteje podpirali EJT, zlasti na področjih, kot so carina, davčne goljufije in finančni kriminal. Na ravni EU bi lahko boljšo podporo EJT, zlasti v čezmejnih primerih, omogočilo okrepljeno sodelovanje z Europolom na področju analize tveganja in operativne podpore ter z Eurojustom v zvezi z delovanjem skupnih preiskovalnih skupin. Poleg tega bi lahko polavtomatiziran sistem zadetek/ni zadetka, ki bi bil prilagojen EJT, Eurojustu, Europolu in OLAF ob spoštovanju postopkovnih jamstev in mandatov vsakega od navedenih organov in agencij, izboljšal zgodnje odkrivanje čezmejnih kriminalnih vzorcev in olajšal sodelovanje.

3.4 K učinkovitejšemu postopku izterjave za proračun EU

Postopek izterjave temelji na državah članicah (zlasti na strani prihodkov) in institucijah, organih, uradih in agencijah (na strani odhodkov). Gre za zapleten postopek, ki zahteva sodelovanje ne le v okviru Komisije, temveč tudi s številnimi drugimi akterji (vključno z neodvisnimi preiskovalnimi organi, kot sta OLAF in EJT ter ustreznimi nacionalnimi organi) 43 . Ustanovitev EJT je znatno okrepila skupno strukturo EU za boj proti goljufijam, njegove dejavnosti pregona pa so prinesle rezultate na področju obtožb, obsodb in zaplembe premoženja, čeprav ima EJT v sedanjem pravnem okviru le omejeno vlogo v postopku izterjave. Nedavna sodna praksa Sodišča Evropske unije 44 v zvezi z uredbo o zaščiti finančnih interesov 45 in finančno uredbo zagotavlja pravno podlago za razvoj dodatnih orodij za izterjavo z upravnimi odločbami, tudi od fizičnih oseb, odgovornih za goljufijo. Kot je ugotovilo tudi Evropsko računsko sodišče 46 , so za povečanje učinkovitosti postopka izterjave proračuna EU potrebne nadaljnje izboljšave.

a. Prihodki

Kar zadeva prihodke, so za določitev in pobiranje carin, ki se imenujejo tradicionalna lastna sredstva in neposredno financirajo proračun EU, v prvi vrsti odgovorne države članice. Zato morajo države članice vzpostaviti ustrezne kontrolne sisteme za zagotovitev, da njihovi nacionalni carinski organi ustrezno izvajajo svoje carinske kontrole. Nacionalni carinski organi imajo ključno vlogo v strukturi EU za boj proti goljufijam in predstavljajo prvo obrambno linijo v boju proti nezakonitim dejavnostim, ki vplivajo na finančne interese EU. V sedanjem večletnem finančnem okviru (2021–2027) države članice zadržijo 25-odstotni delež vseh pobranih carinskih dajatev. Finančna škoda, ki sta jo na tem področju ocenila EJT in OLAF, je večinoma povezana s carinskimi goljufijami, katerih posledica je manj pobranih carinskih dajatev, kar povzroča, da je proračunu Unije na voljo manj tradicionalnih lastnih sredstev od dolgovanih. Ker izterjav od goljufivih uvoznikov običajno ni veliko, so upravne preiskave osredotočene na zgodnje odkrivanje goljufij v sodelovanju z državami članicami, da se olajša sprejetje previdnostnih ukrepov za zaščito proračuna EU.

Poleg tega bo novi carinski organ EU omogočil dodatno usklajevanje pri obvladovanju tveganja na ravni EU, hkrati pa bo rezultate glede ugotovljenih goljufij vključil v prihodnje ukrepe, npr. prek prihodnjega EU vozlišča carinskih podatkov.

