This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52024PC0561
Proposal for a DIRECTIVE OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL amending Directive 2014/32/EU as regards electric vehicle supply equipment, compressed gas dispensers, and electricity, gas and thermal energy meters
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2014/32/EU glede opreme za polnjenje električnih vozil, naprav za polnjenje s stisnjenim plinom ter števcev električne energije, plinomerov in merilnikov toplotne energije
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2014/32/EU glede opreme za polnjenje električnih vozil, naprav za polnjenje s stisnjenim plinom ter števcev električne energije, plinomerov in merilnikov toplotne energije
COM/2024/561 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.11.2024
COM(2024) 561 final
2024/0311(COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2014/32/EU glede opreme za polnjenje električnih vozil, naprav za polnjenje s stisnjenim plinom ter števcev električne energije, plinomerov in merilnikov toplotne energije
(Besedilo velja za EGP)
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Ta predlog je ciljno usmerjena tehnična sprememba Direktive 2014/32/EU o merilnih instrumentih 1 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o merilnih instrumentih). Področje uporabe in z njim povezane bistvene zahteve, ki jih zajema direktiva o merilnih instrumentih, so bili določeni že z Direktivo 2004/22/ES 2 , katere prenovitev je direktiva o merilnih instrumentih. Torej so ostali nespremenjeni že več kot 20 let. To pomeni, da direktiva o merilnih instrumentih ne ureja novih merilnih instrumentov, ki so potrebni za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora 3 . To velja zlasti za opremo za polnjenje električnih vozil ter naprave za polnjenje s stisnjenim plinom (npr. vodikom in zemeljskim plinom) in merilnike toplotne energije za hladilne naprave. Poleg tega se v direktivi o merilnih instrumentih v zvezi s števci električne energije in plinomeri ne obravnava vse večja vloga digitalizacije (pametno merjenje) ali uporaba novih plinov (kot so vodik ali drugi obnovljivi plini kot alternativa bolj tradicionalnim plinom), s katerimi se oskrbujejo gospodinjstva.
Zato se pričakuje, da se bodo zaradi neobstoja harmoniziranih zahtev za nekatere kategorije merilnih instrumentov pojavile različne nacionalne zakonodaje, kar bo povzročilo razdrobljenost enotnega trga. Zaradi take razdrobljenosti se zvišujejo stroški za gospodarske subjekte in potrošnike. To bi lahko povzročilo tudi zamude pri uvajanju tehnologij, ki so ključne za dvojni, zeleni in digitalni prehod gospodarstva Unije.
Poleg tega nekatere bistvene zahteve direktive o merilnih instrumentih niso več tehnološko nevtralne (npr. zahteve glede prikaza), kar preprečuje, da bi se uporabljale sodobne rešitve in z njimi povezane koristi v smislu priročnosti in varstva potrošnikov.
Glede na navedeno in da bi se izognili nadaljnji razdrobljenosti enotnega trga, je potrebna ciljno usmerjena tehnična sprememba direktive o merilnih instrumentih.
V tem predlogu sta določeni omejena posodobitev področja uporabe direktive o merilnih instrumentih (vključno z novimi bistvenimi zahtevami, s katerimi bi se upoštevalo to razširjeno področje uporabe) in omejena posodobitev nekaterih bistvenih zahtev v zvezi s števci električne energije in plinomeri.
• Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Predlog ne vpliva na uporabo druge zakonodaje Unije, ki se uporablja za merilne instrumente.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Ta pobuda je skladna z obstoječo harmonizacijsko zakonodajo Unije, zlasti z novim zakonodajnim okvirom, in jo dopolnjuje.
Predlog bo prispeval k pospešitvi dvojnega, zelenega in digitalnega prehoda v skladu s cilji evropskega zelenega dogovora in nove industrijske strategije za Evropo 4 .
Prispeval bo tudi k uspešnemu izvajanju uredbe o infrastrukturi za alternativna goriva 5 , kar je osnovni pogoj za uvedbo čiste mobilnosti, in Direktive (EU) 2023/1791 o energetski učinkovitosti 6 .
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga tega predloga je člen 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU).
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
V skladu z uvodno izjavo 62 direktive o merilnih instrumentih se cilji navedene direktive lažje dosežejo na ravni Unije.
Različne regulativne ureditve v državah članicah povzročajo razlike na enotnem trgu, Povzročajo dodatne stroške in upravno breme ter ustvarjajo ovire za prosti pretok merilnih instrumentov.
Harmonizacijo bistvenih zahtev za opremo za polnjenje električnih vozil, naprave za polnjenje s stisnjenim plinom, merilnike toplotne energije za hladilne naprave ter pametne števce, s čimer se zagotovi njihov prosti pretok, pa je mogoče doseči le na ravni Unije, s katero bi se zagotovil njihov prosti pretok, je mogoče doseči le na ravni Unije.
Brez ukrepanja Unije bo enotni trg ostal razdrobljen, kar bo zaradi novo sprejetih nacionalnih zakonodaj privedlo do različnih zahtev za te merilne instrumente po vsej Uniji.
Torej bi se z vzpostavitvijo harmoniziranega regulativnega okvira za navedene merilne instrumente preprečilo sprejetje različnih regulativnih ureditev v Uniji, s čimer bi se izboljšalo delovanje enotnega trga.
• Sorazmernost
Predlog je skladen z načelom sorazmernosti, saj ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev zagotavljanja pravilnega delovanja notranjega trga, hkrati pa določa harmonizirane zahteve za opremo za polnjenje električnih vozil, naprave za polnjenje s stisnjenim plinom in merilnike toplotne energije za hladilne naprave ter najsodobnejše zahteve za pametne števce električne energije in pametne plinomere.
•Izbira instrumenta
Ker je pravni akt, ki se spreminja, direktiva, je primerno, da ima akt o spremembi enako obliko.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Komisija izvaja oceno Direktive 2014/31/EU o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z omogočanjem dostopnosti neavtomatskih tehtnic na trgu in direktive o merilnih instrumentih 7 . Brez poseganja v izid navedene ocene je sedanji predlog tehnična sprememba direktive o merilnih instrumentih, s katero naj bi se ta prilagodila tehnološkemu napredku, saj navedena direktiva ne zajema novih merilnih instrumentov in ni več tehnološko nevtralna.
•Posvetovanja z deležniki
Ta predlog je bil pripravljen ob upoštevanju dela organizacije Evropsko sodelovanje na področju zakonskega meroslovja (WELMEC), ki združuje nacionalne organe EU in Efte, pristojne za zakonsko meroslovje.
Države članice in drugi ustrezni deležniki so bili povabljeni, da se udeležijo posebnega sestanka delovne skupine Merilni instrumenti 8 o tej zadevi, ki je potekal 11. januarja 2024. Pozvani so bili, naj k temu delu prispevajo tako, da pred sestankom in po njem pošljejo pripombe. Države članice in drugi ustrezni deležniki so bili prav tako povabljeni, da se udeležijo še enega posebnega sestanka delovne skupine Merilni instrumenti, ki je potekal 12. septembra 2024. Pozvani so bili, naj k temu predlogu prispevajo tako, da pred sestankom in po njem pošljejo pripombe.
