EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.7.2024

COM(2024) 347 final

2024/0205(NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 10155/21 INIT; ST 10155/21 ADD 1) z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Luksemburg

{SWD(2024) 197 final}

2024/0205 (NLE)

Predlog

IZVEDBENI SKLEP SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) (ST 10155/21 INIT; ST 10155/21 ADD 1) z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Luksemburg

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost 1 in zlasti člena 20(1) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Potem ko je Luksemburg 30. aprila 2021 predložil nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, je Komisija Svetu zanj predlagala pozitivno oceno. Svet je odobril pozitivno oceno z Izvedbenim sklepom Sveta z dne 13. julija 2021 2 . Navedeni izvedbeni sklep Sveta je bil spremenjen 17. januarja 2023 3 .

(2)Luksemburg je 16. maja 2024 Komisiji predložil spremenjeni nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU v skladu s členom 21c Uredbe (EU) 2021/241.

(3)Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost vsebuje utemeljeno zahtevo Komisiji za spremembo Izvedbenega sklepa Sveta v skladu s členom 21(1) Uredbe (EU) 2021/241, saj načrta za okrevanje in odpornost zaradi objektivnih okoliščin delno naj ne bi bilo več mogoče uresničiti. Spremembe načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je predložil Luksemburg, se nanašajo na štiri ukrepe.

(4)Svet je 14. julija 2023 na Luksemburg naslovil priporočila v okviru evropskega semestra. Svet je Luksemburgu priporočil, naj postopoma odpravi energetske podporne ukrepe; zagotovi preudarno fiskalno politiko; ohrani nacionalno financirane javne naložbe in zagotovi učinkovito črpanje nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih sredstev EU; po letu 2024 še naprej izvaja srednjeročno fiskalno strategijo postopne in vzdržne konsolidacije v kombinaciji z naložbami in reformami, ki spodbujajo večjo trajnostno rast; zmanjša tveganja, povezana s trgom stanovanjskih nepremičnin; obravnava dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema; okrepi ukrepe za učinkovit boj proti agresivnemu davčnemu načrtovanju ter izboljša uspešnost in pravičnost šolskega izobraževalnega sistema. Kar zadeva energijo, je Svet Luksemburgu priporočil, naj zmanjša odvisnost od fosilnih goriv s pospešitvijo uvajanja obnovljivih virov energije in zmogljivosti za prenos električne energije, olajšanjem postopkov za izdajo dovoljenj ter naložbami v energijsko učinkovitost; podpira občine pri razvoju podrobnih lokalnih načrtov za energijo iz obnovljivih virov ter sisteme daljinskega ogrevanja in hlajenja; spodbuja elektrifikacijo prometa in vlaga v javni prevoz ter okrepi prizadevanja politike glede spretnosti, potrebnih za zeleni prehod.

(5)Komisija je po oceni napredka pri izvajanju vseh zadevnih specifičnih priporočil za državo ob predložitvi spremenjenega nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost ugotovila, da je bil dosežen znaten napredek v zvezi s priporočilom iz leta 2023 o pospešitvi uvajanja energije iz obnovljivih virov in priporočilom iz leta 2020 o ublažitvi posledic krize zaradi COVID-19 za zaposlovanje.

(6)Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost je bil predložen po postopku posvetovanja, izvedenem v skladu z nacionalnim pravnim okvirom, v katerem so sodelovali organi in socialni partnerji. Povzetek posvetovanj je bil predložen skupaj s spremenjenim nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornost. Komisija je na podlagi člena 19 Uredbe (EU) 2021/241 ocenila ustreznost, uspešnost, učinkovitost in skladnost spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost v skladu s smernicami za ocenjevanje iz Priloge V k navedeni uredbi.

Spremembe na podlagi člena 21 Uredbe (EU) 2021/241

(7)Spremembe načrta za okrevanje in odpornost, ki jih je Luksemburg predložil zaradi objektivnih okoliščin, se nanašajo na štiri ukrepe.