Kar zadeva DDV, se lastna sredstva iz naslova DDV, do katerih je upravičena EU, izračunajo na podlagi DDV, ki ga dejansko poberejo države članice. Tako torej vsak izpad pri pobiranju DDV ne zmanjšuje le prihodkov držav članic, temveč tudi lastna sredstva iz naslova DDV za splošni proračun EU, kar vpliva na raven sredstev na osnovi BND za vse države članice 47 . Poleg tega glede DDV znatno škodo povzročajo tudi čezmejne goljufije na področju DDV, ki se pogosto storijo v okviru hudodelskih združb. To je mogoče uspešneje in učinkoviteje reševati s tesnejšim sodelovanjem med državami članicami ter institucijami in organi EU (EJT, OLAF, Komisija itd.) ter s tesnejšim sodelovanjem na pravosodnem področju, tudi s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami, na podlagi številnih upravnih ureditev, ki jih je sklenil OLAF in ki znatno izboljšujejo nadnacionalno upravno sodelovanje ter lajšajo dostop do informacij in podpore, ki jo lahko zagotovi Eurojust. Poleg tega bo imel Eurofisc še naprej ključno vlogo v boju proti goljufijam na področju DDV.

b. Odhodki

Finančna priporočila, ki jih je OLAF izdal med letoma 2012 in 2023, kažejo, da so stopnje izterjave odvisne od različnih spremenljivk (npr. načina upravljanja proračuna in pravne zapletenosti posameznih primerov).

Odhodki se upravljajo neposredno, posredno in deljeno. Pri neposrednem upravljanju so izkušnje, pridobljene na podlagi priporočil OLAF, že privedle do tega, da je Komisija 6. februarja 2024 sprejela izboljšano poslovno strategijo za upravljanje dolžnikov Komisije. Namen te strategije je izterjati več in hitreje, ima pa dva cilja:

-z boljšim sodelovanjem med OLAF in odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil zapolniti vrzel med zneski, ki jih je za izterjavo priporočil OLAF, in zneski, ugotovljenimi za izterjavo 48 , ter

-zapolniti vrzel med ugotovljenimi in izterjanimi zneski z okrepitvijo notranjega mehanizma Komisije za spremljanje izvajanja priporočil OLAF.

Izterjave za proračun EU je treba še izboljšati. Zato bi bilo treba nadaljevati razmislek o tem, kako v praksi uspešno zagotoviti, da proračun Unije prejme nadomestilo za škodo, ki jo je utrpel.

EJT je na zahtevo Komisije pristalo, da bo pregledalo svoje predloge za obvestilo, da bi odredbodajalcem na podlagi prenosa pooblastil posredovalo pravočasne, podrobne in uporabne informacije, potrebne za sprejetje ustreznih ukrepov za zaščito finančnih interesov EU 49 .

Brez poseganja v morebitne zakonodajne spremembe Komisija razmišlja tudi o kratkoročnih ukrepih za izboljšanje notranjega spremljanja priporočil OLAF in nadaljnjega ukrepanja na podlagi uradnih obvestil EJT 50 , da bi se v praksi dosegle izboljšave.

Zaščita finančnih interesov EU ne bi bila popolna brez potrebnega dopolnjevanja med (i) učinkovitim preiskovanjem in pregonom kaznivih dejanj, ki škodijo finančnim interesom EU, ter (ii) izterjavami in upravnimi/previdnostnimi ukrepi, sprejetimi na ravni EU in nacionalni ravni (npr. izključitev iz prihodnjega financiranja EU in uveljavljanje nadomestila za škodo, ki je bila povzročena proračunu EU, prek civilne tožbe). To dopolnjevanje zahtevajo Pogodbi in finančna uredba 51 .

Uspešnega odvračanja ni mogoče doseči brez kombinacije hitrih kazenskih preiskav, pravnomočnih obsodb, upravnih, tudi previdnostnih, ukrepov, ki jih sprejmejo odredbodajalci na podlagi prenosa pooblastil, sankcij, ki jih naložijo sodišča ali upravni organi, in učinkovitih izterjav.

3.5 Izboljšanje upravljanja strukture za boj proti goljufijam

Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor je v svojem poročilu odbora CONT pozval k bolj merljivemu in v rezultate usmerjenemu upravljanju strukture EU za boj proti goljufijam, uspešni uvedbi ustreznih virov in njihovi učinkovitejši uporabi, celovitejšemu pristopu k poročanju na podlagi poročila o zaščiti finančnih interesov ter večjemu usklajevanju in sodelovanju med akterji strukture EU za boj proti goljufijam 52 .