20. septembra 2024 je bil na platformi „Povejte svoje mnenje“ 9 objavljen poziv k predložitvi dokazov, pri čemer so bile vse zainteresirane strani pozvane, naj predložijo povratne informacije do 18. oktobra 2024. V zvezi s tem je Komisija prejela 53 prispevkov:
–5 od javnih organov,
–35 od podjetij in poslovnih združenj ter
–13 od drugih strani.
Prejeti prispevki so potrdili težave, ki jih je predhodno opredelila Komisija, zlasti potrebo po posodobitvi bistvenih zahtev, ki podpirajo uvedbo pametnih števcev, potrebo po tem, da je v Prilogi V k direktivi o merilnih instrumentih izrecno naveden enosmerni tok, da bi se upošteval tehnološki razvoj, potrebo po uskladitvi meroslovnih zahtev za polnilne postaje za električna vozila na ravni EU in zahtevo po vključitvi naprav za hlajenje v Prilogo VI k direktivi o merilnih instrumentih.
•Ocena učinka
Temu predlogu ni priložena ocena učinka, saj gre zgolj za tehnično in ciljno usmerjeno spremembo direktive o merilnih instrumentih, da bi se ta prilagodila tehnološkemu napredku.
S členom 47 direktive o merilnih instrumentih se na Komisijo prenaša pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov. Vendar je to pooblastilo po obsegu omejeno na določene spremembe prilog o posameznih instrumentih. Direktiva o merilnih instrumentih torej ne vključuje ustreznega pooblastila za Komisijo, da splošneje spremeni navedene priloge in področje uporabe direktive o merilnih instrumentih ter direktivo prilagodi tehnološkemu napredku.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Ta predlog bo prispeval k zmanjšanju stroškov certificiranja proizvodov za proizvajalce, vključno z MSP, saj bodo morali izpolnjevati le eno harmonizirano zakonodajo EU namesto do 27 različnih nacionalnih zahtev.
Nižji proizvodni stroški bodo posredno koristili potrošnikom.
•Temeljne pravice
Predlog je v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Za ta predlog niso potrebni dodatni viri iz proračuna Evropske unije.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Predlog ne spreminja ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja, ki jih določa direktiva o merilnih instrumentih. Obstoječi mehanizmi se bodo kot taki uporabljali tudi za dodane instrumente.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Za predlog niso potrebni obrazložitveni dokumenti v zvezi z njegovim prenosom.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Ta predlog vsebuje:
·tehnične prilagoditve Priloge I k direktivi o merilnih instrumentih v zvezi z bistvenimi zahtevami, ki se uporabljajo za vse instrumente, obravnavane v direktivi. Prilagoditve navedene priloge bodo vplivale samo na merilne instrumente, ki so predmet te tehnične spremembe;
·tehnične prilagoditve Priloge IV k direktivi o merilnih instrumentih v zvezi s plinomeri in napravami za pretvorbo prostornine, da bi se upoštevali povečana uporaba novih plinov in uvedba pametnih števcev;
·tehnične prilagoditve Priloge V k direktivi o merilnih instrumentih v zvezi s števci delovne električne energije, da bi se upoštevala tehnološki razvoj in uvedba pametnih števcev;
·vključitev nove Priloge Va o opremi za polnjenje električnih vozil, da bi se vključile harmonizirane bistvene zahteve;
·tehnične prilagoditve Priloge VI k direktivi o merilnih instrumentih v zvezi z merilniki toplotne energije, da se vključijo merilniki toplotne energije za hladilne naprave;
·vključitev nove Priloge VIIa o napravah za polnjenje s stisnjenim plinom s harmoniziranimi bistvenimi zahtevami.
2024/0311 (COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2014/32/EU glede opreme za polnjenje električnih vozil, naprav za polnjenje s stisnjenim plinom ter števcev električne energije, plinomerov in merilnikov toplotne energije
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 114 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 10 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Eden od ciljev Direktive 2014/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta 11 o merilnih instrumentih je zagotovitev pravilnega delovanja notranjega trga. V skladu s členom 6 Direktive 2014/32/EU morajo merilni instrumenti, ki spadajo na področje uporabe navedene direktive, izpolnjevati bistvene zahteve iz Priloge I in zadevnih prilog o posameznih instrumentih.
(2)Področje uporabe in z njim povezane bistvene zahteve, ki jih zajema Direktiva 2014/32/EU, so bili določeni že z Direktivo 2004/22/ES 12 , katere prenovitev je Direktiva 2014/32/EU. Torej so ostali nespremenjeni že več kot 20 let. Medtem so se na trgu pojavili novi merilni instrumenti, ki v Direktivi 2014/32/EU niso zajeti. To so med drugim oprema za polnjenje električnih vozil in naprave za polnjenje s stisnjenim plinom, ki so pomembne za uspešno uvedbo čiste mobilnosti. Poleg tega Direktiva 2014/32/EU ne zajema merilnikov toplotne energije za hladilne naprave. Poleg tega Direktiva 2014/32/EU v zvezi s števci električne energije in plinomeri ne ureja uporabe vodika in drugih plinov, ki jih je mogoče uporabiti kot alternativo bolj tradicionalnim plinom, niti ne omogoča, da bi se v celoti izkoristilo pametno merjenje, ki ima pomembno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev Unije. Zato je primerno področje uporabe Direktive 2014/32/EU in bistvene zahteve iz prilog k njej spremeniti, da bi se upošteval tehnološki napredek.
(3)Priloge I, IV, V in VI k Direktivi 2014/32/EU niso več tehnološko nevtralne, saj ne določajo bistvenih zahtev glede novih tehnologij, s katerimi se zagotavlja boljše varstvo potrošnikov, zato bi jih bilo treba spremeniti.
(4)Prilogo I k Direktivi 2014/32/EU bi bilo treba spremeniti, da se upoštevajo uvedba pametnih števcev plina in električne energije ter novi merilni instrumenti, zajeti v novih prilogah o posameznih instrumentih.
(5)Prilogo IV k Direktivi 2014/32/EU bi bilo treba spremeniti, da bi se upoštevali vse večja uporaba vodika in drugih plinov, ki se lahko uporabljajo kot alternativa bolj tradicionalnim plinom, in uvedba pametnih plinomerov.
(6)Spremeniti bi bilo treba Prilogo V k Direktivi 2014/32/EU, da bi se upoštevala uvedba pametnih števcev električne energije.
(7)Direktivi 2014/32/EU bi bilo treba dodati novo Prilogo Va, da bi se obravnavala potreba po harmoniziranih bistvenih zahtevah v zvezi z merilnimi sistemi za opremo za polnjenje električnih vozil.
(8)Prilogo VI k Direktivi 2014/32/EU bi bilo treba spremeniti, da se vključijo merilniki toplotne energije za hladilne naprave, da se prepreči dodatno certificiranje takih izdelkov na nacionalni ravni.