(8)Luksemburg je pojasnil, da enega ukrepa, tj. „Projekta ,Neischmelz‘ v Dudelangeu – energija iz obnovljivih virov“, v življenjski dobi mehanizma za okrevanje in odpornost ni več mogoče doseči zaradi nepričakovanih zamud pri gradbenih delih, ker je bil na gradbišču odkrit redek biotop. To zadeva mejnik 1C-4, mejnik 1C-5, mejnik 1C-6, cilj 1C-7 oziroma mejnik 1C-8 v okviru komponente „1C – Povečanje ponudbe cenovno dostopnih in trajnostnih javnih stanovanj“. Poleg tega tudi ukrepa „Naložba 2: Telemedicinska rešitev za zdravstveno spremljanje pacientov na daljavo“ ni več mogoče doseči na enak način zaradi nerazpoložljivosti prvotno predvidene lastniške rešitve IT in spremenjenih okoliščin po koncu krize zaradi COVID-19. To zadeva mejnik 1B-8 v okviru komponente „1B: Krepitev odpornosti zdravstvenega sistema“. Na podlagi tega je Luksemburg zaprosil za črtanje naložbe v okviru komponente 1C in spremembo naložbe 2 v okviru komponente 1B. Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(9)Luksemburg je nadalje zaprosil za uporabo sredstev, ki so bila sproščena s črtanjem naložbe v okviru komponente 1C in spremembo naložbe 2 v okviru komponente 1B na podlagi člena 21 Uredbe (EU) 2021/241, v skupnem znesku 18 884 883 EUR za povečanje stopnje izvajanja „Naložbe 2: Spodbujanje brezemisijske in aktivne mobilnosti“ iz poglavja REPowerEU. Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 bi bilo treba ustrezno spremeniti.

(10)Luksemburg je pojasnil, da bi bilo treba tri ukrepe spremeniti v prid izvajanju boljših alternativ, da bi se dosegle prvotne ambicije ukrepov. To zadeva mejnika 3B-5 in 3B-6 „Naložbe 2: Razvoj MyGuichet – projekt 1/3 – virtualni termini“ ter 3B-11 in 3B-12 „Naložbe 3: eADEM“ v okviru komponente „3B: Posodabljanje javne uprave“. S spremembami se črtajo nepotrebne podrobnosti opisov ukrepov, ki ne prispevajo k doseganju ciljev teh ukrepov, da bi se zmanjšalo neupravičeno upravno breme.

(11)Komisija meni, da razlogi, ki jih je navedel Luksemburg, upravičujejo spremembe v skladu s členom 21(2) Uredbe (EU) 2021/241.

Poglavje REPowerEU na podlagi člena 21c Uredbe (EU) 2021/241

(12)Poglavje REPowerEU vključuje eno novo reformo in tri nove naložbe. Reforma „Nacionalna strategija za bioplin“ revidira luksemburški program podpore za proizvodnjo električne energije in bioplina ter prispeva k cilju povečanja proizvodnje in uporabe trajnostnega biometana. Naložba 1 je shema finančne podpore za projekte energetske prenove in gradnje stanovanj. Njen cilj je večja energijska učinkovitost stavb ter povečanje deleža in pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov. Naložba 2 je shema finančne podpore za nakup brezemisijskih vozil in koles, ki prispeva k cilju podpiranja brezemisijskega prometa. Naložba 3 je shema finančne podpore za podjetja, ki nameščajo fotovoltaične elektrarne za lastno porabo, kar olajšuje uvajanje energije iz obnovljivih virov. Uvajanje energije iz obnovljivih virov in boljša energijska učinkovitost prispevata k zmanjšanju ranljivosti v prihodnjih zimskih sezonah.

(13)Komisija je spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, ocenila glede na merila za ocenjevanje iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241.

(14)Spremeniti bi bilo treba porazdelitev mejnikov in ciljev po obrokih, da se upoštevajo nova dodelitev v okviru poglavja REPowerEU, spremembe načrta in okvirna časovnica, ki jih je predložil Luksemburg.

 Uravnotežen odziv, ki prispeva k šestim stebrom

(15)V skladu s členom 19(3), točka (a), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.1, k navedeni uredbi spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, v veliki meri (ocena A) predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter s tem ustrezno prispeva k vsem šestim stebrom iz člena 3 navedene uredbe ob upoštevanju specifičnih izzivov, s katerimi se sooča zadevna država članica, in dodeljenih finančnih sredstev zadevne države članice.

(16)Prvotni načrt za okrevanje in odpornost je predstavljal celovit in ustrezno uravnotežen odziv (ocena A) na takratne gospodarske in socialne razmere ter ustrezno prispeval k vsem šestim stebrom iz člena 3 Uredbe (EU) 2021/241.

(17)Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, še naprej celovito zajema vseh šest stebrov in vsebuje znatno število komponent, ki podpirajo več kot en steber. Kljub naložbam, črtanim iz prvotnega načrta za okrevanje in odpornost na podlagi člena 21 Uredbe (EU) 2021/241, nabor ukrepov iz spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, ustreza ciljem mehanizma za okrevanje in odpornost, vzpostavljenega z navedeno uredbo (v nadaljnjem besedilu: mehanizem), z ustreznim splošnim ravnovesjem med stebri zaradi ukrepov, ki so ponovno vključeni v poglavje REPowerEU v skladu s členom 21c(3) navedene uredbe. Ukrepi, vključeni v poglavje REPowerEU, prispevajo zlasti k stebrom zelenega prehoda, pametne, trajnostne in vključujoče rasti ter socialne in teritorialne kohezije.

