EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 11.2.2025

COM(2025) 46 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Pot do naslednjega večletnega finančnega okvira

1.UVOD: PRORAČUN EU JE V SREDIŠČU PREDNOSTNIH NALOG POLITIKE EU

Proračun EU je v središču strateških ukrepov Unije. Skozi desetletja je prispeval k izboljšanju kakovosti življenja in možnosti preživljanja državljanov, kmetov, raziskovalcev, podjetij in regij po vsej Evropi in zunaj nje. Njegova resnična vrednost se je pokazala pri premagovanju pandemije in energetske krize, saj je med omejitvami gibanja zaščitil milijone delovnih mest ter omogočil naložbe v našo čisto in digitalno prihodnost. Če se ozremo nazaj, se je EU ob soočenju z eno najhujših kriz v zadnjih letih, tj. pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami, odzvala z instrumentom NextGenerationEU in večletnim finančnim okvirom za obdobje 2021–2027. S tem je utrla pot hitremu gospodarskemu okrevanju, pri čemer je Evropa postala bolj zelena, bolj digitalna in kos izzivom prihodnosti. Ko je bilo treba zaradi vojne agresije Rusije na evropskih mejah hitro ukrepati, podpreti Ukrajino in odgovoriti na naraščajoče stroške energije, je proračun EU ponovno potrdil svojo učinkovitost.

Obsežni izzivi, s katerimi smo se soočili v zadnjih letih, so zahtevali sorazmeren in skupen odziv EU. Nastajajoče politične prednostne naloge so bile podprte z obsežno porabo, pri čemer so odhodki, namenjeni raziskavam, migracijam, obrambi in zunanjemu delovanju, dosegli najvišje ravni v primerjavi s prejšnjimi večletnimi proračuni. Prvič je bilo poleg naložb zagotovljeno obsežno financiranje reform, kar je dodatno povečalo učinek instrumenta NextGenerationEU. Podobno je bila v ospredju pravna država s splošnim režimom pogojenosti za zaščito proračuna EU pred kršitvami načel pravne države v državah članicah.

Vendar je proračun EU zaradi porasta novih potreb in izrednih razmer ter vedno več pozivov k ukrepanju na ravni EU dosegel svoje meje, zato je bila leta 2024 potrebna vmesna revizija. Z geopolitičnega vidika so bile nujne močna in predvidljiva podpora Ukrajini, okrepitev programov za migracije in upravljanje meja ter podpora sosednjim partnerskim državam EU v sosedstvu in državam širitve. Kritične tehnologije so zahtevale večjo podporo. Nestanovitne obrestne mere in naraščajoči stroški financiranja so zahtevali ad hoc rešitve in večjo prožnost. Prva revizija zgornjih mej odhodkov večletnega finančnega okvira je vključevala znatne prerazporeditve in vzpostavitev novih posebnih instrumentov.

Vedno večja pričakovanja glede ukrepov EU odražajo potrebo po ponovnem razmisleku o proračunu EU. Cilj svobodne, demokratične, močne, varne, uspešne in konkurenčne Evrope, opredeljen v političnih usmeritvah nove Komisije in strateški agendi Evropskega sveta za obdobje 2024–2029, je treba doseči v zelo zahtevnih geopolitičnih razmerah. Za to bo treba prenoviti in okrepiti proračun EU. Poleg tega se bo leta 2028 začelo odplačevanje zadolževanja v okviru instrumenta NextGenerationEU, ki je imelo ključno vlogo pri enotnem fiskalnem odzivu na krizo. To bo še povečalo finančne potrebe naslednjega finančnega okvira.

Evropa mora doseči nemogoče. Brez uvedbe novih virov lastnih sredstev ne moremo imeti proračuna EU, ki bi ustrezal našim ambicijam in zlasti zagotavljal odplačevanje instrumenta NextGenerationEU, in hkrati stabilnih nacionalnih finančnih prispevkov. Treba se bo odločiti.

V tem sporočilu so opisani nekateri ključni izzivi politike in proračunski izzivi za naslednji finančni okvir, da bi začeli obsežen dialog za pomoč pri pripravi predloga za naslednji večletni finančni okvir.

2. IZZIVI POLITIKE ZA NASLEDNJI VEČLETNI FINANČNI OKVIR

Prihodnji proračun EU bi se moral osredotočiti na skupne izzive, pri katerih ima poraba na evropski ravni največjo dodano vrednost. Splošno soglasje o tem, kaj je treba financirati – tj. o potrebah po naložbah v prihodnjih letih – je temeljni pogoj za soglasje o načinu financiranja – z mobilizacijo zasebnih naložb, iz nacionalnih proračunov ali iz našega skupnega proračuna EU – in o orodjih proračuna EU, ki jih je treba uporabiti.

Evropsko konkurenčnost ovirajo preostale ovire na enotnem trgu, nepoštena mednarodna konkurenca, visoke cene energije, pomanjkanje spretnosti in delovne sile ter težave podjetij pri dostopu do potrebnega kapitala. Evropsko gospodarstvo ima pomembne prednosti – odprto gospodarstvo, visoko konkurenco na trgu, močan model socialnega varstva z nizko stopnjo neenakosti in visokimi standardi upravljanja, zdravstva, izobraževanja in varstva okolja ter edinstveno kulturno bogastvo. Vendar postajajo očitne nekatere slabosti. Javno financiranje raziskav in inovacij v Evropi ni dovolj obsežno, saj ga le desetina poteka na evropski ravni in je razpršeno na številna področja, poleg tega pa ni dovolj osredotočeno na prodorne inovacije 1 . Leta 2023 so odhodki za raziskave in razvoj v EU znašali 381 milijard EUR oziroma 2,22 % BDP EU, kar je manj od cilja 3 % 2 . Prav tako so podjetja v EU v letu 2021 za raziskave in razvoj porabila približno 270 milijard EUR manj kot podjetja v ZDA 3 . Industrijska struktura je statična; v zadnjih letih nobeno podjetje, ustanovljeno v EU, ni doseglo tržne kapitalizacije nad 100 milijard EUR, medtem ko je bilo vseh šest podjetij v ZDA, ki so vrednotena na več kot bilijon EUR, ustanovljenih v tem obdobju. Vztrajna vrzel v zasebnem financiranju naložb v pozni fazi rasti 4  ovira možnosti podjetij v EU za rast. V Evropi so tudi vrzeli v spretnostih v gospodarstvu, ki jih še povečuje zmanjševanje delovne sile 5 . Na splošno bo konkurenčnost Evrope v prihodnosti odvisna od naše sposobnosti, da začnemo novo dobo izumov in inovativnosti ter postavimo raziskave in inovacije, znanost in tehnologijo v središče našega gospodarstva.