(9)Zaradi večje uporabe stisnjenih plinov, kot sta vodik in zemeljski plin, je treba Direktivi 2014/32/EU dodati novo Prilogo VIIa o merilnih sistemih za naprave za polnjenje s stisnjenim plinom.
(10)Ker cilja te direktive, in sicer zagotovitve, da merilni instrumenti na trgu izpolnjujejo zahteve, s katerimi se omogoča visoka raven varovanja javnih interesov, ki jih zajema ta direktiva, in hkrati zagotavlja delovanje notranjega trga, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsega in učinkov predlaganega ukrepa lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
(11)Da bi distributerjem omogočili dobavo zalog merilnih instrumentov, ki so bili dani na trg pred datumom začetka uporabe nacionalnih ukrepov za prenos te direktive, je treba določiti razumne prehodne ureditve, ki bodo omogočale dostopnost na trgu in dajanje v uporabo merilnih instrumentov, ki so bili že dani na trg v skladu z Direktivo 2014/32/EU pred datumom začetka uporabe nacionalnih ukrepov za prenos te direktive.
(12)Da bi imeli proizvajalci dovolj časa za prilagoditev svojih proizvodov bistvenim zahtevam iz prilog k tej direktivi, je treba določiti tudi razumne prehodne ureditve, ki bodo omogočale dostopnost na trgu in dajanje v uporabo merilnih instrumentov, ki so bili dani na trg v skladu z nacionalnimi certifikati ali za katere je bil izdan certifikat na podlagi Direktive 2014/32/EU pred datumom začetka uporabe nacionalnih ukrepov za prenos te direktive in ki bodo od datuma začetka veljavnosti te direktive spadali na področje uporabe Direktive 2014/32/EU.
(13)Direktivo 2014/32/EU bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Direktiva 2014/32/EU se spremeni:
(1)v členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1. Ta direktiva se uporablja za merilne instrumente, določene v prilogah III do XII o posameznih instrumentih (v nadaljnjem besedilu: priloge o posameznih instrumentih), ki zadevajo vodomere (MI-001), plinomere in naprave za pretvorbo (MI-002), števce delovne električne energije (MI-003), merilne sisteme za opremo za polnjenje električnih vozil (Mi-003a), merilnike toplotne energije (MI-004), merilne sisteme za zvezno in dinamično merjenje količin tekočin razen vode (MI-005), merilne sisteme za naprave za polnjenje s stisnjenim plinom (Mi-005a), avtomatske tehtnice (MI-006), taksimetre (MI-007), opredmetene mere (MI-008), dimenzionalne merilne instrumente (MI-009) ter analizatorje izpušnih plinov (MI-010).“;
(2)Priloga I se spremeni v skladu s Prilogo I k tej direktivi;
(3)Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo II k tej direktivi;
(4)Priloga V se spremeni v skladu s Prilogo III k tej direktivi;
(5)vstavi se Priloga Va, kot je določeno v Prilogi IV k tej direktivi;
(6)Priloga VI se spremeni v skladu s Prilogo V k tej direktivi;
(7)vstavi se Priloga VIIa, kot je določeno v Prilogi VI k tej direktivi.
Člen 2
1.Z odstopanjem od člena 7(2) Direktive 2014/32/EU države članice ne ovirajo omogočanja dostopnosti na trgu in dajanja v uporabo merilnih instrumentov, ki so v skladu z Direktivo 2014/32/EU v različici, veljavni dne [Urad za publikacije: vstaviti datum = 1 dan pred začetkom veljavnosti te direktive], in so bili dani na trg pred [Urad za publikacije: vstaviti datum = [24 mesecev] po datumu začetka veljavnosti te direktive].
2.Z odstopanjem od člena 7(2) Direktive 2014/32/EU certifikati, izdani na podlagi Direktive 2014/32/EU, in nacionalni certifikati, ki zajemajo merilne instrumente, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2014/32/EU od [Urad za publikacije: vstaviti datum = datum začetka veljavnosti te direktive] in so bili dani na trg pred [Urad za publikacije: vstaviti datum = 24 mesecev po datumu začetka veljavnosti te direktive], ostanejo veljavni do izteka njihove veljavnosti, v vsakem primeru pa ne dlje kot do [Urad za publikacije: vstaviti datum = 12 let od datuma začetka veljavnosti te direktive].
Člen 3
1.Države članice najpozneje do [opomba za Urad za publikacije: vstaviti točen datum – [12 mesecev] po začetku veljavnosti te direktive] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.
Navedene predpise uporabljajo od [opomba za Urad za publikacije: vstaviti točen datum – [24 mesecev] po začetku veljavnosti te direktive].
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 4
Ta direktiva začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 5
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 29.11.2024
COM(2024) 561 final
PRILOGE
k
predlogu
DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2014/32/EU glede opreme za polnjenje električnih vozil, naprav za polnjenje s stisnjenim plinom ter števcev električne energije, plinomerov in merilnikov toplotne energije
PRILOGA I
Priloga I k Direktivi 2014/32/EU se spremeni:
(1)v delu „OPREDELITEV POJMOV“ v sedmi vrstici preglednice se opredelitev pojma „neposredna prodaja“ nadomesti z naslednjim:
„Trgovska transakcija je neposredna prodaja, če:
– je rezultat meritve podlaga za ceno, ki jo je treba plačati, in
– je vsaj ena izmed sodelujočih strank v transakciji, povezani z merjenjem, potrošnik ali katera koli druga stranka, ki zahteva podobno raven zaščite, in
– vse stranke v transakciji sprejemajo rezultate meritve v času, ko je meritev dokončana.“;
(2)točka 10.2 se nadomesti z naslednjim:
„10.2 Prikaz rezultata mora biti jasen in nedvoumen, zaščiten proti nenamernemu izbrisu ter mu morajo biti dodane take oznake in napisi, ki jih uporabnik potrebuje za razumevanje značilnosti rezultata. Odčitavanje prikazanega rezultata mora biti pri običajnih pogojih uporabe enostavno. Dodatni prikazi so dopustni, če jih ni mogoče zamenjati z meroslovno nadzorovanimi prikazi.“;
(3)dodajo se naslednje točke 10.6, 10.7 in 10.8:
„10.6 Z odstopanjem od točk 10.1 in 10.5 se za plinomere in števce električne energije, merilne sisteme za opremo za polnjenje električnih vozil (EVSE) in merilne sisteme za naprave za polnjenje s stisnjenim plinom uporablja naslednje:
Merilni instrumenti morajo za prikaz merilnih rezultatov uporabljati eno ali več od naslednjih tehničnih rešitev:
(a)za prikaz ustreznih podatkov morajo biti opremljeni z meroslovno nadzorovanim prikazovalnikom, pripravo za odčitavanje in/ali tiskalnikom, ki so dostopni brez orodja;
(b)ustrezne podatke morajo prikazati na meroslovno nadzorovanem oddaljenem prikazovalniku, dostopnem brez orodja, ali na napravi potrošnika ali končnega uporabnika.
Prikazani rezultati morajo biti sledljivi do merilnega instrumenta pod meroslovnim nadzorom. Varnostni ukrepi morajo omogočiti dokazljivost nedovoljenega poseganja.