Obravnava vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v specifičnih priporočilih za državo

(18)V skladu s členom 19(3), točka (b), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.2, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost prispeval k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov (ocena A), opredeljenih v zadevnih specifičnih priporočilih za državo, vključno z njihovimi fiskalnimi vidiki, naslovljenih na Luksemburg, ali izzivov, opredeljenih v drugih ustreznih dokumentih, ki jih je Komisija uradno sprejela v okviru evropskega semestra.

(19)Komisija je po oceni napredka pri izvajanju vseh zadevnih specifičnih priporočil za državo v okviru evropskega semestra 2024 ugotovila, da je bil dosežen znaten napredek v zvezi s priporočilom iz leta 2023 o pospešitvi uvajanja energije iz obnovljivih virov in priporočilom iz leta 2020 o ublažitvi posledic krize zaradi COVID-19 za zaposlovanje.

(20)Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost vključuje obsežen sklop reform in naložb, ki se vzajemno krepijo in prispevajo k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela gospodarskih in socialnih izzivov, opredeljenih v specifičnih priporočilih za državo, ki jih je Svet v okviru evropskega semestra naslovil na Luksemburg, zlasti v zvezi s trgom stanovanjskih nepremičnin, stopnjo delovne aktivnosti starejših delavcev, trajnostnim prometom ter spretnostmi, potrebnimi za zeleni prehod.

(21)Poglavje REPowerEU obravnava izzive, opredeljene v specifičnih priporočilih za državo v zvezi z energetsko politiko in zelenim prehodom. Zlasti ukrepi iz poglavja REPowerEU – reforma okvira za trajnostni bioplin ter naložbe, ki zagotavljajo finančno podporo za projekte na področju energijske učinkovitosti in energije iz obnovljivih virov v stanovanjskih objektih, brezemisijsko mobilnost in male fotovoltaične naprave – neposredno obravnavajo priporočilo 4 iz leta 2023 glede potrebe po zmanjšanju splošne odvisnosti od fosilnih goriv, zlasti v njegovih poddelih o naložbah v energijsko učinkovitost in spodbujanju elektrifikacije prometa.

Prispevek k potencialu rasti, ustvarjanju delovnih mest ter gospodarski, socialni in institucionalni odpornosti

(22)V skladu s členom 19(3), točka (c), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.3, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, velik vpliv (ocena A) na krepitev potenciala rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost Luksemburga, s tem pa prispeval k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic, vključno s spodbujanjem politik za otroke in mlade, ter na ublažitev gospodarskih in socialnih posledic krize zaradi COVID-19 ter s tem okrepil ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo in konvergenco v Uniji.

(23)V oceni prvotnega načrta za okrevanje in odpornost v skladu s členom 19(3), točka (c), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.3, k navedeni uredbi je bilo ugotovljeno, da naj bi imel prvotni načrt za okrevanje in odpornost velik vpliv na krepitev potenciala rasti, ustvarjanje delovnih mest ter gospodarsko, socialno in institucionalno odpornost (ocena A).

(24)Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost še naprej vključuje znatne naložbe in reforme za odpravo ranljivosti gospodarstva in obravnavo ekonomske kohezije. To vključuje reformo za izboljšanje dostopnosti stanovanj; reforme in naložbe v učinkovitejši zdravstveni sistem; ukrepe za povečanje udeležbe na trgu dela ter naložbe v digitalizacijo javne uprave.

(25)Socialna kohezija se krepi z ukrepi za izpopolnjevanje in preusposabljanje, zlasti z naložbami, ki so namenjene starejšim delavcem, in odpravljanjem vrzeli pri dostopu do zdravstvenega varstva, s čimer se prispeva k izvajanju evropskega stebra socialnih pravic.

Načelo, da se ne škoduje bistveno

(26)V skladu s členom 19(3), točka (d), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.4, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, zagotovil, da noben ukrep (ocena A) za izvajanje reform in naložbenih projektov, vključenih v načrt za okrevanje in odpornost, ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta 4 (načelo, da se ne škoduje bistveno).

(27)Spremembe ukrepov, vključenih v prvotni načrt za okrevanje in odpornost, ne vplivajo na oceno načela, da se ne škoduje bistveno, zato ta ostaja enaka.