EU se zaradi vedno večjih geopolitičnih napetosti sooča z vse večjimi varnostnimi grožnjami. Naložbe v tehnološko in industrijsko bazo evropske obrambe so že desetletja nezadostne; med letoma 1999 in 2021 so se skupni izdatki za obrambo v EU povečali za 22 %, v ZDA za 66 %, v Rusiji za 289 %, na Kitajskem pa za 579 % 6 . Države članice, ki so članice Nata, so se zavezale, da bodo vsaj 2 % svojega BDP porabile za obrambo, vendar tega cilja niso dosegle vse, medtem pa se razmišlja tudi o višjem cilju. Omejeno je tudi sodelovanje; države članice so še daleč od referenčne vrednosti, ki so si jo določile pred več kot 15 leti, in sicer da bi skupaj vložile 35 % v evropske skupne projekte 7 . Razdrobljenost vzdolž nacionalnih meja z omejenim sodelovanjem in s tem povezanim podvajanjem škoduje konkurenčnim evropskim obrambnim podjetjem in ustvarja strateške odvisnosti. Potrebni sta boljša obrambna pripravljenost, tudi z vesoljskimi sredstvi, in vojaška mobilnost, in sicer tako za odvračanje od potencialnih agresij kot tudi za podporo Ukrajini, da doseže mir. Za vse to je treba povečati in optimizirati financiranje obrambe v celotni EU. Kot del prave evropske obrambne unije bo morala Evropa vlagati več, bolje in skupaj. Komisija bo marca predstavila belo knjigo o prihodnosti evropske obrambe.

Vojna, negotovost, revščina in pomanjkanje priložnosti prispevajo k razseljevanju v južnem sosedstvu EU in nedovoljenim migracijam iz njega v Evropo 8 . Evropa je dosegla velik napredek pri oblikovanju enotnega pristopa k migracijam, azilu in mejam, vendar bodo migracije še naprej izziv in njihovo reševanje ostaja prednostna naloga Evropejcev. Tihotapljenje migrantov in trgovina z ljudmi prinašata dobiček, pridobljen s kaznivimi dejanji. Uporaba migracij na mejah EU kot orožja je izpostavila nove, hibridne oblike groženj, ki povzročajo nesoglasja in nezaupanje v evropskih družbah. Naslednji dolgoročni proračun bi moral zato prispevati k reševanju izzivov, povezanih z migracijami, vključno z učinkovito zaščito zunanjih meja EU in celovitimi partnerstvi z državami izvora in tranzita. Poleg tega bi moral podpirati države članice, da se jim zagotovi strokovno znanje ter operativne in finančne zmogljivosti, ki jih potrebujejo za izvajanje novega pakta o migracijah in azilu.

Uspeh enotnega trga je odvisen tudi od njegove zmožnosti, da koristi vsem evropskim državljanom in podjetjem. Čeprav so se regionalne in teritorialne razlike znatno zmanjšale, tudi s kohezijskimi politikami EU, 29 % državljanov EU še vedno živi v regijah, kjer je BDP na prebivalca nižji od 75 % povprečja EU, približno 135 milijonov ljudi pa živi v krajih, ki so v zadnjih dveh desetletjih počasi zaostali 9 . Mala in srednja podjetja zaposlujejo skoraj dve tretjini delovne sile EU in predstavljajo nekaj več kot polovico njene dodane vrednosti, vendar se številna med njimi soočajo z ovirami pri dostopu do enotnega trga, vključno z zapletenimi birokratskimi postopki, velikimi upravnimi bremeni ter pomanjkanjem informacij in podpornih storitev 10 . Treba je sprostiti naložbe, da se zagotovi gospodarski razvoj po vsej Evropi, vendar so potrebne tudi reforme za odpravo ovir za regionalni razvoj, npr. ovir za naložbe, regulativnih ovir ter pomanjkljivosti na trgu dela in v poslovnem okolju. 11 Družbo moramo ponovno združiti z izobraževanjem in vlaganjem v ljudi.Te izzive je treba reševati z okrepljeno in posodobljeno kohezijsko politiko in politiko rasti v partnerstvu z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi.

Prehranska varnost in varstvo narave ohranjata kakovost življenja v Evropi, vendar se soočata s posebnimi težavami. Kmetje, ribiči in podeželska območja se vse bolj soočajo z nepošteno svetovno konkurenco, višjimi cenami energije, majhnim številom mlajših kmetov in ribičev ter težavami pri dostopu do kapitala. Kljub znatni podpori skupne kmetijske politike je kmetijski dohodek na delavca še vedno nezanesljiv in precej pod povprečno plačo v gospodarstvu EU (60 % leta 2023). Za mali priobalni ribolov je povprečna plača v letu 2021 znašala približno polovico povprečne plače v gospodarstvu. Kmetijstvo EU se stara, saj je bilo leta 2020 le 6,5 % kmetov mlajših od 35 let 12 . Za zapolnitev naložbene vrzeli v kmetijskem sektorju ter uresničitev njegovega digitalnega, zelenega in energetskega prehoda bi bilo potrebnih približno 62 milijard EUR 13 . Poleg tega podnebne spremembe povečujejo izpostavljenost prehranskega sistema tveganjem. Skupna kmetijska politika, ki bo ustrezala svojemu namenu, mora na podlagi priporočil iz strateškega dialoga o prihodnosti kmetijstva ter bližnje vizije za kmetijstvo in prehrano zagotavljati ciljno usmerjeno podporo kmetom, ki jo najbolj potrebujejo, spodbujati pozitivne okoljske in socialne rezultate z nagradami in spodbudami za ekosistemske storitve ter podpirati prave omogočitvene pogoje za uspešna podeželska območja. Postati mora enostavnejša in ciljno usmerjena, najti pravo ravnovesje med spodbudami, naložbami in predpisi ter zagotoviti, da bodo imeli kmetje pravičen in zadosten dohodek.

Pogostejše in vedno bolj dramatične naravne katastrofe, povezane s podnebjem, imajo velike socialne in gospodarske posledice 14 . Povprečni stroški naravnih nesreč so se podvojili z 8 milijard EUR letno v osemdesetih letih prejšnjega stoletja na 16 milijard EUR v zadnjem desetletju. V letih 2021 in 2022 so stroški vsako leto presegli 50 milijard EUR, leta 2023, ki je bilo na svetovni ravni najtoplejše leto, odkar potekajo meritve, pa so dosegli 40 milijard EUR. Glede na evropsko oceno podnebnih tveganj za leto 2024 bi lahko skupne gospodarske izgube po scenariju povečanja temperature za 3 °C dosegle 175 milijard EUR (tj. približno 1,4 % BDP EU). Poleg tega je Evropsko računsko sodišče glede na ta tveganja priporočilo, da bi moralo biti financiranje EU za prilagajanje podnebnim spremembam prilagojeno prihodnosti 15 . Za to bo treba okrepiti prizadevanja na področju odpornosti proti podnebnim spremembam in pripravljenosti nanje ter odpornosti in pripravljenosti v zvezi z vodo; pri uresničevanju naših ciljev zelenega dogovora v okviru naše strategije za gospodarsko rast bo morala biti pripravljenost na vse večja podnebna tveganja še naprej glavni cilj notranjih in zunanjih ukrepov EU.