Merilni rezultati, prikazani na podlagi zadevne tehnične rešitve, se po potrebi uporabijo kot osnova za izračun zneska za plačilo.
Podatki so lahko na voljo tudi prek meroslovno nadzorovanega oddaljenega kanala.
10.7 Z odstopanjem od točke 10.4 se za merilne sisteme za opremo za polnjenje električnih vozil in merilne sisteme za naprave za polnjenje s stisnjenim plinom merilni podatki v celoti ugotovijo v napravi ali sistemu, tako da se lahko takoj prikažejo potrošniku.
10.8 Z odstopanjem od točke 10.4 so merilni sistemi za opremo za polnjenje električnih vozi zasnovani tako, da prikažejo merilni rezultat vsem strankam v transakciji, če so vgrajeni na predvideni način.“.
PRILOGA II
Priloga IV k Direktivi 2014/32/EU se spremeni:
(1)naslov se nadomesti z naslednjim:
„PLINOMERI IN NAPRAVE ZA PRETVORBO (MI-002)“;
(2)prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:
„Ustrezne zahteve iz Priloge I, posebne zahteve iz te priloge in postopki za ugotavljanje skladnosti, ki so navedeni v tej prilogi, se uporabljajo za v tej prilogi opredeljene plinomere in naprave za pretvorbo, ki so namenjeni za gospodinjsko, komercialno in občasno industrijsko uporabo.“;
(3)v delu „OPREDELITVE“ se preglednica spremeni:
(a)v prvi vrstici se opredelitev pojma „plinomer“ nadomesti z naslednjim:
„Instrument, ki je zasnovan za merjenje, shranjevanje in prikaz količine plina (prostornine ali mase) in/ali energije tega plina, ki je stekla skozenj.“;
(b)v drugi vrstici, prvem stolpcu se izraz „Korektor“ nadomesti z naslednjim:
„Naprava za pretvorbo prostornine“;
(c)dodajo se naslednje vrstice:
|
„Naprava za določanje kurilne vrednosti plina |
Povezani merilni instrument za določanje kurilne vrednosti plina, ki je stekel skozenj. |
|
Naprava za pretvorbo energije |
Naprava, ki izračuna, integrira in prikaže energijo z uporabo mase ali prostornine pri standardnih pogojih in zgornje/bruto kurilne vrednosti. |
|
Zgornja/bruto kurilna vrednost |
Količina toplote, ki bi se sprostila pri popolnem zgorevanju določene količine plina s kisikom, in sicer tako da tlak p1, pri katerem poteka reakcija, ostane konstanten, vsi produkti zgorevanja pa se vrnejo na isto določeno temperaturo t1, ki je enaka temperaturi reaktantov, pri čemer so vsi ti produkti v plinastem stanju, razen vode, ki pri t1 kondenzira v tekoče stanje.“; |
(4)del I se spremeni:
(a)točka 1.1 se nadomesti z naslednjim:
„Območje pretoka plina mora izpolnjevati vsaj naslednje pogoje:
|
Razred |
Qmax/Qmin |
Qmax/Qt |
Qr/Qmax |
|
1,5 |
≥ 150 |
≥ 10 |
1,2 |
|
1,0 |
≥ 10 |
≥ 5 |
1,2 |
Če ima plinomer več območij pretoka, ki so odvisni od uporabe plina, je treba vsa ta območja navesti na plinomeru, skupaj z jasnim opisom uporabe plina.“;
(b)uvodni stavek točke 3.1.1 se nadomesti z naslednjim:
„Vpliv elektromagnetne motnje na plinomer, napravo za pretvorbo ali napravo za določanje kurilne vrednosti plina mora biti tak, da:“;
(c)v točki 6 se doda naslednji odstavek:
„Količina energije mora biti prikazana v joulih ali vatnih urah.“;
(5)del II se spremeni:
(a)naslov se nadomesti z naslednjim:
„POSEBNE ZAHTEVE
NAPRAVE ZA PRETVORBO“;
(b)prvi odstavek in uvodni stavek drugega odstavka se nadomestita z naslednjim:
„Naprava za pretvorbo predstavlja podsestav, kadar je skupaj z merilnim instrumentom, s katerim je združljiva.
Za napravo za pretvorbo veljajo bistvene zahteve za plinomere, če je ustrezno.“;
(c)točka 8 se spremeni:
(i)naslov se nadomesti z naslednjim:
„NDP za naprave za pretvorbo prostornine“;
(ii)opomba k točki 8 se nadomesti z naslednjim:
„Opomba:
Pogreški plinomera in, če je ustrezno, naprave za določanje kurilne vrednosti plina se ne upoštevajo.
Naprava za pretvorbo ne sme izkoriščati NDP ali sistematično dajati prednosti kateri koli stranki.“;
(6)vstavi se naslednji del IIa:
„DEL IIa
POSEBNE ZAHTEVE
NAPRAVE ZA DOLOČANJE KURILNE VREDNOSTI PLINA
Za napravo za določanje kurilne vrednosti plina velja kar koli od naslednjega:
(a)je vgrajena lokalno in pošilja signale neposredno napravi za pretvorbo energije;
(b)ni vgrajena lokalno in se šteje za zunanji pretvornik.
Za napravo za določanje kurilne vrednosti plina veljajo bistvene zahteve za plinomere, če je ustrezno. Poleg teh veljajo naslednje zahteve:
9a. Standardni pogoji za pretvorjene količine
Proizvajalec mora navesti naslednje:
–območje za kemično sestavo plina;
–standardne pogoje za kurilno vrednost in pretvorjene količine.
9b. NDP
|
Razred |
0,5 |
1,0 |
|
NDP |
0,5 % |
1 % |
Naprava za določanje kurilne vrednosti plina ne sme izkoriščati NDP ali sistematično dajati prednosti kateri koli stranki.
9c. Dopustni učinek motenj
Kritična vrednost spremembe je večja od naslednjih dveh vrednosti:
–petine vrednosti NDP za kurilno vrednost;
–dveh razdelkov naprave za določanje kurilne vrednosti plina.
9d. Vzdržljivost
Po ustreznem preskusu, upoštevajoč obdobje, ki ga oceni proizvajalec, morata biti izpolnjeni naslednji merili:
–razlika med merilnim rezultatom po preskusu vzdržljivosti in začetnim merilnim rezultatom ne sme preseči polovice vrednosti NDP;
–pogrešek prikaza po preizkusu vzdržljivosti ne sme preseči NDP.
9e. Primernost
Naprava za določanje kurilne vrednosti plina mora biti sposobna zaznati, kdaj deluje izven delovnih območij, ki jih je navedel proizvajalec za parametre, ki jih je treba registrirati za merilno točnost. V tem primeru naprava za določanje kurilne vrednosti plina registrira naslednje:
(a)da kurilna vrednost plina ni relevantna;
(b)da naprava za določanje kurilne vrednosti plina deluje izven delovnega območja.
9f. Enote
Kurilna vrednost mora biti prikazana v joulih in/ali vatnih urah na enoto mase ali prostornine pri standardnih pogojih.“.