(28)Za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, je v skladu z metodologijo iz tehničnih smernic iz Obvestila Komisije (2021/C58/01) ocenjeno, da spoštuje načelo, da se ne škoduje bistveno. V oceni je bilo ugotovljeno, da pri vseh novih ukrepih iz poglavja REPowerEU bodisi ni tveganja za bistveno škodovanje bodisi je bila v primerih, v katerih je ugotovljeno tveganje, izvedena podrobnejša ocena, ki dokazuje, da se ne škoduje bistveno. Po potrebi so zahteve glede skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, vključene v zasnovo ukrepa.

Prispevek k ciljem REPowerEU

(29)V skladu s členom 19(3), točka (da), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.12, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo poglavje REPowerEU v veliki meri (ocena A) učinkovito prispevalo k energetski varnosti, diverzifikaciji oskrbe Unije z energijo, povečanju uporabe energije iz obnovljivih virov in energijske učinkovitosti, povečanju zmogljivosti za shranjevanje energije ali potrebnemu zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv pred letom 2030.

(30)Pričakuje se, da bo izvajanje predvidenih ukrepov učinkovito prispevalo k energijski učinkovitosti, uvajanju energije iz obnovljivih virov in brezemisijskemu prometu. Reforma glede strategije za trajnostni bioplin obravnava cilj povečanja proizvodnje in uporabe trajnostnega biometana. Cilj naložb v energetsko prenovo stanovanj je večja energijska učinkovitost stavb ter povečanje deleža in pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov. Uvedba energije iz obnovljivih virov je tudi cilj naložb v fotovoltaične naprave v podjetjih za lastno porabo. Naložbe, ki zagotavljajo finančno podporo posameznikom za nakup brezemisijskih vozil, prispevajo k cilju podpiranja brezemisijskega prometa. 

(31)Poglavje REPowerEU je skladno z zavezo Luksemburga k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Ukrepi za trajnostna stanovanja in promet krepijo ukrepe, vključene v prvotni načrt za okrevanje in odpornost.

(32)V poglavju REPowerEU je obravnavana tudi potreba po diverzifikaciji in preusmeritvi od fosilnih goriv s pospeševanjem uvajanja energije iz obnovljivih virov, s čimer se bo povečala zanesljivost oskrbe Luksemburga z energijo.

Ukrepi s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo ali učinkom

(33)V skladu s členom 19(3), točka (db), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.13, k navedeni uredbi se pričakuje, da bodo imeli ukrepi, vključeni v poglavje REPowerEU, v veliki meri (ocena A) čezmejno ali večdržavno razsežnost ali učinek.

(34)Poglavje REPowerEU prispeva k zagotovitvi oskrbe z energijo v Uniji kot celoti, tudi z reševanjem izzivov, ugotovljenih v najnovejši oceni potreb, ki jo je pripravila Komisija, v skladu s cilji iz člena 21c(3), ob upoštevanju finančnega prispevka, ki je na voljo Luksemburgu. Ukrepi, vključeni v poglavje REPowerEU, prispevajo k zmanjšanju odvisnosti Luksemburga od uvožene energije in fosilnih goriv z razvojem dodatnih zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov. Poglavje REPowerEU prispeva tudi k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv in povpraševanja po energiji s podpiranjem energetske prenove stanovanjskih stavb in nadaljnjim omogočanjem trajnostnega prometa.

(35)Skupni ocenjeni stroški teh ukrepov skupaj znašajo 94 milijonov EUR, kar znaša 53 % ocenjenih stroškov poglavja REPowerEU in je več kot okvirni cilj v višini 30 %.

Prispevek k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo

(36)V skladu s členom 19(3), točka (e), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.5, k navedeni uredbi spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, vsebuje ukrepe, ki v veliki meri (ocena A) prispevajo k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, s katerimi se podpirajo podnebni cilji, je namenjen znesek, ki predstavlja 80,1 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt za okrevanje in odpornost ter 90,3 % skupnih ocenjenih stroškov ukrepov v poglavju REPowerEU, izračunanih v skladu z metodologijo iz Priloge VI k navedeni uredbi. V skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2021/241 je spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, skladen z informacijami iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za obdobje 2021–2030 ter osnutka njegove posodobitve iz leta 2023.