Pri pregledu strukture EU za boj proti goljufijam se bodo upoštevali rezultati ustreznih potekajočih ocen in pregled bo temeljil na delu vseh akterjev strukture EU za boj proti goljufijam. Pri pregledu se bodo tako upoštevali mandati teh akterjev ter njihovo dopolnjevanje in usklajevanje, zagotovila pa se bo tudi bolj povezana struktura EU za boj proti goljufijam.

Po sedanjem pravnem okviru imajo akterji strukture EU za boj proti goljufijam svoje nize obveznosti poročanja o svojih dejavnostih na področju boja proti goljufijam. To je privedlo do razlik v posameznih pristopih k sodelovanju in poročanju. Pomanjkanje doslednega pristopa ovira ustvarjanje jasne splošne slike o tem, kako se zagotavlja zaščita finančnih interesov EU z različnimi ukrepi po celotni strukturi EU za boj proti goljufijam.

4.Sklepi: kako naprej

V tej beli knjigi so predstavljene nekatere možnosti, ki bi jih bilo treba preučiti za namene pregleda strukture EU za boj proti goljufijam, ter področja, na katera se bo osredotočil pregled. Komisija tradicionalne deležnike (Evropski parlament, Svet in Evropsko računsko sodišče) ter vse akterje strukture EU za boj proti goljufijam poziva, naj prispevajo k razmisleku na podlagi zgoraj navedenih usmeritev in vprašanj. Tako bo mogoče ta stališča upoštevati skupaj z rezultati potekajočih ocen pravnih okvirov, ki se uporabljajo za določene akterje, upoštevne za strukturo EU za boj proti goljufijam(npr. Eurojust, Europol, EJT in OLAF), in poročil v skladu z direktivo o zaščiti finančnih interesov.

Rezultati pregleda strukture EU za boj proti goljufijam bodo predstavljeni v sporočilu Komisije v letu 2026. Po potrebi bodo sporočilo spremljali morebitni zakonodajni predlogi v zvezi z uredbami o OLAF, EJT, Eurojustu, Europolu ali Eurofiscu ter z direktivo o zaščiti finančnih interesov. To bi lahko bila edinstvena priložnost za zagotovitev skladnejše strukture EU za boj proti goljufijam s poenostavljenimi in operativnimi odgovori na vprašanja iz te bele knjige in prilagojene novemu večletnemu finančnemu okviru. Za nekatera od navedenih vprašanj bi bilo treba opraviti nadaljnjo analizo v okviru potekajočih ocen. Komisija zato predlaga, da se razprava o prihodnosti strukture EU za boj proti goljufijam nadaljuje ob upoštevanju navedenega.

(1)

Člen 310(6) in člen 325 PDEU.

(2)

Člen 317 PDEU.

(3)

COM(2023) 234 final.

(4)

Uredba (EU) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433I, 22.12.2020, str. 1).

(5)

Poročilo o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2023, 1. april 2025, Evropski parlament, Odbor za proračunski nadzor, član poročevalec: Gilles Boyer.

(6)

Glej tudi „EU anti-fraud architecture – the role of EU-level players, how they cooperate and the challenges they face“ (Struktura EU za boj proti goljufijam – vloga akterjev na ravni EU, kako sodelujejo ter izzivi, s katerimi se soočajo), študija, ki jo je naročil Odbor Evropskega parlamenta za proračunski nadzor, tematski sektor za proračunske zadeve, Generalni direktorat za notranjo politiko, PE 763.761, ter izvedel Center za strateške in ocenjevalne storitve (CSES), avgust 2024.

(7)

 Na primer Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča 7/2024 o sistemih Komisije za izterjavo nepravilnih odhodkov EU.

(8)

Na primer o skladu za okrevanje in odpornost in kontrolnih sistemih držav članic ter o strategiji Komisije za boj proti goljufijam.

(9)

 Objava je predvidena za september 2025. Član poročevalec je J. Gregor.

(10)

 Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(11)

 Objava je predvidena za december 2025. Članica poročevalka je I. Maletić.

(12)

  Objava je predvidena za september 2026. O članu poročevalcu se še ni odločalo.

(13)

Revidirani akcijski načrt o strategiji Komisije za boj proti goljufijam za leto 2023 (COM(2023) 405 final).