PRILOGA III
Priloga V k Direktivi 2014/32/EU se spremeni:
(1)v delu „OPREDELITEV POJMOV“ se uvodni stavek nadomesti z naslednjim:
„Števec delovne električne energije je instrument, ki meri delovno električno energijo, ki se porabi v električnem tokokrogu ali prenese med električnimi tokokrogi.“;
(2)v delu „OPREDELITEV POJMOV“ se v preglednici zadnje tri vrstice nadomestijo z naslednjim:
|
„f |
= |
frekvenca napajalne napetosti števca, pri števcih električne energije za izmenični tok; |
|
fn |
= |
nazivna frekvenca, pri števcih električne energije za izmenični tok; |
|
PF |
= |
faktor moči = cosφ = kosinus fazne razlike φ med I in U, pri števcih električne energije za izmenični tok.“; |
(3)v točki 2 se zadnja dva odstavka nadomestita z naslednjim:
„Delovna območja, v okviru katerih mora števec izpolnjevati zahteve v zvezi z NDP, so navedena v preglednici 2.
Pri števcih električne energije za izmenični tok morajo biti območja napetosti, frekvence in faktorja moči:
–;
–;
–.
Pri števcih električne energije za enosmerni tok mora biti območje napetosti med najnižjo in najvišjo izhodno napetostjo.“;
(4)v točki 3 se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:
„Kadar števec deluje znotraj naznačenih obratovalnih pogojih, pogreški v odstotkih ne smejo preseči meja iz preglednice 2.“;
(5)v preglednici 2, tretja vrstica, peti stolpec, se besedilo „– 40 °C … – 25 °C ali + 55 °C … + 70 °C“ nadomesti z naslednjim:
„pod – 25 °C ali nad + 55 °C“;
(6)v točki 4.1 se drugi in tretji odstavek nadomestita z naslednjim:
„Števec mora ustrezati elektromagnetnemu okolju E2 pri števcih električne energije za izmenični tok in E1 pri števcih električne energije za enosmerni tok ter dodatnim zahtevam iz točk 4.2 in 4.3.
Elektromagnetno okolje in dopustni učinki odražajo razmere z motnjami, ki ne smejo vplivati na točnost več kot znaša kritična vrednost spremembe, in s prehodnimi motnjami, ki lahko povzročijo začasno poslabšanje ali izpad funkcije ali delovanja, iz katerih pa se števec mora obnoviti v prvotno stanje in ki ne smejo vplivati na točnost, več kot znaša kritična vrednost spremembe.“;
(7)točka 4.2 se spremeni:
(a)v preglednici 3, peta vrstica, prvi stolpec, se besedilo „Harmonski deleži v tokovnih krogih(2)“ nadomesti z naslednjim:
„Harmonski deleži v tokovnih krogih(2) za števce električne energije za izmenični tok“;
(b)v preglednici 3, šesta vrstica, prvi stolpec, se besedilo „Enosmerni tok in višje harmonske komponente v tokovnem krogu(2)“ nadomesti z naslednjim:
„Enosmerni tok in višje harmonske komponente v tokovnem krogu(2) za števce električne energije za izmenični tok“;
(8)točki 5.4 in 5.5 se nadomestita z naslednjim:
„5.4 Prosti tek
Kadar je priključena samo napetost brez toka v tokovnem krogu, števec ne sme registrirati energije.
5.5 Zagon
Števec mora začeti in nadaljevati registriranje pri hitrosti spremembe energije, ki je enaka zmnožku najnižje napetosti v naznačenih obratovalnih pogojih in Ist.“.
PRILOGA IV
„PRILOGA Va
MERILNI SISTEMI ZA OPREMO ZA POLNJENJE ELEKTRIČNIH VOZIL (MI-003a)
Ustrezne zahteve iz Priloge I, posebne zahteve iz te priloge in postopki za ugotavljanje skladnosti, ki so navedeni v tej prilogi, se uporabljajo za merilne sisteme za opremo za polnjenje električnih vozil (EVSE), ki so namenjeni za uporabo v gospodinjstvih, komercialno uporabo in uporabo v lahki industriji.
OPREDELITEV POJMOV
Merilni sistem za EVSE pomeni sistem, ki vključuje vse ustrezne meroslovne funkcije, povezane s prenosom (v eno ali drugo smer) električne energije med EVSE (kot so polnilne postaje za električna vozila) in električnimi vozili na določeni točki prenosa.
Vendar se z odstopanjem od Priloge I tak merilni sistemi ne štejejo za merilne instrumente distribucijskih podjetij.
Pri merilnih sistemih za EVSE se lahko osnovno merjenje zagotovi tudi z ločeno homologiranim števcem, ki je bil preskušen glede skladnosti s priznanim standardom merjenja, ki določa enake ali strožje zahteve.
|
I |
= |
električni tok, ki teče skozi merilni sistem za EVSE, na točki prenosa; |
|
Ist |
= |
najnižja navedena vrednost I, pri kateri merilni sistem za EVSE registrira električno energijo pri faktorju moči cosφ = 1 (večfazni merilni sistemi s simetričnim bremenom); |
|
Imin |
= |
vrednost I, nad katero je pogrešek v okviru največjih dopustnih pogreškov (NDP) (večfazni števci s simetrično obremenitvijo); |
|
Itr |
= |
vrednost I, nad katero je pogrešek v okviru najmanjših NDP glede na razred točnosti merilnega sistema za EVSE; |
|
Imax |
= |
največja vrednost I, pri kateri je pogrešek v okviru NDP; |
|
U |
= |
pri izmeničnem toku, efektivna vrednost električne napetosti, ki se dovaja v merilni sistem za EVSE ali iz njega, na točki prenosa; pri enosmernem toku, vrednost električne napetosti, ki se dovaja v merilni sistem za EVSE ali iz njega, na točki prenosa; |
|
Un |
= |
nazivna napetost; |
|
f |
= |
frekvenca napetosti, ki se dovaja v merilni sistem za EVSE ali iz njega, pri merilnih sistemih za izmenični tok; |
|
fn |
= |
nazivna frekvenca, pri merilnih sistemih za izmenični tok; |
|
PF |
= |
faktor moči = cosφ = kosinus fazne razlike φ med I in U, pri merilnih sistemih za izmenični tok; |
|
valovitost |
= |
skrajno odstopanje od signala nazivne napetosti, izraženo kot odstotek referenčne vrednosti, pri merilnih sistemih za enosmerni tok; |
|
harmonska komponenta |
= |
del signala, katerega frekvenca je celoštevilski večkratnik osnovne frekvence vhodne moči, ki se dovaja merilnemu sistemu za EVSE, pri čemer je osnovna frekvenca običajno nazivna frekvenca fnom, pri merilnih sistemih za izmenični tok; |
|
d |
= |
celotno harmonsko popačenje, ki je razmerje med efektivno vrednostjo vsebnosti harmonskih komponent (izračunano tako, da se osnovni člen odšteje od nesinusne izmenične veličine) in efektivno vrednostjo osnovnega člena ter ki je enako celotnemu harmonskemu popačenju, pri katerem se kot referenčna vrednost (imenovalec) uporabi osnovni člen; |
|
NKM |
= |
najmanjša količina merjenja energije, dobavljene v transakciji, za katero proizvajalec določi, da bo merilni sistem za EVSE dosegel NDP merilnega sistema za razred točnosti EVSE; |
|
točka prenosa |
= |
točka, na kateri je električno vozilo priključeno na EVSE (tj. polnilna postaja za električno vozilo). |
POSEBNE ZAHTEVE
1. Točnost
Proizvajalec mora določiti razred točnosti merilnega sistema za EVSE. Razredi točnosti so opredeljeni kot: razred A, B in C.