Svetovno politično in gospodarsko okolje predstavlja izzive brez primere. Zaradi vojaške agresije Rusije proti Ukrajini na evropski celini znova poteka vojna. Finančno, politično in vojaško podporo Evrope Ukrajini je treba ohraniti, dokler bo potrebna, in je naložba v evropsko varnost. Razmere na Bližnjem vzhodu povzročajo nestabilnost v regiji in dodatne humanitarne potrebe. Vse večja nelojalna konkurenca ter bolj agresivna gospodarska in geopolitična naravnanost spodkopavata svetovni mnogostranski sistem, kar odraža premik od sodelovanja h konkurenci in naraščajoče konflikte. Uspešno se izvaja manj kot 20 % ciljev trajnostnega razvoja 16 , pri čemer je v državah v razvoju še vedno prisotna naložbena vrzel. Humanitarne potrebe se še naprej povečujejo; leta 2024 je bilo za humanitarno pomoč na svetovni ravni potrebnih 45 milijard EUR, tj. več kot dvakrat toliko kot leta 2019. Za vzajemno koristna partnerstva sta potrebni evropska zunanja politika z bolj ciljno usmerjenim in učinkovitim financiranjem za naše partnerice ter boljša usklajenost s strateškimi interesi EU.

Širitev je politična in geostrateška nujnost. Pristop k EU bo vedno proces, ki temelji na dosežkih, vsaka kandidatka pa bo ocenjena glede na svoj napredek pri izpolnjevanju vseh meril. EU bo morala okrepiti podporo, da bi države kandidatke z naložbami in reformami pripravila na njihovo potencialno članstvo. BDP na prebivalca na Zahodnem Balkanu, v Ukrajini, Moldaviji in Gruziji ostaja približno 50 % BDP EU ali manj, približevanje konvergenci pa je počasno. Ukrajina bo potrebovala podporo EU in njenih zaveznic, da bi prestala brutalno agresijo Rusije in premagala njene gospodarske posledice 17 . Večja in močnejša Unija ima pomembne socialno-ekonomske, politične in varnostne prednosti.

Zaradi obsežnih prihodnjih izzivov je zato potreben ambiciozen proračun, tako kar zadeva velikost kot tudi zasnovo.

3.„EVROPA PRED IZBIRO“ ZA ENOSTAVNEJŠI, BOLJ OSREDOTOČEN IN UČINKOVITEJŠI PRORAČUN 

Bolj osredotočen proračun EU

Tekoče izvajanje sedanjega finančnega okvira zagotavlja nekatera spoznanja o tem, kako povečati prožnost proračuna EU ter ga bolje uskladiti z našimi prednostnimi nalogami in cilji. Prožnost je ključna za zagotavljanje sposobnosti proračuna, da se odzove na spreminjajoče se razmere. Vendar to ne bo mogoče, če bodo skoraj vsa sredstva EU že od začetka vnaprej načrtovana; več kot 90 % sredstev večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in instrumenta NextGenerationEU se dodeli vnaprej za določene namene, programe ali nacionalna sredstva 18 . Zato so se spreminjajoče se potrebe in krize od leta 2021 krile s spremembami namena obstoječih sredstev in njihovimi prerazporeditvami, včasih v dolgotrajnih postopkih, ter z oblikovanjem novih ad hoc skladov, programov ali ukrepov, kar dodatno zaostruje težavo razpršenosti sredstev EU. V času razmisleka o prihodnjem finančnem okviru sta od samega začetka potrebna večja osredotočenost in poenostavitev, da bi čim bolj povečali učinek financiranja EU.

Odziv EU na gospodarske posledice ruske vojne agresije proti Ukrajini ponazarja, kako okvir, ki usklajuje naše cilje politike s prednostnimi nalogami pri porabi, krepi učinek skupnega ukrepanja EU. Ko so se cene energije zaradi vojne agresije Rusije proti Ukrajini močno zvišale, se je povečala potreba po nadaljnjem zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in pospešenem uvajanju energije iz obnovljivih virov. V okviru evropskega semestra je bilo na vse države članice naslovljeno posebno priporočilo, ki so ga lahko izvedle z novimi poglavji REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost, vključno z dodatnimi sredstvi EU. S skupnim ukrepanjem smo med avgustom 2022 in marcem 2024 zmanjšali porabo plina za 18 %, premagali odvisnost od ruskih fosilnih goriv, zagotovili dostop do cenovno dostopne energije in povečali proizvodnjo energije iz obnovljivih virov 19 .

Še naprej si moramo prizadevati za pravi proračun, ki bo temeljil na politikah, da bi zagotovili sinergije med našimi politikami in finančnimi ukrepi Unije. Proračun EU še vedno preveč usmerjajo strukture programov porabe namesto politik. Zato je financiranje sedanjih prednostnih nalog politike EU pogosto razpršeno po programih, ki se včasih prekrivajo. Povezavo med splošnim usklajevanjem politik in proračunom EU je mogoče okrepiti z novim usmerjevalnim mehanizmom, ki prednostne naloge EU povezuje s proračunom EU. Kar zadeva konkurenčnost, bo orodje za usklajevanje konkurenčnosti skupaj s poenostavljenim evropskim semestrom, osredotočenim na reforme in naložbe na nacionalni ravni, del skladnega in vitkega usmerjevalnega mehanizma, ki bo podlaga za informirane odločitve o naložbah in reformah na ravni EU in nacionalni ravni. Širše gledano bi bilo mogoče izboljšati način, kako politike EU informirajo in podpirajo proračunske prednostne naloge, da se zagotovi podpora iz proračuna EU za evropske javne dobrine, zlasti čezmejne projekte.

Večja koherenca pri financiranju notranjih in zunanjih politik je ključna za boljše spodbujanje strateških interesov Unije. Za dopolnjevanje z zunanjim delovanjem držav članic je potrebno usklajevanje, da se čim bolj povečata učinkovitost in prepoznavnost evropskih globalnih naložb in sodelovanja. Zato je bila ob izbruhu pandemije COVID-19 vzpostavljena Ekipa Evropa, da se je zagotovil usklajen in celovit globalni odziv EU, njenih držav članic in evropskih javnih finančnih institucij. Od takrat je postal pristop Ekipe Evropa hrbtenica financiranja EU za mednarodno sodelovanje. Pobuda Global Gateway sledi temu pristopu, združuje moči za opredelitev skupnih interesov in vodi nov val naložb v infrastrukturo po vsem svetu. Hkrati financiranje zunanjega delovanja zajema tudi številna področja, na katerih se pomembno prepletata notranja in zunanja politika, od splošne trgovinske politike do materialov, energije, podnebja in migracij. Pregled in razširitev dobrih praks in najučinkovitejših orodij bosta pripomogla k uresničevanju strateških interesov EU ter njenih interesov na področju gospodarske varnosti ter krepitvi vzajemno koristnih partnerstev v evropskem sosedstvu in drugod.

Enostavnejši proračun EU

Dostop do financiranja EU je težji zaradi zapletenosti. Čeprav se je število programov porabe nekoliko zmanjšalo že na začetku sedanjega obdobja, je v proračunu še vedno več kot 50 programov porabe, so pa tudi programi zunaj njega 20 .To sicer ponazarja velik obseg financiranja EU, vendar povečuje tveganje prekrivanj ter zmanjšuje učinek in preglednost, hkrati pa lahko zaradi pomanjkanja celovitih in usklajenih pristopov financiranja za medsektorske prednostne naloge, kot je konkurenčnost, povzroča vrzeli. V EU pomanjkljivosti v celotnem ciklu inovacij preprečujejo nastajanje novih sektorjev in izzivov, začenjajo pa se z ovirami pri prehodu od inovacij h komercializaciji 21 . To vključuje vrzeli v podpori iz proračuna EU, saj ne zagotavlja nemotenega financiranja od raziskav do inovacij prek razvoja in uporabe. Ta razdrobljenost skupaj z zapletenostjo in togostjo negativno vpliva na učinkovitost financiranja EU.