(14)

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 1. aprila 2025, ProtectEU: evropska strategija notranje varnosti (COM(2025) 148).

(15)

 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(16)

 Direktiva (EU) 2017/1371 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2017 o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (UL L 198, 28.7.2017, str. 29).

(17)

UCLAF je bila projektna skupina, ustanovljena v okviru generalnega sekretariata Evropske komisije. Privedla je do ustanovitve Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) leta 1999. Glej Sklep Komisije 1999/352/ES, ESPJ, Euratom z dne 28. aprila 1999 o ustanovitvi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) (UL L 136, 31.5.1999, str. 20).

(18)

Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev) (UL L, 2024/2509, 26.9.2024).

(19)

 Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(20)

Gre za naslednje uredbe:

·Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (v nadaljnjem besedilu: uredba o OLAF),

·Uredba (EU, Euratom) 2016/2030 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 glede sekretariata nadzornega odbora Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF),

·Uredba (EU, Euratom) 2020/2223 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. decembra 2020 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 glede sodelovanja z Evropskim javnim tožilstvom in učinkovitosti preiskav Evropskega urada za boj proti goljufijam,

·Uredba Sveta (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi,

·Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti ter

·Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje.

(21)

Upravljanje v Evropski komisiji, sporočilo Komisiji z dne 24. junija 2020, C(2020) 4240 final, str. 16.

(22)

Uredba Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (v nadaljnjem besedilu: uredba o EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(23)

V EJT trenutno sodelujejo vse države članice razen Danske, Irske in Madžarske.

(24)

Uredba (EU) 2018/1727 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) ter nadomestitvi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2002/187/PNZ, PE/37/2018/REV/1 (UL L 295, 21.11.2018, str. 138).

(25)

Sklep Sveta 2009/371/PNZ z dne 6. aprila 2009 o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Europol) (UL L 121, 15.5.2009, str. 37).

(26)

Glej zlasti predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije in carinskem organu Evropske unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 (COM(2023) 258 final). Predlog je v obravnavi pri sozakonodajalcih.

(27)

Uredba Sveta (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (prenovitev) (UL L 268, 12.10.2010, str. 1).

(28)

Za Europol, Eurojust in Eurofisc je še vedno značilen „medvladni duh tretjega stebra“, saj so odvisni od končne odločitve nacionalnih organov in niso namenjeni nadomestitvi teh organov.

(29)

Člen 16 Uredbe št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF), ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL L 248, 18.9.2013, str. 1).

(30)

Uredba (EU, Euratom) 2024/2509 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. septembra 2024 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije (prenovitev) (UL L, 2024/2509, 26.9.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2024/2509/oj).

(31)

Te izboljšave vključujejo hitri postopek, pravno domnevo uradnega obvestila, možnost izključitve dejanskih lastnikov in nekaj novih primerov hudih kršitev poklicnih pravil, ki lahko privedejo do izključitve.

(32)

Sistem EDES je bil vzpostavljen leta 2016 kot eden od instrumentov za zaščito finančnih interesov EU.

(33)

Uredba Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).

(34)

Sistem za upravljanje nepravilnosti je namenski elektronski sistem za prijavljanje nepravilnosti, ki je bil razvit in dan na voljo državam članicam in državam upravičenkam. Sistem za upravljanje nepravilnosti deluje v okviru informacijskega sistema za boj proti goljufijam (AFIS), uporablja pa ga 35 držav.

(35)

Komisija je razvila podatkovno zbirko lastnih sredstev (OWNRES) kot elektronski sistem za lažje prijavljanje in spremljanje primerov goljufij in nepravilnosti, ki vplivajo na upravičenost do tradicionalnih lastnih sredstev.

(36)

Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

(37)

Glej člen 24 uredbe o EJT.

(38)

 Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 1. aprila 2025 ProtectEU: evropska strategija notranje varnosti (COM(2025) 148).

(39)

Glej predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije in carinskem organu Evropske unije ter o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 (COM(2023) 258 final).