Točnost je treba določiti na točki prenosa.
Če je energija, izmenjana na točki prenosa, v obliki enosmernega toka, mora biti merjena veličina energija enosmernega toka; če je energija, izmenjana na točki prenosa, v obliki izmeničnega toka, mora biti merjena veličina energija izmeničnega toka
2. Naznačeni obratovalni pogoji
Proizvajalec mora določiti naznačene obratovalne pogoje za merilni sistem za EVSE, zlasti vrednosti fn, Un, Ist, Imin, Itr in Imax, ki veljajo za merilni sistem za EVSE.
Za podane vrednosti tokov mora merilni sistem za EVSE izpolnjevati pogoje iz preglednice 1.
Preglednica 1
|
|
Izmenični tok |
Izmenični tok |
Enosmerni tok |
Enosmerni tok |
|
Imin |
||||
|
Itr |
||||
|
Imax |
Območja napetosti, frekvence in faktorja moči, v okviru katerih mora merilni sistem za EVSE izpolnjevati zahteve v zvezi z NDP, so navedena v preglednici 2.
Za merilne sisteme za izmenični tok velja naslednje:
–območje napetosti mora biti: ;
–območje frekvence mora biti: ;
–območje faktorja moči mora biti: ;
–merilni sistem za EVSE mora delovati pravilno, kadar je popačenje napajalne napetosti manjše od 10 % in je popačenje bremenskega toka manjše od 3 % pri vseh indeksih harmonske komponente;
–območje NKM mora biti: .
Za merilne sisteme za enosmerni tok velja naslednje:
–območje napetosti mora biti med najnižjo in najvišjo izhodno napetostjo;
–medtem ko merilni sistem za EVSE meri le energijo s frekvencami do 2 kHz, valovitost, proizvedena na izhodu merilnega sistema za EVSE, ne presega:
–1,5 A pod 10 Hz, 6 A pod 5 kHz in 9 A pod 150 kHz pri največji nazivni moči in največjem nazivnem toku ali kadar izhodna napetost in tok ustrezata največji valovitosti za tok; in
–±5 V pri normalnem delovanju za napetost, medtem ko merilni sistem za EVSE meri samo energijo s frekvencami do 2 kHz;
–območje NKM mora biti: .
3. Osnovne NDP
Kadar merilni sistem za EVSE deluje v naznačenih obratovalnih pogojih, pogreški v odstotkih ne smejo preseči meja, navedenih v preglednici 2 za določeni razred točnosti.
Preglednica 2
|
Osnovne NDP v odstotkih pri naznačenih obratovalnih pogojih in opredeljenih obsegih bremenskega toka |
||||
|
Tok |
Faktor moči |
A (2 %) |
B (1 %) |
C (0,5 %) |
|
Ist ≤ I < Imin |
> 0,9 |
± 25 |
± 15 |
± 10 |
|
Imin ≤ I < Itr |
> 0,9 |
± 2,5 |
± 1,5 |
± 1 |
|
Itr ≤ I < Imax |
> 0,9 |
± 2 |
± 1 |
± 0,5 |
Merilni sistem za EVSE ne sme izkoriščati osnovnih NDP ali sistematično dajati prednosti kateri koli stranki.
4. Zahteve glede delovanja
Merilni sistem za EVSE, pri katerem se za nadomestitev izgub energije, nastalih zaradi delov, sestavljenih iz kabla in priključka, nameščenega med mestom, na katerem se meri energija, in točko prenosa, uporabljajo popravki, mora bodisi:
(a)zagotavljati, da ti deli niso zamenljivi in da so zaščiteni z ustreznim tesnilom za strojno opremo; bodisi
(b)če je predvideno, da so ti deli zamenljivi, medtem ko je merilni sistem za EVSE zatesnjen, zagotavljati, da so:
–v certifikatu o homologaciji opredeljeni kot zamenljivi,
–označeni z informacijami o značilnostih kabla in/ali imajo enotno identifikacijsko oznako;
–ločeno zapečateni z monterjevim pečatom.
5. Dopustni učinki
5.1 Splošno
Merilni sistem za EVSE mora biti zasnovan in izdelan tako, da se pri izpostavljenosti motnjam ne pojavijo kritične napake.
Če obstaja predvidljivo visoko tveganje zaradi strele ali kjer prevladujejo nadzemna električna omrežja, morajo biti meroslovne lastnosti merilnega sistema za EVSE zaščitene.
5.2 Učinek motenj
V primeru motenj morajo biti pravno relevantni podatki pravilni ali sprememba v meritvah točnosti ne sme presegati 1,0 osnovne NDP, tudi če se zdi, da merilni sistem za EVSE pravilno deluje. Prenehanje delovanja ni kritična napaka. Če motnja prekine transakcijo, velja kar koli od naslednjega:
(a)transakcija je preklicana;
(b)transakcija je pravilno izvedena, ko je motnja odpravljena.
5.3 Učinek vplivnih veličin
Kadar je bremenski tok na neki točki znotraj nazivnega delovnega območja konstanten, pri čemer merilni sistem za EVSE sicer deluje v referenčnih pogojih, in kadar se katera koli posamezna vplivna veličina spreminja od vrednosti v referenčnih pogojih do skrajnih vrednosti, opredeljenih v preglednicah 3 in 4, mora biti sprememba pogreška taka, da dodatni pogrešek v odstotkih ne odstopa od vrednosti spremembe pogreška, navedenih v preglednici 4. Merilni sistem za EVSE mora po zaključku vsakega od navedenih preskusov delovati še naprej.