Upravičenci se kljub ukrepom za poenostavitev, uvedenim v sedanjem finančnem okviru, težko znajdejo pri vseh pravilih in merilih 22 . Na hitrost in kakovost izvajanja ter vključevanje deležnikov negativno vplivajo različna pravila o upravičenosti, postopki prijave, stopnje sofinanciranja in obstoj več vstopnih točk za potencialne prosilce. Prav tako lahko ogrozijo doseganje ciljev EU, če so nedosledni. Prijava na razpis za zbiranje predlogov za dostop do sredstev EU je lahko zapletena in zlasti obremenjujoča za mala in srednja podjetja 23 . Na voljo je več kot 30 orodij, ki zagotavljajo tehnično pomoč in podporo, zato so mogoče poenostavitve, da se odpravijo prekrivanja. Poleg tega se z zapletenostjo pravil povečuje tudi tveganje napak pri porabi. Resnična enotna vstopna točka za upravičence do vseh storitev financiranja in svetovanja EU v naslednjem finančnem okviru bi lahko upravičencem olajšala dostop.

Razdrobljenost finančnega okolja pomeni tudi preveč programskih dokumentov, ki trošijo veliko virov pri vseh vključenih upravah in povzročajo zamude. Sedanji finančni okvir vključuje več kot 10 primerov predhodno dodeljenih sredstev 24 , ki zahtevajo ločeno načrtovanje in pripravo programov. To na začetku vsakega finančnega obdobja ustvarja veliko upravno breme za organe upravljanja in nosilce projektov ter povzroča znaten zamik med pripravo finančnega okvira in izvajanjem na terenu. Tako je bilo tudi v programskem obdobju 2021–2027, ko sta pozno sprejetje sektorske zakonodaje in dolgotrajen postopek sprejemanja programskih dokumentov povzročila zamude pri izvajanju. Operativni programi skladov kohezijske politike so bili na primer sprejeti šele sredi leta 2022 25 .

Zaradi poznega sprejetja operativnih programov in soobstoja več skladov, kot sta Sklad za pravični prehod ter mehanizem za okrevanje in odpornost, ki ima krajši časovni okvir, in ker so se nacionalni organi najprej osredotočili na dokončanje izvajanja skladov v okviru večletnega okvira za obdobje 2014–2020 v skladu s pravilom „n+3“, je bilo izplačanih manj kot 7 % sredstev, dodeljenih za obdobje 2021–2027 26 , od česar je bilo je več kot polovica predhodnega financiranja.

Načrtovanje programov v okviru financiranja zunanjega delovanja, zlasti za NDICI – Globalna Evropa, je prav tako trajalo do tri leta.

Počasno izvajanje nekaterih programov na terenu povečuje neporavnane obveznosti ali „Reste à liquider“ (slika 1) 27 in tveganje sprostitve obveznosti ter lahko privede do neučinkovitosti, saj so se prednostne naloge politike spremenile, če je od njihove določitve in načrtovanja programov do dejanskega izvajanja naložb preteklo več let.

Slika 1. Neporavnane obveznosti proračuna EU

Opomba: EUR, tekoče cene, zaokrožene na najbližjo milijardo. Leta 2024–2027 ustrezajo dolgoročni napovedi plačil.

Proračun EU z večjim učinkom

Proračun EU krepi splošno finančno zmogljivost Unije. Širša finančna struktura programov porabe EU vključuje posojila, jamstva in finančne instrumente, ki slonijo na proračunu EU, ter mobilizira sofinanciranje držav članic in upravičencev. S proračunom EU se prek programa InvestEU in Evropskega sveta za inovacije zmanjšujejo tveganja, povezana z inovativnimi projekti, in privabljajo naložbe zasebnega sektorja. 95 % nosilcev projektov je poročalo, da se njihovi projekti brez financiranja iz sklada InvestEU sploh ne bi nadaljevali ali pa se ne bi izvedli tako, kot so bili načrtovani. Poleg tega je 58 % nosilcev projektov menilo, da je financiranje z jamstvom InvestEU prispevalo k odločitvi drugih naložbenikov ali vlagateljev, da vložijo v projekt.

Vendar je spodbujanje zasebnih naložb v okviru sedanjega dolgoročnega proračuna še vedno izziv. Za čim večji učinek javnih sredstev je mogoče optimizirati sposobnost proračuna EU za prevzemanje tveganj. Za podporo sektorjem, ki se soočajo z več težavami pri dostopu do tržnega financiranja, npr. sektorjem z visokim tveganjem, ali nišnim sektorjem, kakršna sta biotska raznovrstnost ali socialni produkti, je na primer potrebna višja stopnja rezervacij. To bi se lahko izravnalo z drugimi produkti z nižjimi stopnjami rezervacij. Zmožnost proračuna EU za mobilizacijo zasebnih naložb z instrumenti delitve tveganja je omejena, ker izvajalski partnerji večinoma niso pripravljeni prevzemati prevelikih tveganj, ampak se še naprej osredotočajo predvsem na naložbe z razmeroma nizkimi tveganji 28 . V okviru sedanjega večletnega proračuna je zaradi notranjih pravil izvajalskih partnerjev s programom InvestEU težko podpreti projekte, povezane z obrambo. Poleg tega je bil proračun InvestEU znatno povečan z instrumentom NextGenerationEU. Zaradi krajših rokov v okviru instrumenta NextGenerationEU so bile odobritve večinoma zagotovljene na začetku programskega obdobja, zaradi česar so bile izčrpane možnosti za številne finančne produkte. Zato po letu 2025 ne bo novih odobritev za nekatere finančne produkte, zlasti na območjih z visokim tveganjem 29 . Uporaba virov financiranja, ki se razlikujejo od bančnih, še vedno ne dosega potenciala: tvegani kapital EU je na primer premalo razvit, saj skladi zberejo le 5 % svetovnega tveganega kapitala v primerjavi z 52 % v ZDA. Za privabljanje zasebnih naložb bo ključno dokončanje unije kapitalskih trgov. Hkrati lahko proračun EU dopolnjuje in mobilizira zasebne naložbe ter tako komercialnim bankam, vlagateljem in tveganemu kapitalu olajša financiranje hitro rastočih podjetij ter odpravlja ovire, ki omejujejo količino evropskega kapitala, ki je na voljo za financiranje inovacij. EU mora bolje izkoristiti svoj proračun, da bi zmanjšala tveganja in spodbudila nadaljnje nacionalno, zasebno in institucionalno financiranje.