(40)

Glej člen 101(3) uredbe o EJT: „EJT lahko med preiskavo, ki jo izvaja, zahteva, da OLAF v skladu s svojim mandatom podpre ali dopolni dejavnost EJT, zlasti z: (a) zagotavljanjem informacij, analiz (vključno s forenzičnimi analizami), strokovnega znanja in operativne podpore; (b) olajševanjem usklajevanja posebnih ukrepov pristojnih nacionalnih upravnih organov in organov Unije; izvajanjem upravnih preiskav.“ Glej tudi člen 12e uredbe o OLAF (Podpora, ki jo Urad zagotavlja EJT), ki določa: „1. Urad med preiskavo, ki jo izvaja EJT, in na zahtevo slednjega v skladu s členom 101(3) Uredbe (EU) 2017/1939 skladno s svojim mandatom podpre ali dopolni dejavnost EJT, zlasti z: (a) zagotavljanjem informacij, analiz (vključno s forenzičnimi analizami), strokovnega znanja in operativne podpore; (b) olajševanjem usklajevanja posebnih ukrepov pristojnih nacionalnih upravnih organov in organov Unije; (c) izvajanjem upravnih preiskav.“

(41)

Točka 6.2 delovnega dogovora med Evropskim uradom za boj proti goljufijam in Evropskim javnim tožilstvom, 5. julij 2021:

https://www.eppo.europa.eu/sites/default/files/2021-07/Working_arrangement_EPPO_OLAF.pdf .

(42)

  Glej primerjavo med dopolnilnimi preiskavami in splošno preiskovalno dejavnostjo obeh uradov: v treh letih in pol operativnega sodelovanja sta OLAF in EJT sodelovala pri približno 136 preiskavah (EJT je do 31. decembra 2023 izvedlo 1 927 aktivnih preiskav).

(43)

Ni vedno tako. Svet je med pogajanji o spremembi finančne uredbe leta 2024 zavrnil razširitev pravice do uporabe mehanizma medsebojne pomoči, ki so ga države članice med seboj uporabljale za izterjavo nacionalnih dolgov že več let, na Komisijo. To upočasnjuje postopek izterjave, ker mora Komisija sama poiskati ključne informacije, ki jih potrebuje za izterjavo sredstev (npr. o identiteti, plačilni sposobnosti, naslovu ali premoženju dolžnika).

(44)

Sodba z dne 26. septembra 2024 v združenih zadevah C-160 in 161/22P, Komisija/HB, sodba z dne 4. oktobra 2024 v zadevi C-721/22P, Komisija/PB, in sodba z dne 29. februarja 2024 v zadevi C-437/22, Eesti Vabariik.

(45)

 Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL L 312, 23.12.1995, str. 1).

(46)

 Posebno poročilo Evropskega računskega sodišča 7/2024 o sistemih Komisije za izterjavo nepravilnih odhodkov EU.

(47)

V zvezi s tem glej sodbo z dne 26. februarja 2013, Åkerberg Fransson, C‐617/10, ECLI:EU:C:2013:105, točka 34 in navedena sodna praksa.

(48)

Odredbodajalec službe, ki prejme priporočilo OLAF (v carinskih zadevah organi zadevne države članice), lahko priporočilo OLAF v celoti ali delno zavrne. Znesek, ugotovljen za izterjavo, je torej končni znesek, ki ga bo prejemnik priporočila zahteval v izterjavi oziroma za katerega bo v primeru deljenega upravljanja zahteval izključitev iz financiranja EU.

(49)

 Pregledane predloge so priložene Sporazumu o določitvi načinov sodelovanja med Komisijo in EJT z dne 2. junija 2021. Uporabljajo se od novembra 2024.

(50)

Taki ukrepi bi lahko vključevali imenovanje službe Komisije, ki bi bila odgovorna za podporo odredbodajalcem na podlagi prenosa pooblastil pri sprejemanju zgodnjih previdnostnih ukrepov in pravočasnih ukrepov za izterjavo, ter krepitev sodelovanja med ustreznimi službami in izboljšanje orodij za poročanje.

(51)

Glej člen 325 PDEU ter člena 129 in 138 finančne uredbe.

(52)

Poročilo o zaščiti finančnih interesov EU – boj proti goljufijam – letno poročilo za leto 2023, 1. april 2025, Evropski parlament, Odbor za proračunski nadzor, član poročevalec: Gilles Boyer, odstavki 3, 4, 6 in 7.