Preglednica 3
|
Vplivna veličina |
Tok |
Meje temperaturnega koeficienta (%/K) za EVSE razreda |
Vrsta toka |
||
|
A (2 %) |
B (1 %) |
C (0,5 %) |
|||
|
Temperaturni koeficient c v katerem koli intervalu temperaturnega območja, ki ni manjši od 15 K in ne večji od 23 K (i) |
Itr ≤ I ≤ Imax |
± 0,1 |
± 0,05 |
± 0,03 |
Izmenični in enosmerni tok |
Preglednica 4
|
Vplivna veličina |
Vrednost |
Tok |
Največja dopustna sprememba pogreška (%) za merilni sistem za EVSE razreda |
Vrsta toka |
||
|
A (2 %) |
B (1 %) |
C (0,5 %) |
||||
|
Samosegrevanje |
stalni tok pri Imax |
Imax |
± 1 |
± 0,5 |
± 0,25 |
Izmenični in enosmerni tok |
|
Vodene motnje, nizka frekvenca |
2 kHz–150 kHz |
Itr ≤ I ≤ Imax |
± 3 |
± 2 |
± 2 |
Izmenični in enosmerni tok |
|
Stalna (enosmerni tok) magnetna indukcija zunanjega izvora |
200 mT pri 30 mm od površine magnetnega jedra |
Itr ≤ I ≤ Imax |
± 3 |
± 1,5 |
± 0,75 |
Izmenični in enosmerni tok |
|
Magnetno polje (izmenični tok, omrežna frekvenca) zunanjega izvora (ii) |
400 A/m |
Itr ≤ I ≤ Imax |
± 2,5 |
± 1,3 |
± 0,5 |
Izmenični in enosmerni tok |
|
Sevana RF elektromagnetna polja |
f = 80 Mhz–6 000 MHz, poljska jakost ≤ 10 V/m |
Itr ≤ I ≤ Imax |
± 3 |
± 2 |
± 1 |
Izmenični in enosmerni tok |
|
Vodene motnje, povzročene z radio-frekvenčnimi polji (ii) |
f = 0,15 Mhz–80 MHz, amplituda ≤ 10 V |
Itr ≤ I ≤ Imax |
± 3 |
± 2 |
± 1 |
Izmenični in enosmerni tok |
|
Delovanje pomožnih naprav |
pomožne naprave, ki delujejo z I = Itr in Imax |
Itr ≤ I ≤ Imax |
± 0,7 |
± 0,3 |
± 0,15 |
Izmenični in enosmerni tok |
|
Spremembe napetosti (ii) |
0,9 × Un do 1,1 × najvišja Un |
Itr ≤ I ≤ Imax |
± 1 |
± 0,7 |
± 0,2 |
Izmenični tok |
|
Spremembe omrežne frekvence (ii) |
Vsak fn ± 2 % |
Itr ≤ I ≤ Imax |
± 0,8 |
± 0,5 |
± 0,2 |
Izmenični tok |
|
Harmonske komponente v napetostnih in tokovnih krogih (ii) |
d < 5 % I d < 10 % U |
Itr ≤ I ≤ Imax |
± 1 |
± 0,6 |
± 0,3 |
Izmenični tok |
|
Zamenjano fazno zaporedje (samo trifazni izmenični tok) (ii) |
kateri koli zamenjani fazi |
Itr ≤ I ≤ Imax |
± 1,5 |
± 1,5 |
± 0,1 |
Izmenični tok |
Opombe k razpredelnici:
(i) V primeru merilnega sistema za EVSE z ločeno homologiranim števcem se lahko temperaturni preskus omeji na preverjanje pravilnega delovanja pri ekstremnih temperaturah, predvidenih v merilnem sistemu za ohišje EVSE.
(ii) Ni potrebno za merjenje za sistem EVSE z ločeno homologiranim števcem, če homologacijske specifikacije ustrezajo specifikacijam razreda točnosti, ki ga je določil proizvajalec, ali jih presegajo.
6. Enote
Izmerjena električna energija mora biti prikazana v kilovatnih ali megavatnih urah.
7. Država članica mora zagotoviti, da predvidena uporaba določa predvidene in predvidljive praktične delovne pogoje, in sicer naznačene obratovalne pogoje, tako da je merilni sistem za EVSE primeren za svojo uporabo.
UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
Postopki ugotavljanja skladnosti iz člena 17, med katerimi lahko proizvajalec izbira, so:
B + F ali B + D ali H1.
PRILOGA V
Priloga VI k Direktivi 2014/32/EU se spremeni:
(1)del „OPREDELITVE POJMOV“ se spremeni:
(a)prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:
„Merilnik toplotne energije je instrument, predviden za merjenje energije, ki jo v izmenjevalniku toplote absorbira (hlajenje) in/ali odda (gretje) tekočina, imenovana tekočina za prenos toplotne energije.“;
(b)v preglednici se četrta vrstica nadomesti z naslednjim:
|
„Δθ |
= |
temperaturna razlika θin — θοut z Δθ > 0 za gretje in Δθ < 0 za hlajenje“; |
(2)točka 1.1 se nadomesti z naslednjim:
„1.1 Za temperaturo tekočine: θmax, θmin,
— za temperaturne razlike: Δθmax, Δθmin, ob naslednjih omejitvah:
razen pri hlajenju;
Δθmin je a celo število med 1 K in 10 K“;
(3)točka 1.3 se nadomesti z naslednjim:
„1.3 Za pretoke tekočine: qs, qp, qi, kjer za vrednosti qp in qi velja naslednja omejitev: “.
PRILOGA VI
„PRILOGA VIIa
MERILNI SISTEMI ZA NAPRAVE ZA POLNJENJE S STISNJENIM PLINOM (MI-005a)
Ustrezne zahteve iz Priloge I, posebne zahteve iz te priloge in postopki za ugotavljanje skladnosti, ki so navedeni v tej prilogi, se uporabljajo za merilne sisteme za zvezno in dinamično merjenje količin (mase ali energije) stisnjenega plina.
Vendar se z odstopanjem od Priloge I tak merilni sistemi ne štejejo za merilne instrumente distribucijskih podjetij.
OPREDELITEV POJMOV
|
Pretočno merilo |
Instrument, ki je zasnovan za neprekinjeno merjenje, shranjevanje in prikaz količine plina, ki pri danih pogojih merjenja teče skozi merilni pretvornik v zaprtem, polno obremenjenem vodu. |
|
Računska enota |
Del pretočnega merila, ki sprejema izhodne signale iz merilnega pretvornika oziroma pretvornikov in morebiti iz povezanih merilnih instrumentov ter prikazuje merilne rezultate. |
|
Povezani merilni instrument |
Instrument, ki je povezan z računsko enoto za merjenje določenih veličin, značilnih za plin, zaradi korekcije in/ali pretvorbe. |
|
Naprava za pretvorbo |
Del računske enote, ki ob upoštevanju značilnosti plina samodejno pretvarja maso plina v količino dobavljene ali prejete energije. |
|
Merilni sistem |
Sistem, ki poleg samega števca vključuje točko prenosa, cevi za plin in vse naprave, ki so potrebne za zagotovitev pravilnega merjenja ali so namenjene omogočanju lažjih merilnih postopkov. |
|
Naprava za polnjenje cestnih vozil s stisnjenim plinom |
Merilni sistem, namenjen dovajanju goriva v obliki stisnjenega plina cestnim vozilom, železniškim vozilom, čolnom, plovilom in zrakoplovom. |
|
Točka prenosa |
Fizična lokacija, na kateri je plin opredeljen kot dobavljen ali prejet. |
|
Samopostrežni sistem |
Sistem, ki potrošnikom omogoča uporabo merilnega sistema za pridobivanje plina za svojo lastno uporabo. |
|
Samopostrežna naprava |
Posebna naprava, ki je del samopostrežnega sistema in omogoča delovanje enega ali več merilnih sistemov v tem samopostrežnem sklopu. |
|
Najmanjša količina merjenja (NKM) |
Najmanjša količina plina, katere merjenje je meroslovno sprejemljivo za merilni sistem. |
|
Neposredni prikaz |
Prikaz mase ali energije, ki odgovarja meri in ki ga je pretočno merilo fizično sposobno meriti. Opomba: Neposredni prikaz se lahko pretvori v drugo veličino, uporabljajoč napravo za pretvorbo. |
|
Prekinljivost |
Merilni sistem je prekinljiv, ko se pretok plina lahko zaustavi zlahka in hitro. |
|
Neprekinljivost |
Merilni sistem je neprekinljiv, ko se pretok plina ne more zaustaviti zlahka in hitro. |
|
Območje pretoka |
Območje med najmanjšim pretokom (Qmin) in največjim pretokom (Qmax). |
POSEBNE ZAHTEVE
1. Naznačeni obratovalni pogoji
Proizvajalec mora določiti naznačene obratovalne pogoje za instrument, zlasti:
1.1 Območje pretoka
Za območje pretoka veljajo naslednji pogoji:
(a)območje pretoka merilnega sistema mora biti znotraj območja pretoka vsakega izmed njegovih elementov, zlasti pretočnega merila;
(b)pri napravah za polnjenje cestnih vozil s stisnjenim plinom razmerje med najmanjšim in največjim pretokom ne sme biti manjše od 10.