Za financiranje zelenega, digitalnega in socialnega prehoda bo treba čim bolj povečati javne naložbe in pritegniti zasebni kapital. Naložbe v doseganje ciljev EU glede razogljičenja in odprava ovir za našo energetsko unijo so priložnost, da Evropa zniža cene energije, poveča svojo energetsko varnost in prevzame vodilno vlogo na področju čistih tehnologij. Za dosego tega cilja bo treba racionalizirati financiranje EU za čiste tehnologije in se osredotočiti na tehnologije, pri katerih ima EU prednost in velik potencial za rast. Poleg tega v finančno podporo EU trenutno niso vključeni operativni stroški, kjer so razlike v stroških največje 30 . Ker so enotni trg in možnosti financiranja razdrobljeni, so omejene možnosti za rast inovativnih podjetij, kar velja zlasti za mlada inovativna tehnološka podjetja. Neuspešno izkoriščanje digitalne revolucije je eden od dejavnikov, ki ovirajo našo konkurenčnost, zato bodo potrebne znatne naložbe, da bi sledili glavnim konkurentom Evrope: za zapolnitev inovacijske vrzeli v Evropi bo zato ključno doseganje zadostnega obsega podpornih strateških projektov. Ob upoštevanju tega bi lahko dodatno financiranje evropskih podjetij z velikim potencialom in hitro rastočih podjetij zagotovil Evropski investicijski sklad. Na splošno je mogoče še povečati dodatnost porabe EU, da se zagotovi osredotočenost proračuna EU na naložbe, ki se sicer ne bi uresničile.

Večja osredotočenost na smotrnost je pripomogla k uskladitvi ciljev politike EU in porabe EU. Nekateri programi so prešli s plačil na podlagi povračila stroškov na modele izvajanja, ki se bolj osredotočajo na zastavljene cilje in rezultate. To ne velja le za mehanizem za okrevanje in odpornost, obsežni program, pri katerem so plačila odvisna od ustreznega izpolnjevanja vnaprej določenih ciljev, temveč tudi za druge programe, kot sta instrument za Ukrajino in instrument za rast za Zahodni Balkan. Za izboljšanje smotrnosti porabe EU so bili uporabljeni tudi drugi mehanizmi, kot sta financiranje, ki ni povezano s stroški 31 , in strateško načrtovanje. Na primer večja usmerjenost v smotrnost skupne kmetijske politike je bila dosežena z nacionalnimi strateškimi načrti, oblikovanimi na podlagi nacionalnih potreb in zmogljivosti, ki prav tako vse intervencije navezujejo na kazalnike, ki omogočajo ocenjevanje napredka držav članic pri doseganju ciljev. Vendar to še ni odpravilo prevelike zapletenosti na ravni kmetov kot posameznikov. V zvezi s kohezijo je Svet poudaril, da je treba razmisliti o tem, kako bi lahko kohezijska politika bolj temeljila na smotrnosti, da bi povečali učinkovitost na podlagi lastnih izkušenj in izkušenj, pridobljenih z drugimi instrumenti EU, ter prednostih – deljenem upravljanju, upravljanju na več ravneh, lokalnem pristopu in načelu partnerstva 32 . Mnenji platforme Pripravljeni na prihodnost o oceni kohezijskih skladov, ki sta rezultat posvetovanja z mrežo regionalnih središč Odbora regij, prav tako pozivata k večji osredotočenosti na smotrnost 33 .

Večji poudarek na smotrnosti morajo spremljati poenostavitve in odgovornost. Pristopi, ki temeljijo na smotrnosti, imajo pomembne pozitivne značilnosti, povezane z učinkovitostjo in hitrostjo izvajanja. Hkrati so imele zaradi njih uprave držav članic vstopne stroške, pa tudi možnost nadaljnje upravne poenostavitve 34 . Poleg tega je treba upoštevati tudi pomembne dejavnike odgovornosti in sledljivosti sredstev EU. V zvezi s tem je Evropsko računsko sodišče opredelilo področja, na katerih so možne izboljšave 35   36 .

Čeprav proračun EU prispeva k spodbujanju horizontalnih prednostnih nalog, kot so podnebni ukrepi, biotska raznovrstnost in enakost spolov, ter k razvoju močnejšega okvira smotrnosti, so možne izboljšave. Kljub napredku pri podpiranju horizontalnih prednostnih nalog je mogoče izboljšati skladnost glede načina vključevanja teh prednostnih nalog v zasnovo programov. Poleg tega revidirana finančna uredba določa, da morajo programi EU, kadar je to ustrezno in mogoče, upoštevati načelo, da se ne škoduje bistveno, delovne in zaposlitvene pogoje ter načelo enakosti spolov. Naš okvir smotrnosti je trden in zagotavlja, da imajo programi smiselne kazalnike, ki omogočajo spremljanje porabe EU in njenih rezultatov. Vendar so pravila o spremljanju in poročanju še vedno zapletena, poleg tega pa se za različne programe uporabljajo različne metodologije in sklopi kazalnikov.

Prožnejši proračun EU  

Proračun EU mora uravnotežiti predvidljivost za dolgoročne naložbe in prožnost za odzivanje na krize. Proračun EU se razlikuje od nacionalnih proračunov, saj gre predvsem za naložbeni proračun, za katerega se uporablja večletno načrtovanje. Hkrati pa mora biti prožen, da omogoča odzivanje na nepredvidene potrebe (npr. velike gospodarske krize ali naravne nesreče) ali financiranje novih prednostnih nalog v koraku s hitro razvijajočim se svetovnim okoljem.

Togost večletnega finančnega okvira, ki je njegova neločljiva lastnost, je treba ublažiti. V preteklosti je presegal 1 % BND EU, trenutno pa skupaj z instrumentom NextGenerationEU znaša 1,7 % BND EU (slika 2). Odhodki so v sedanjem finančnem okviru omejeni za obdobje sedmih let, kar pomeni dolgotrajen zamik od oblikovanja politike do njenega izvajanja. Poleg tega so odhodki omejeni v okviru skupnih letnih omejitev in omejitev po glavnih področjih dejavnosti (razdelki in podrazdelki), ki so določene na začetku obdobja in omejujejo prenos sredstev 37 . Sedanji večletni finančni okvir ima s sedmimi razdelki in dvema podrazdelkom največje število razdelkov do sedaj.

Slika 2. Proračun EU kot odstotek BND 38

Sedanji proračun sicer ima nekatere vgrajene finančne prilagodljivosti, vendar je njihov obseg omejen in so v praksi toge. Nepričakovane potrebe lahko pomagajo zadovoljiti posebni instrumenti, ki presegajo zgornje meje odhodkov. Nekaj programov ima vgrajeno prožnost ali rezerve 39 . Razpoložljive prilagodljivosti so ob sprejetju večletnega finančnega okvira skupaj znašale 3,65 % skupnih zgornjih mej 40 . Do vmesne revizije finančnega okvira pa so bile prilagodljivosti v proračunu EU zaradi obsežnih pretresov, ki so jih morale obravnavati, predvsem posledic vojne Rusije proti Ukrajini, a tudi naravnih nesreč v EU in zunaj nje, že izčrpane: letna dodelitev instrumenta prilagodljivosti ter rezerve za solidarnost in nujno pomoč je bila izčrpana v obdobju 2021–2022; dodeljeno je bilo 79 % rezerve za nastajajoče izzive in prednostne naloge ter 75 % nerazporejenih razlik do zgornjih mej za celotno obdobje. Zato je bilo treba okrepiti instrument prilagodljivosti ter rezervo za solidarnost in nujno pomoč, za odzivanje na nepredvidene potrebe pa sta bila vzpostavljena dva nova instrumenta, in sicer instrument za okrevanje in rezerva za Ukrajino.