(37)Učinek črtanih in spremenjenih ukrepov na splošne ambicije načrta za okrevanje in odpornost v zvezi z zelenim prehodom je omejen, saj se sredstva, ki so bila dodeljena za črtani ukrep, uporabljajo za ukrepe iz poglavja REPowerEU. Poglavje REPowerEU pomembno prispeva k podpori nadaljevanju zelenega prehoda Luksemburga, saj vse nove reforme in naložbe prispevajo k temu cilju. Cilj reforme in naložb je zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, povečati energijsko učinkovitost, pospešiti uvajanje obnovljivih virov energije in podpreti brezemisijski promet.

(38)Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, še naprej znatno prispeva k zelenemu prehodu, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in k doseganju podnebnih ciljev Unije za leto 2030 ob hkratnem izpolnjevanju cilja EU glede podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Prispevek k digitalnemu prehodu

(39)V skladu s členom 19(3), točka (f), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.6, k navedeni uredbi spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost vsebuje ukrepe, ki v veliki meri prispevajo k digitalnemu prehodu ali k obravnavanju izzivov, ki iz tega izhajajo. Za ukrepe, ki podpirajo digitalne cilje, je namenjen znesek, ki predstavlja 37,5 % skupnih dodeljenih sredstev za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, izračunanih v skladu z metodologijo iz Priloge VII k navedeni uredbi.

(40)Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost še naprej znatno prispeva k digitalnemu prehodu z več naložbami za digitalizacijo javne uprave in zdravstvenega varstva ter z razvojem izjemno varne komunikacijske infrastrukture, ki temelji na kvantni tehnologiji.

Trajen učinek

(41)V skladu s členom 19(3), točka (g), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.7, k navedeni uredbi se pričakuje, da bo imel spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, v veliki meri (ocena A) trajen učinek na Luksemburg.

(42)V oceni prvotnega načrta za okrevanje in odpornost v skladu s členom 19(3), točka (g), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.7, k navedeni uredbi je bilo ugotovljeno, da naj bi imel prvotni načrt za okrevanje in odpornost v veliki meri trajen učinek na Luksemburg (ocena A).

(43)Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost se še naprej osredotoča na inovativne in trajnostne gospodarske dejavnosti z znatnim potencialom izkoriščanja. Poleg obstoječih ukrepov naj bi imelo tudi poglavje REPowerEU trajne pozitivne učinke na luksemburško gospodarstvo in naj bi dodatno spodbudilo njegov zeleni prehod. Pričakuje se, da bodo imele naložbe v energijo iz obnovljivih virov, energijsko učinkovitost in elektrifikacijo prometa trajen učinek na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in odvisnosti od fosilnih goriv. Reforma bo imela trajen učinek z izboljšanjem okvirnih pogojev za trajnostno proizvodnjo bioplina.

Spremljanje in izvajanje

(44)V skladu s členom 19(3), točka (h), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.8, k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, ustrezne (ocena A) za zagotovitev učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki.

(45)Pri oceni prvotnega načrta za okrevanje in odpornost v skladu s členom 19(3), točka (h), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.8, k navedeni uredbi je bilo ugotovljeno, da je bil prvotni načrt za okrevanje in odpornost ustrezen (ocena A) za zagotovitev učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost, vključno s predvidenim časovnim razporedom, mejniki in cilji ter povezanimi kazalniki.

(46)Narava in obseg predlaganih sprememb načrta za okrevanje in odpornost Luksemburga ne vplivata na prejšnjo oceno učinkovitega spremljanja in izvajanja načrta za okrevanje in odpornost. Zlasti so mejniki in cilji, ki spremljajo spremenjene in nove ukrepe, vključno s tistimi iz poglavja REPowerEU, jasni in realistični, predlagani kazalniki za te mejnike in cilje pa so ustrezni, sprejemljivi in robustni. Mejniki in cilji veljajo tudi za ukrepe, ki so že bili izvedeni in ki so upravičeni na podlagi člena 17(2) Uredbe (EU) 2021/241. Da se upraviči zahtevek za izplačilo, je potrebno zadovoljivo izpolnjevanje teh mejnikov in ciljev v daljšem časovnem obdobju.

Izračun stroškov

(47)V skladu s členom 19(3), točka (i), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.9, k navedeni uredbi je utemeljitev v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, o znesku ocenjenih skupnih stroškov načrta za okrevanje in odpornost v srednji meri (ocena B) razumna in verjetna, skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

(48)Za oceno stroškov revidiranega načrta je utemeljitev, ki jo je Luksemburg predložil o znesku sprememb stroškov načrta za okrevanje in odpornost, v razumni meri verjetna, skladna z načelom stroškovne učinkovitosti ter sorazmerna s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.