1.2 Lastnosti plina, ki se meri z instrumentom, z navedbo imena, vrste ali relevantnih značilnosti tega plina, kot so:
(a)temperaturno območje;
(b)območje tlaka;
(c)kurilna vrednost plina;
(d)narava in značilnosti plina, ki se meri.
1.3 Nazivna vrednost izmenične napajalne napetosti in/ali meje enosmernega napajanja.
2. Razvrstitev po točnosti in NDP
2.1 NDP prikaza izmerjenih ali pretvorjenih količin, prenesenih na točki prenosa, je naveden v preglednici 1.
Preglednica 1
|
Vrsta merilnih sistemov za stisnjeni plin |
Razred točnosti (NDP [% merjene vrednosti]) |
|
Merilni sistemi za stisnjeni vodik |
2 |
|
Merilni sistemi za druge stisnjene pline |
1,5 |
NDP za najmanjšo količino merjenja je enak dvakratniku vrednosti, navedene v preglednici 1.
2.2 Najmanjša količina merjenja merilnega sistema mora imeti obliko 1 × 10n, 2 × 10n ali 5 × 10n dovoljenih enot mase ali energije, pri čemer je n pozitivno ali negativno celo število ali nič.
Najmanjša količina merjenja mora izpolnjevati pogoje uporabe merilnega sistema; razen v izjemnih primerih se merilni sistem ne sme uporabljati za merjenje količin, manjših od najmanjše količine merjenja.
2.3 Merilni sistem ne sme izkoriščati NDP ali sistematično dajati prednosti kateri koli stranki.
3. Največji dopustni učinek motenj
3.1 Učinek elektromagnetne motnje na merilni sistem mora biti eden izmed naslednjih:
(a)sprememba merilnega rezultata ni večja od kritične vrednosti spremembe na podlagi točke 3.2;
(b)prikaz merilnega rezultata kaže trenutno spremembo, ki je ni mogoče tolmačiti, shraniti ali prenesti kot merilni rezultat; poleg tega lahko to v primeru prekinljivega sistema pomeni, da ni mogoče izvesti nobene meritve;
(c)v primeru, ko je sprememba merilnega rezultata večja od kritične vrednosti spremembe na podlagi točke 3.2, mora merilni sistem omogočiti priklic merilnega rezultata, kakršen je bil tik pred nastopom kritične vrednosti spremembe, in ustaviti pretok.
3.2 Kritična vrednost spremembe je večja od naslednjih vrednosti:
– desetine NDP in
— trikratnik najmanjše količine merjenja, deljen s 100; ob izpadu glavnega vira napajanja se kritična vrednost spremembe poveča za 5 % najmanjše količine merjenja.
4. Vzdržljivost
Pri sistemih, opremljenih s števci z gibljivimi deli, mora biti po tem, ko je bil ob upoštevanju obdobja, ki ga je ocenil proizvajalec, opravljen ustrezen preskus, izpolnjeno naslednje merilo:
razlika med merilnim rezultatom po preskusu vzdržljivosti in začetnim merilnim rezultatom ne sme preseči dveh petin vrednosti NDP.
5. Primernost
5.1 Za katero koli merjeno količino, ki se nanaša na isto meritev, morajo imeti prikazi in, če je ustrezno, izpisi, ki jih zagotovijo različne naprave, enak razdelek, rezultati pa se ne smejo razlikovati med seboj.
Vrednost razdelka merilnega sistema za stisnjeni plin ne sme presegati enoinpolkratnika najmanjše količine merjenja, deljene s 100.
5.2 Ne sme biti možno preusmeriti merjene količine v normalnih pogojih, če ta ni očitna.
5.3 V času ogrevanja merilnega sistema za stisnjeni plin se meritve ne smejo izvajati.
5.4 Instrumenti za neposredno prodajo
5.4.1 Merilni sistem za neposredno prodajo mora biti opremljen z napravo za ponastavitev.
Med polnjenjem ne sme biti možno preusmeriti merjenega plina v smeri toka navzdol od pretočnega merila.
5.4.2 Prikaz količine, na katerem temelji transakcija, mora biti navzoč, dokler vse stranke v transakciji ne sprejmejo merilnih rezultatov.
5.4.3 Merilni sistemi za neposredno prodajo morajo biti prekinljivi.
5.4.4 Merilni sistemi za neposredno prodajo morajo prikazovati v enotah mase ali energije.
5.5 Naprave za polnjenje cestnih vozil s stisnjenim plinom
5.5.1 Prikazovalnikov na napravah za polnjenje cestnih vozil s stisnjenim plinom med meritvijo ne sme biti možno ponastaviti na ničlo.
5.5.2 Začetek nove meritve ne sme biti mogoč, če prikazovalnik ni ponastavljen.
5.5.3 Če je merilni sistem opremljen s prikazovalnikom denarnega zneska, razlika med prikazanim denarnim zneskom in denarnim zneskom, ki je izračunan na podlagi cene na enoto, ter prikazano količino ne sme presegati najmanjše denarne enote. Vendar ni potrebno, da je ta razlika manjša od najmanjše denarne enote.
6. Izpad napajanja
Merilni sistem mora ali imeti napravo za rezervno napajanje, ki med izpadom glavnega vira napajanja zavaruje vse merilne funkcije, ali biti opremljen s sredstvi, ki shranijo in prikažejo obstoječe podatke, da se omogoči zaključek transakcije, ki je v teku, ter s sredstvi za zaustavitev pretoka v trenutku izpada naprave za glavno napajanje.
7. Merske enote
Izmerjena količina mora biti prikazana v gramih, kilogramih, kilojoulih, megajoulih ali kilovatnih urah.
UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI
Postopki ugotavljanja skladnosti iz člena 17, med katerimi lahko proizvajalec izbira, so: B + F ali B + D ali H1 ali G.“.