Hkrati se proračun EU vse pogosteje uporablja za odziv na nepričakovane potrebe, saj so krize, s katerimi se sooča Evropa, postale večje, kompleksnejše in pogostejše. EU je v nedavnih večjih krizah z vgrajeno prožnostjo in reprogramiranjem državam članicam sicer lahko zagotovila likvidnost, vendar je potrebovala ad hoc rešitve. Kohezijska politika je bila zaradi svoje zmožnosti, da uporabi znatna sredstva na regionalni in lokalni ravni, pomembno sredstvo za odziv EU na pandemijo COVID-19 41 . Nato je bila ponovno uporabljena za odziv na posledice vojne agresije Rusije v Ukrajini (s kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi – CARE 42 , FAST-CARE 43 in SAFE 44 za podporo MSP in ranljivim gospodinjstvom, ki se soočajo z visokimi stroški energije). Ko so Evropo pestile čedalje obsežnejše in hujše poplave, sedanji instrumenti in sedanja kohezijska ureditev niso zadostovali za obravnavanje teh nujnih potreb. Komisija je zato predlagala nadaljnjo spremembo obstoječih pravil kohezijske politike z RESTORE, da bi se omogočila širša podpora prizadevanjem za obnovo po naravnih nesrečah. Čeprav so te ad hoc rešitve prispevale k močnemu evropskemu odzivu, so terjale čas ter zagotovile razdrobljen odziv na ponavljajoče se, velike in simetrične pretrese, ob tem pa vplivale na druge cilje kohezijske politike.

Proračun, ki izpolnjuje prednostne naloge EU

Potrebni so močni mehanizmi za zagotovitev, da se s sredstvi dosegajo prednostne naloge politike EU. Vse naložbe, podprte iz proračuna EU, ne glede na to, ali jih izvaja Komisija sama ali skupaj z državami članicami in njihovimi regijami, bi morale prispevati k tem skupno dogovorjenim prednostnim nalogam.

Prednostne naloge EU moramo uresničevati skupaj – države članice in njihove regije oblikujejo številne naložbe EU na terenu, proračun EU pa njihovo ukrepanje podpira in spodbuja. Večji poudarek na smotrnosti podpira oprijemljive rezultate z izplačevanjem sredstev, ko so dogovorjeni cilji dokazljivo doseženi. To skupaj s skupnim okvirom (npr. načelo, da se ne škoduje bistveno, pogojenost) prispeva h krepitvi našega skupnega uresničevanja prednostnih nalog EU.

Poleg tega se niti en evro ne bi smel porabiti za dejavnosti, pri katerih niso zaščitena načela pravne države ali ni zagotovljena zaščita finančnih interesov EU. Pravna država in dobro upravljanje sta osnovna pogoja za zagotovitev, da se sredstva uporabljajo le za predvideni namen. Z uredbo o pogojenosti je Unija pridobila učinkovit instrument za zaščito proračuna EU pred kršitvami načel pravne države. Poleg tega je mehanizem za okrevanje in odpornost skupaj s horizontalnimi omogočitvenimi pogoji v okviru kohezijske politike pokazal, kako lahko proračun EU spodbuja reforme, ki krepijo pravno državo v državah članicah. Poročanje Komisije o pravni državi 45 je pokazalo, da so države članice v zadnjih letih dosegle napredek, vendar se narava in težavnost izzivov med državami članicami še vedno razlikujeta. Preostali izzivi vključujejo dojemanje neodvisnosti sodstva, učinkovitost pravosodnih sistemov, dostop do pravnega varstva ter boj proti nasprotju interesov in korupciji.

Spoštovanje pravne države se ne sme šteti za samoumevno in bi moralo ostati pogoj za sredstva EU. Naslednji večletni finančni okvir bi moral v zvezi s tem vključevati močne zaščitne ukrepe. Čeprav se splošni režim pogojenosti uporablja za vsa sredstva EU, še vedno obstaja manevrski prostor za okrepitev povezave med priporočili iz poročila o stanju pravne države in finančno podporo v okviru proračuna EU, tudi za države širitve.

4.FINANCIRANJE PRORAČUNA EU 

Proračun EU je treba na strani prihodkov posodobiti, da bi se obravnavale naslednje dileme: odplačevanje instrumenta NextGenerationEU – ki ga bo EU vedno spoštovala – poleg proračuna EU, ki ustreza našim ambicijam, ni mogoče ob nespremenjenih nacionalnih finančnih prispevkih in odsotnosti novih virov lastnih sredstev.

Z instrumentom NextGenerationEU je EU zdaj peti največji izdajatelj na evropskem kapitalskem trgu in ima visoko bonitetno oceno. V obdobju 2021–2027 se iz proračuna Unije plačujejo s tem povezani stroški obresti. Od naslednjega finančnega okvira bo proračun začel odplačevati glavnico (uporabljeno za nepovratno podporo v višini do 357 milijard EUR). Glavnica bo v skladu s sklepom o virih lastnih sredstev v celoti odplačana do leta 2058. Ob predpostavki izplačila vse nepovratne podpore v okviru instrumenta NextGenerationEU, linearnih odplačil in trenutnih napovedi obrestnih mer bo za odplačilo glavnice in obresti dolga instrumenta NextGenerationEU v naslednjem večletnem finančnem okviru morda potrebnih približno 25–30 milijard EUR na leto. To je skoraj 20 % sedanjega letnega proračuna. To je dvakratnik letnega proračuna za program Obzorje Evropa in dvakratnik skupnega zneska proračuna za varnost in obrambo v okviru sedanjega večletnega proračuna za vseh sedem let. Čeprav se sredstva še vedno zbirajo in se okolje obrestnih mer spreminja, bo za odplačila instrumenta NextGenerationEU v vseh scenarijih v prihodnosti potrebno znatno financiranje. 

Zato so se Evropski parlament, Svet in Komisija v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 16. decembra 2020 46 dogovorili o časovnem načrtu za uvedbo novih virov lastnih sredstev. Komisija je svoje zaveze izpolnila: celovit sveženj o naslednji generaciji virov lastnih sredstev je bil predstavljen leta 2021, leta 2023 pa prilagojen, in sicer pred rokom. To vključuje revidirane predloge o sistemu trgovanja z emisijami in mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah ter lastna sredstva, povezana z dobički podjetij v podjetniškem sektorju. Komisija je predlagala tudi vir lastnih sredstev na podlagi prvega stebra iz dogovora OECD/G20 o reformi mednarodnega davčnega okvira.  

Komisija poziva Svet, naj nujno nadaljuje delo v zvezi z vprašanjem novih virov lastnih sredstev v skladu z medinstitucionalnim sporazumom iz leta 2020 in izjavo iz Budimpešte o novem evropskem dogovoru o konkurenčnosti 47 . 

