EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 3.10.2024
COM(2024) 429 final
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki naj se v imenu Evropske unije zastopa v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani, o določitvi splošnih zahtev glede elektronsko izdanih dokazil o poreklu v skladu s členom 17(4) Dodatka A k Protokolu 4 k navedenemu sporazumu
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o določitvi stališča, ki naj se v imenu Unije zastopa v Pridružitvenem svetu Evro-mediteranskega sporazuma med EU in Izraelom v zvezi s predvidenim sprejetjem sklepa o določitvi splošnih zahtev glede elektronsko izdanih dokazil o poreklu.
2.Ozadje predloga
2.1.Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani
Cilj Evro-mediteranskega sporazuma o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je vzpostaviti pogoje za postopno liberalizacijo trgovine blaga, storitev in kapitala. Sporazum je začel veljati 1. junija 2000.
2.2.Pridružitveni svet
Pridružitveni svet, ustanovljen v skladu z določbami člena 67 Sporazuma, lahko daje priporočila in sprejema sklepe. Pridružitveni svet oblikuje sklepe in priporočila po dogovoru med pogodbenicama.
2.3.Predvideni akt Pridružitvenega sveta
Pridružitveni svet bo na svoji naslednji seji ali z izmenjavo pisem sprejel sklep o določitvi splošnih zahtev glede elektronsko izdanih dokazil o poreklu (v nadaljnjem besedilu: predvideni akt).
3.Stališče, ki se zastopa v imenu Unije
Na prvem tehničnem sestanku o prehodnih pravilih o poreklu, ki je potekal 5. februarja 2020 v Bruslju, se je večina pogodbenic Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) strinjala, da se revidirana pravila Konvencije (v nadaljnjem besedilu: prehodna pravila o poreklu) izvajajo vzporedno s pravili Konvencije na prehodni dvostranski podlagi do sprejetja revidiranih pravil Konvencije.
Od 1. septembra 2021 velja mreža dvostranskih protokolov o pravilih o poreklu med pogodbenicami Konvencije, na podlagi katerih se uporabljajo prehodna pravila.
Namen prehodnih pravil o poreklu je uvesti prožnejša pravila za lažje opredeljevanje statusa preferencialnega porekla za blago in omogočiti uporabo elektronsko izdanih in/ali elektronsko predloženih dokazil o poreklu.
EU in Izrael sta se dogovorila o uporabi določb člena 17(4) Dodatka A k Protokolu 4 k Sporazumu v zvezi z elektronsko izdanimi dokazili o poreklu, zato je treba določiti okvir splošnih zahtev.
Na seji Skupnega odbora 7. decembra 2023 so pogodbenice soglasno sprejele priporočilo Skupnega odbora o uporabi elektronskih potrdil v okviru sedanje konvencije. Priporočilo določa seznam pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko pogodbenica uvoznica sprejme dokazilo o poreklu v obliki potrdila o gibanju blaga EUR.1.
Ti pogoji so enaki pogojem, ki v tem predlogu določajo splošne zahteve glede elektronsko izdanih dokazil o poreklu.
Za zagotovitev enotne uporabe določb glede dokazil o poreklu v obliki potrdil o gibanju blaga, izdanih elektronsko v Evropski uniji, namerava Komisija vzpostaviti elektronski sistem za vlaganje zahtevkov za elektronsko izdana potrdila o gibanju blaga, izdajanje takih potrdil ter shranjevanje in izmenjavo informacij med carinskimi organi držav članic in s pogodbenicami Konvencije. Elektronski sistem potrdil o poreklu (sistem EU e-PoC) bi bilo treba vzpostaviti v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta in njenimi izvedbenimi določbami.
Stališče EU v Pridružitvenem svetu bi moral določiti Svet.
Predlagani okvir je tehnične narave in se nanaša na trenutno veljavna prehodna pravila o poreklu med pogodbenicama ter ne vpliva na vsebino protokola o pravilih o poreklu. Zato ne zahteva ocene učinka.
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje tudi akte, ki imajo pravni učinek zaradi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, a lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“.
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Pridružitveni svet je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani.
Akt, k sprejetju katerega je pozvan Pridružitveni svet, je akt s pravnim učinkom.