(49)Za ukrepe iz poglavja REPowerEU je iz ocene ocen stroškov in podporne dokumentacije razvidno, da je večina stroškov razumnih in verjetnih. Za nove ukrepe je bil predložen pregled celotnih stroškov. Poleg tega so ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost v skladu z načelom stroškovne učinkovitosti in sorazmerni s pričakovanim nacionalnim gospodarskim in socialnim učinkom.  

Zaščita finančnih interesov Unije

(50)V skladu s členom 19(3), točka (j), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.10, k navedeni uredbi so ureditve, predlagane v spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, ustrezne (ocena A) za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov pri uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru navedene uredbe, ter naj bi učinkovito preprečevale dvojno financiranje v okviru navedene uredbe in drugih programov Unije. To ne posega v uporabo drugih instrumentov in orodij za spodbujanje in zagotavljanje skladnosti s pravom Unije, tudi za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje korupcije, goljufij in nasprotij interesov ter zaščito proračuna Unije v skladu z Uredbo (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta 5 .

(51)V prvotni oceni je bilo ugotovljeno, da so bile ureditve nadzora in revizije, ki jih je predlagal Luksemburg, ustrezne (ocena A) v skladu z merilom 2.10 iz Priloge V k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost, če bosta pravočasno izpolnjena dva mejnika, povezana s sistemom repozitorija za spremljanje izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost ter dokončanjem izvajanja nadaljnjih postopkov za zaščito finančnih interesov EU, ki sta bila pozitivno ocenjena ob upoštevanju zaveze pri odobritvi prvega zahtevka za plačilo. Direktorat za gospodarske in proračunske zadeve na ministrstvu za finance je na splošno odgovoren za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost ter je v imenu vseh izvajalskih organov odgovoren za operativne in upravne vidike načrta za okrevanje in odpornost. Revizijski organ za mehanizem za okrevanje in odpornost, splošni finančni inšpektorat, je odgovoren za izvajanje revizij sistema za preverjanje učinkovitosti delovanja kontrolnega sistema ter revizij operacij za zagotavljanje doseganja mejnikov in ciljev.

(52)Od prvotne ocene je Komisija pridobila informacije o dejanskem izvajanju luksemburškega sistema revizije in nadzora. To vključuje ugotovitve revizije na področju zaščite finančnih interesov Unije, ki jo je v Luksemburgu izvedla Komisija.

(53)Komisija glede na te informacije meni, da je sistem notranje kontrole iz načrta za okrevanje in odpornost Luksemburga na splošno ustrezen. Luksemburg je revidiral (a) postopke v zvezi z nasprotjem interesov, odkrivanjem nepravilnosti, spremljanjem odhodkov, dvojnim financiranjem, javnimi naročili in nepovratnimi sredstvi ter (b) posodobil notranje postopke usklajevalnega organa glede na ugotovitve revizij, da bi bili bolj primerni in sorazmerni z zaščito finančnih interesov EU. Poleg tega je luksemburško revizijsko telo revidiralo svojo revizijsko strategijo.

Skladnost načrta za okrevanje in odpornost

(54)V skladu s členom 19(3), točka (k), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.11, k navedeni uredbi spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, v precejšnji meri (ocena A) vključuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje.

(55)Pri oceni prvotnega načrta za okrevanje in odpornost v skladu s členom 19(3), točka (k), Uredbe (EU) 2021/241 in Prilogo V, merilo 2.11, k navedeni uredbi je bilo ugotovljeno, da prvotni načrt za okrevanje in odpornost v precejšnji meri (ocena A) vključuje ukrepe za izvajanje reform in javnih naložbenih projektov, ki predstavljajo usklajeno delovanje.

(56)Spremembe obstoječih komponent načrta za okrevanje in odpornost ne spreminjajo splošne skladnosti načrta za okrevanje in odpornost glede na to, kako se ukrepi medsebojno krepijo in dopolnjujejo. Dodatno poglavje REPowerEU je skladno z ukrepi, uvedenimi v okviru prvotnega načrta za okrevanje in odpornost za podporo zelenemu prehodu, in dodatno krepi ambicije ukrepov, ki so povezani s trajnostnimi stanovanji in elektrifikacijo prometa. Poglavje REPowerEU vključuje dosledno kombinacijo reforme in treh naložb, ki se medsebojno krepijo in dopolnjujejo.

Postopek posvetovanja

(57)Luksemburg je izvedel dodatna posvetovanja z deležniki v okviru spremembe načrta za okrevanje in odpornost ter priprave poglavja REPowerEU, pri čemer so sodelovali socialni partnerji.