5.NE MOREMO OSTATI KRIŽEM ROK 

Evropa je v obdobju korenitih sprememb – našo družbo in našo varnost, naše gospodarstvo in naš planet. Zaradi hitrosti sprememb nastajajo izzivi, ki jih je mogoče rešiti le s skupnim ukrepanjem v združeni Evropi. Nujno je, da ima naslednji proračun EU osrednjo vlogo pri spodbujanju trajnostne blaginje EU, okrepi obrambo in varnost, spodbuja konkurenčnost EU ter socialno in teritorialno kohezijo ter podpira EU na poti k temu, da postane prva podnebno nevtralna celina. Proračun EU bi moral še naprej izboljševati kakovost življenja in možnosti preživljanja državljanov, kmetov, raziskovalcev, podjetij in regij po vsej Evropi in zunaj nje. Zagotavljanje blaginje, konkurenčnosti, suverenosti, varnosti, odpornosti, pripravljenosti in globalnega vpliva EU ob spoštovanju najvišjih standardov pravne države in demokratičnih vrednot. Proračun EU podpira vse te prednostne naloge in bo zahteval skupna prizadevanja vseh institucij in deležnikov.

Glede na politične in proračunske izzive, obravnavane v tem sporočilu, teh ciljev s proračunom EU, kakršen je zdaj, ni mogoče doseči 48 . Naslednji dolgoročni proračun bo moral obravnavati sedanje kompleksnosti, slabosti in togosti ter čim bolj povečati učinek vsakega porabljenega evra, pri čemer se bo osredotočil na prednostne naloge in cilje EU, kjer je ukrepanje EU najbolj potrebno. V središču novega pristopa k sodobnemu proračunu EU bi morali biti:

·načrt za vsako državo s ključnimi reformami in naložbami, osredotočen na naše skupne prednostne naloge, vključno s spodbujanjem ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. V partnerstvu z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi oblastmi je treba oblikovati in izvajati okrepljeno kohezijsko politiko in politiko rasti, v središču katerih bi morale biti regije;

·Evropski sklad za konkurenčnost, ki vzpostavlja naložbeno zmogljivost, ki bo podpirala strateške sektorje in tehnologije, ključne za konkurenčnost EU, vključno z raziskavami in inovacijami, ter pomembne projekte skupnega evropskega interesa. Sklad bo lahko s svojo celovito strukturo spremljal evropske projekte skozi celotno naložbeno pot, od raziskav prek razširitvene faze in industrijskega uvajanja do proizvodnje. Prispeval pa bo tudi k spodbujanju in zmanjševanju tveganja zasebnih naložb;

·prenovljeno financiranje zunanjega delovanja, da bi bilo bolj učinkovito in ciljno usmerjeno za naše partnerje ter bolj usklajeno z našimi strateškimi interesi. To bi moralo prispevati k novi zunanji politiki;

·močni zaščitni ukrepi za zaščito pravne države;

·okrepljeni in posodobljeni prihodki, zlasti z novimi viri lastnih sredstev, da se zagotovi zadostno in trajnostno financiranje naših skupnih prednostnih nalog.

6.NASLEDNJI KORAKI

Za oblikovanje naslednjega dolgoročnega proračuna EU sta potrebna skupna analiza temeljnih izzivov in tesno sodelovanje za pripravo predloga Komisije. Močan in učinkovit proračun EU je v skupnem interesu. Zato bo predlog naslednjega finančnega okvira temeljil na obsežnem posvetovanju s prispevki na ravneh politike, institucij in deležnikov ter dejavnim vključevanjem državljanov.

Stalen in strukturiran dialog s predstavniki držav članic na različnih ravneh po vsej Evropi bo ključen za določitev „kaj“ in „kako“ financirati našo skupno prihodnost. Glede na navedeno bo Komisija v okviru priprav na naslednji večletni finančni okvir sodelovala v vključujočem procesu na več ravneh.

Celovit dialog z deležniki bo podprl pripravo proračuna EU za prihodnost. To vključuje vrsto tematskih javnih posvetovanj, ki so se začela danes v okviru priprav na naslednjo generacijo instrumentov porabe EU. Vzpostavitev platforme za državljansko udejstvovanje bo prvi korak k državljanskemu forumu o prihodnjem dolgoročnem proračunu, ki bo potekal od marca do maja. Platforma bo državljane povabila, naj se pridružijo razpravi. Letna konferenca o proračunu maja 2025 bo priložnost za združitev različnih stališč v vključujoči in odprti razpravi za pripravo ambicioznega finančnega okvira.

Pri oblikovanju naslednjega dolgoročnega proračuna bo pomemben akter tudi Evropski parlament. V zvezi s tem Komisija z zanimanjem pričakuje prihodnje samoiniciativno poročilo Evropskega parlamenta. Razpravo o zasnovi prihodnjih financ EU bodo obogatili tudi sodelovanje in prispevki drugih institucij in organov, kot so Evropsko računsko sodišče, Odbor regij in Evropski ekonomsko-socialni odbor, ter izvajalskih partnerjev.

Zato in da bi imela na voljo dovolj časa za smiselna posvetovanja z različnimi deležniki, namerava Komisija naslednji finančni okvir predstaviti julija 2025. S predlogom Komisije bo zagotovljeno, da bo prihodnji sveženj trdna podlaga za hiter in pravočasen dogovor o naslednjem finančnem okviru precej pred njegovim začetkom januarja 2028.

Naslednji večletni finančni okvir mora postaviti temelje za močnejšo in v prihodnost usmerjeno Unijo.

(1) Draghi, M. (2024), The future of European competitiveness, Part A – „A competitiveness strategy for Europe“ (Prihodnost evropske konkurenčnosti, del A – Strategija za konkurenčnost Evrope).

(2) Vir: Eurostat. Na Japonskem znašajo na primer 3,4 % BDP, v Južni Koreji pa 4,8 % BDP.

(3) Draghi, M. ( 2024 ), ibid.

(4) Evropska investicijska banka (2024), The scale-up gap: Financial market constraints holding back innovative firms in the European Union (Vrzel v razširitveni fazi: Omejitve na finančnih trgih zavirajo inovativna podjetja v Evropski uniji).

(5) Letta, E. (2023), Much more than a market – Speed, security, solidarity. Empowering the Single Market to deliver a sustainable future and prosperity for all EU Citizens (Mnogo več kot le trg – hitrost, varnost, solidarnost, krepitev enotnega trga za trajnostno prihodnost in blaginjo vseh državljanov EU).

(6)  Skupni vojaški izdatki, v stalnih cenah. Vir: Podatkovna zbirka SIPRI o vojaških izdatkih.

(7) Niinistö, S. (2024), Safer Together: Strengthening Europe’s Civilian and Military Preparedness and Readiness (Varnejši skupaj: krepitev civilne in vojaške pripravljenosti Evrope).

(8) Niinistö, S. (2024), ibid.

(9) Letta, E. (2023), ibid.

(10) Letta, E. (2023), ibid.

(11) 9. kohezijsko poročilo, poudarki in politične usmeritve, str. ix.

(12) Evropska komisija (2024), strateški dialog o prihodnosti kmetijstva v EU.