Predvideni akt ne dopolnjuje ali spreminja institucionalnega okvira Sporazuma.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu Unije zastopalo stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na skupno trgovinsko politiko.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato prvi pododstavek člena 207(4) PDEU.
4.3.Zaključek
Pravna podlaga za predlagani sklep bi moral biti člen 207(4), prvi pododstavek, v povezavi s členom 218(9) PDEU.
5.Proračunske posledice
Splošne zahteve glede elektronsko izdanih dokazil o poreklu nimajo izmerljivega učinka na proračun EU, saj se njihovo področje uporabe nanaša predvsem na olajševanje trgovine in utrjevanje sodobnih praks carinskih organov. Zagotavljajo poenostavitev na področjih, ki ostajajo v pristojnosti organov, ne da bi to vplivalo na vsebino pravil, na podlagi katerih blago pridobi status preferencialnega porekla. Uporaba elektronsko izdanih dokazil o poreklu izboljšuje učinkovitost carinskih kontrol in zmanjšuje tveganje goljufij z uvedbo varnega okolja za izdajanje in preverjanje.
6.Objava predvidenega akta
Ker bo akt Pridružitvenega sveta dopolnil Protokol 4 k Sporazumu, ga je po sprejetju primerno objaviti v Uradnem listu Evropske unije.
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki naj se v imenu Evropske unije zastopa v Pridružitvenem svetu, ustanovljenem z Evro-mediteranskim sporazumom o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani, o določitvi splošnih zahtev glede elektronsko izdanih dokazil o poreklu v skladu s členom 17(4) Dodatka A k Protokolu 4 k navedenemu sporazumu
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 207(4), prvi pododstavek, v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Evro-mediteranski sporazum o pridružitvi med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Državo Izrael na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) je Unija sklenila s Sklepom Sveta 2000/384/ES, ESPJ, veljati pa je začel 1. junija 2000.
(2)V skladu s členom 69 Sporazuma lahko Pridružitveni svet, ustanovljen v skladu z določbami člena 67 Sporazuma, sprejema sklepe.
(3)V skladu s členom 38 Protokola 4 k Sporazumu o opredelitvi pojma „izdelki s poreklom“ in načinih upravnega sodelovanja se lahko Pridružitveni svet odloči, da spremeni določbe navedenega protokola.
(4)Pridružitveni svet naj bi na naslednji seji sprejel sklep o določitvi splošnih zahtev glede elektronsko izdanih dokazil o poreklu.
(5)Primerno je določiti stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa v Pridružitvenem svetu, saj bo sklep Pridružitvenega sveta za Unijo zavezujoč.
(6)Na prvem tehničnem sestanku o prehodnih pravilih o poreklu, ki je potekal 5. februarja 2020 v Bruslju, se je večina pogodbenic Regionalne konvencije o panevro-mediteranskih preferencialnih pravilih o poreklu (v nadaljnjem besedilu: Konvencija) strinjala, da se revidirana pravila Konvencije (v nadaljnjem besedilu: prehodna pravila o poreklu) izvajajo vzporedno s pravili Konvencije na prehodni dvostranski podlagi do sprejetja revidiranih pravil Konvencije.
(7)Uporaba prehodnih pravil o poreklu zagotavlja prilagoditev trgovinskih tokov in carinskih praks, dokler 1. januarja 2025 ne začnejo veljati revidirana pravila Konvencije, na katerih temeljijo prehodna pravila o poreklu.
(8)Od 1. septembra 2021 velja mreža dvostranskih protokolov o pravilih o poreklu med več pogodbenicami Konvencije, na podlagi katerih se do začetka veljavnosti spremembe Konvencije uporabljajo prehodna pravila o poreklu.
(9)Glavna cilja prehodnih pravil o poreklu sta uvesti prožnejša pravila za lažje opredeljevanje statusa preferencialnega porekla za blago in omogočiti uporabo elektronsko izdanih ali elektronsko predloženih dokazil o poreklu.
(10)Unija in Izrael sta se dogovorila o uporabi določb člena 17(4) Dodatka A k Protokolu 4 k Sporazumu v zvezi z elektronsko izdanimi dokazili o poreklu, zato bi bilo treba določiti okvir splošnih zahtev –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se v imenu Unije zastopa v Pridružitvenem svetu, temelji na osnutku sklepa Pridružitvenega sveta, ki je priložen temu sklepu.
Člen 2
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,