Pozitivna ocena

(58)Potem ko je Komisija pozitivno ocenila spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, z ugotovitvijo, da načrt zadovoljivo izpolnjuje merila za ocenjevanje iz Uredbe (EU) 2021/241, bi bilo treba v skladu s členom 20(2) navedene uredbe in Prilogo V k njej določiti reforme in naložbene projekte, potrebne za izvajanje spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, ustrezne mejnike, cilje in kazalnike ter znesek, ki ga Unija da na voljo za njegovo izvajanje v obliki nepovratne finančne podpore, vključno s poglavjem REPowerEU.

Finančni prispevek

(59)Ocenjeni skupni stroški spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost Luksemburga, vključno s poglavjem REPowerEU, znašajo 241 100 776 EUR. Ker je znesek ocenjenih skupnih stroškov spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost višji od posodobljenega najvišjega finančnega prispevka, ki je na voljo za Luksemburg, bi moral biti finančni prispevek, izračunan v skladu s členom 11 in dodeljen za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost Luksemburga, vključno s poglavjem REPowerEU, enak skupnemu znesku finančnega prispevka, ki je na voljo za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost Luksemburga, vključno s poglavjem REPowerEU. Ta znesek je 82 670 643 EUR.

(60)V skladu s členom 21a(5) Uredbe (EU) 2021/241 je Luksemburg 16. maja 2024 predložil zahtevek za dodelitev prihodkov iz člena 21a(1) navedene uredbe, ki se porazdelijo med države članice na podlagi kazalnikov, določenih v metodologiji iz Priloge IVa k Uredbi (EU) 2021/241. Ocenjeni skupni stroški ukrepov iz člena 21c(3), točke (b) do (f), vključenih v poglavje REPowerEU, znašajo 176 746 699 EUR. Ker je ta znesek višji od deleža dodeljenih sredstev, ki je na voljo za Luksemburg, bi morala biti dodatna nepovratna finančna podpora, ki je na voljo za Luksemburg, enaka deležu dodeljenih sredstev. Ta znesek je 29 955 009 EUR.

(61)Poleg tega je Luksemburg 28. februarja 2024 v skladu s členom 4a Uredbe (EU) 2021/1755 6 predložil utemeljeno zahtevo za prerazporeditev vseh preostalih okvirno dodeljenih sredstev v višini 128 475 124 EUR iz rezerve za prilagoditev na brexit v mehanizem. Ta znesek bi bilo treba dati na voljo za podporo reformam in naložbam iz poglavja REPowerEU kot dodatno nepovratno finančno podporo.

(62)Skupni finančni prispevek, ki je na voljo za Luksemburg, bi moral znašati 241 100 776 EUR.

(63)Izvedbeni sklep Sveta z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Luksemburg bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Zaradi jasnosti bi bilo treba Prilogo k navedenemu izvedbenemu sklepu v celoti nadomestiti –

SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:

Člen 1

Izvedbeni sklep z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost se spremeni:

(1) člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Odobritev ocene načrta za okrevanje in odpornost

Ocena spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost Luksemburga na podlagi meril iz člena 19(3) Uredbe (EU) 2021/241 se odobri. Reforme in naložbeni projekti v okviru načrta za okrevanje in odpornost, ureditve in časovni razpored za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost, vključno z ustreznimi mejniki in cilji, zadevni kazalniki v zvezi z izpolnjevanjem predvidenih mejnikov in ciljev ter ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do zadevnih osnovnih podatkov so določeni v Prilogi k temu sklepu.“;

(2) v členu 2 se odstavka 1 in 2 nadomestita z naslednjim:

„1. Unija da Luksemburgu na voljo finančni prispevek v obliki nepovratne podpore v višini 241 100 776 EUR 7 . Ta prispevek vključuje:

(a)znesek v višini 76 625 886 EUR, ki se da na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme do 31. decembra 2022;

(b)znesek v višini 6 044 757 EUR, ki se da na voljo za pravno obveznost, ki se sprejme od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023;

(c)znesek v višini 29 955 009 EUR 8 v skladu s členom 21a(6) Uredbe (EU) 2021/241 izključno za ukrepe iz člena 21c navedene uredbe, razen ukrepov iz člena 21c(3), točka (a);

(d)znesek v višini 128 475 124 EUR, prerazporejen iz rezerve za prilagoditev na brexit v mehanizem.

2. Komisija da Luksemburgu na voljo finančni prispevek Unije v obrokih v skladu s Prilogo k temu sklepu. Znesek v višini 12 136 030 EUR se da na voljo kot predhodno financiranje v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2021/241.