(13) Evropska komisija in Evropska investicijska banka, 2023. Informativni pregled: Finančna vrzel v kmetijskem in agroživilskem sektorju v EU.

(14)   Economic losses from weather- and climate-related extremes in Europe (Gospodarske izgube zaradi ekstremnih dogodkov, povezanih z vremenom in podnebjem v Evropi) , EEA, oktober 2024.

(15) Evropsko računsko sodišče, Prilagajanje podnebnim spremembam v EU – Ukrepanje ne dohaja visokih ambicij, Posebno poročilo 15/2024.

(16) Združeni narodi (2024), Poročilo o ciljih trajnostnega razvoja.

(17) Ukrajinsko gospodarstvo še naprej izkazuje odpornost, vendar so tveganja še vedno izjemno velika zaradi negotovosti glede intenzivnosti in trajanja vojne, tudi zaradi nenehnih napadov na energetsko infrastrukturo. MDS, sporočilo za javnost št. PR24/425.

(18) Evropska komisija (2023), Letno poročilo o upravljanju in smotrnosti izvrševanja proračuna EU – proračunsko leto 2022. Zvezek 1, COM(2023) 401 final.

(19)   https://energy.ec.europa.eu/publications/repowereu-2-years_en .

(20)

Evropsko računsko sodišče (2023), Finančno okolje EU – Mozaik instrumentov, v zvezi s katerim so potrebne nadaljnje poenostavitve in večja odgovornost. Posebno poročilo Računskega sodišča št. 05.

(21) Draghi, M. (2024: 4). The future of European competitiveness, Part A – „A competitiveness strategy for Europe“ (Prihodnost evropske konkurenčnosti, del A – Strategija za konkurenčnost Evrope).

(22)

 V skladih kohezijske politike je bilo na primer uvedenih več ukrepov za poenostavitev, predvsem z uredbo o skupnih določbah: močno zmanjšanje upravljalnih preverjanj, načelo enotne revizije, sorazmerne ureditve za revizije, razširjena možnost uporabe možnosti poenostavljenega obračunavanja stroškov in financiranje, ki ni povezano s stroškovnimi shemami.

(23)

V ta namen portal STEP zagotavlja prvi, sicer omejen, pregled razpisov za zbiranje predlogov, pri čemer se osredotoča na inovativne tehnologije na ravni držav članic/regionalni ravni in za programe, ki se neposredno upravljajo na ravni EU.

(24) Sredstva za naslednje programe so dodeljena predhodno na nacionalni ravni: Kohezijski sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad+, Sklad za pravični prehod, mehanizem za okrevanje in odpornost, Evropski kmetijski jamstveni sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, rezerva za prilagoditev na brexit ter, zunaj proračuna EU ali večletnega finančnega okvira, Socialni sklad za podnebje (od leta 2026) in sklad za modernizacijo.

(25)

 Sektorski akti so bili sprejeti junija 2021, operativni programi držav članic pa v drugi polovici leta 2022. Države članice so imele sicer ambiciozne časovne načrte, v skladu s katerimi naj bi svoje programe predložile v sprejetje Komisiji do konca leta 2020.

(26)   https://cohesiondata.ec.europa.eu/cohesion_overview/21-27 .

(27) Glej tudi COM(2024) 276 final, 26.6.2024.

(28) Draghi, M. (2024), The future of European competitiveness (Prihodnost evropske konkurenčnosti). Del A – „A competitiveness strategy for Europe“ (Strategija konkurenčnosti za Evropo).

(29)

SWD(2024) 229 final.

(30) Draghi, M. (2024), The future of European competitiveness (Prihodnost evropske konkurenčnosti). Del A – „A competitiveness strategy for Europe“ (Strategija konkurenčnosti za Evropo).

(31) Zneski se izračunajo kot predhodni približek dejanskih stroškov. Pri skladih kohezijske politike je to možnost v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, Socialnega sklada za podnebje, instrumenta za Ukrajino ali instrumenta za Zahodni Balkan pa pravilo.

(32) Sklepi Sveta o sporočilu o devetem kohezijskem poročilu, 5. junij 2024.

(33) Mnenji platforme Pripravljeni na prihodnost o oceni Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in Sklada za pravični prehod ter o oceni Evropskega socialnega sklada plus.

(34) COM(2024) 82 final.

(35) Posebno poročilo 07/2023: Zasnova kontrolnega sistema Komisije za mehanizem za okrevanje in odpornost.

(36) Posebno poročilo 26/2023: Okvir za spremljanje smotrnosti mehanizma za okrevanje in odpornost – Orodje za merjenje napredka pri izvajanju, ki pa ne zadostuje za spremljanje smotrnosti.

(37) Omejitve veljajo za skupne letne izdatke, a tudi za posamezne razdelke.

(38) Celovito finančno poročanje in poročanje o odgovornosti. Pregled: proračunsko leto 2023. Na voljo na: https://op.europa.eu/publication-detail/-/publication/0f519222-47ed-11ef-aea6-01aa75ed71a1 .

(39) To so rezerva za nastajajoče izzive in prednostne naloge (9 milijard EUR za obdobje 2021–2027) v okviru Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, kmetijska rezerva v SKP (nekoliko manj kot 500 milijonov EUR na leto v obdobju 2021–2022 in vsaj 450 milijonov EUR na leto od leta 2023), tematski instrumenti v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje, Instrumenta za upravljanje meja in vizume ter Sklad za notranjo varnost.

(40) Nerazporejene razlike do zgornje meje ter tematski in netematski posebni instrumenti, rezerva za nastajajoče izzive in prednostne naloge ter tematski instrumenti.

(41) Z naložbeno pobudo v odziv na koronavirus in naložbeno pobudo v odziv na koronavirus plus ter REACT-EU.

(42) Uredba (EU) 2022/562 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 223/2014 v zvezi s kohezijskim ukrepom za begunce v Evropi (CARE) (UL L 109, 8.4.2022, str. 1).

(43) Uredba (EU) 2022/2039 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) 2021/1060 glede dodatne prožnosti za obravnavanje posledic vojaške agresije Ruske federacije FAST (prožna pomoč za ozemlja) – CARE (UL L 275, 25.10.2022, str. 23.)

(44) Podpiranje ukrepov na področju cenovno dostopne energije na področju kohezijske politike v okviru REPowerEU. Uredba (EU) 2023/435 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. februarja 2023 o spremembi Uredbe (EU) 2021/241 glede poglavij REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost ter spremembi uredb (EU) št. 1303/2013, (EU) 2021/1060 in (EU) 2021/1755 ter Direktive 2003/87/ES (UL L 63, 28.2.2023, str. 1).

(45) Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij Poročilo o stanju pravne države za leto 2024 – Stanje pravne države v Evropski uniji (COM(2024) 800 final).

(46) Medinstitucionalni sporazum o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju ter novih virih lastnih sredstev, vključno s časovnim načrtom za njihovo uvedbo (UL L 433I, 22.12.2020, str. 28).

(47)   https://consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2024/11/08/the-budapest-declaration/ .

(48) Izjava iz Budimpešte o novem dogovoru o evropski konkurenčnosti, 8. november 2024.