Komisija lahko predhodno financiranje in obroke izplača v eni ali več tranšah. Višina tranš je odvisna od razpoložljivosti sredstev.“;

(3) Priloga se nadomesti z besedilom iz Priloge k temu sklepu.

Člen 2
Naslovnik

Ta sklep je naslovljen na Veliko vojvodstvo Luksemburg.

V Bruslju,

(1)    UL L 57, 18.2.2021, str. 17.

(2)    ST 10155/21; ST 10155/21 ADD 1.

(3)    ST 16022/22.

(4)    Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(5)    Uredba (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije (UL L 433 I, 22.12.2020, str. 1).

(6)    Uredba (EU) 2021/1755 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2021 o vzpostavitvi rezerve za prilagoditev na brexit (UL L 357, 8.10.2021, str. 1).

(7)    Ta znesek ustreza dodeljenim finančnim sredstvom po odbitku sorazmernega deleža odhodkov Luksemburga iz člena 6(2) Uredbe (EU) 2021/241, izračunanega v skladu z metodologijo iz člena 11 navedene uredbe.

(8)    Ta znesek ustreza dodeljenim finančnim sredstvom po odbitku sorazmernega deleža odhodkov Luksemburga iz člena 6(2) Uredbe (EU) 2021/241, izračunanega v skladu z metodologijo iz Priloge IVa k navedeni uredbi.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 23.7.2024

COM(2024) 347 final

PRILOGA

k

Predlogu IZVEDBENEGA SKLEPA SVETA

o spremembi Izvedbenega sklepa Sveta (EU) (ST 10155/21 INIT; ST 10155/21 ADD 1) z dne 13. julija 2021 o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Luxembourg

{SWD(2024) 197 final}

PRILOGA

PODROČJE 1: REFORME IN NALOŽBE V OKVIRU NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

1.Opis reform in naložb

A. KOMPONENTA 1A: Usposabljanje, izpopolnjevanje in preusposabljanje

Komponenta Usposabljanje, preusposabljanje in izpopolnjevanje luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost je hkrati odziv na povečanje stopnje brezposelnosti, ki ga povzroča kriza, dolgotrajni izziv pomanjkanja znanj in spretnosti na trgu dela ter vse bolj razširjeno uporabo dela na daljavo, kar vključuje organizacijske spremembe in večje povpraševanje predvsem po digitalnih znanjih in spretnostih. Program usposabljanja, program FutureSkills, iskalcem zaposlitve zagotavlja znanja in spretnosti z namenskim ciljem za iskalce zaposlitve, stare 45 let in več. Dopolnilna reforma bo pripravila akcijski načrt za usposabljanje, v katerem bodo določene poti za poklicno usposabljanje („mosti znanj in spretnosti“), katerih namen je zagotoviti znanja in spretnosti, ki so opredeljene kot najbolj potrebne za prihodnost.

Komponenta prispeva k obravnavi priporočila za posamezno državo št. 1 iz leta 2019 za povečanje zaposljivosti starejših delavcev, priporočila za posamezno državo št. 3 iz leta 2019 za spodbujanje razvoja znanj in spretnosti ter priporočila za posamezno državo št. 2 iz leta 2020 za ublažitev učinka krize na zaposlovanje, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti ljudem v težkem položaju na trgu dela.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

A.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma: Skillsdësch

V okviru širše pobude, namenjene razvoju strategije za znanja in spretnosti ter spodbujanju stalnega in poklicnega usposabljanja, je bil izveden postopek sodelovanja, ki vključuje okrogle mize o znanjih in spretnostih, ki jih vodijo vse zainteresirane strani („Skillsdësch“), da bi analizirali povpraševanje po znanjih in spretnostih ter opredelili najobetavnejše profile delovnih mest. V tem akcijskem načrtu so opredeljene namenske poti usposabljanja, imenovane mostovi znanj in spretnosti, ki delavcem in iskalcem zaposlitve pomagajo izboljšati njihovo zaposljivost med zelenim in digitalnim prehodom. Tako zasnovana poklicna usposabljanja se bodo začela v drugem četrtletju leta 2022.

Naložba 1: Prihodnja znanja in spretnosti

V istem okviru program FutureSkills zagotavlja iskane mehke, digitalne in vodstvene spretnosti izbranim in motiviranim iskalcem zaposlitve, da se olajša njihova kratkoročna ponovna vključitev na trg dela in mobilnost. Program določa poseben cilj za iskalce zaposlitve, stare 45 let in več, da bi pripomogli k zmanjšanju vsesplošnega predčasnega upokojevanja in izboljšanju znanj in spretnosti. Vsebine, ki jih ustvari program, se dajo na voljo širši populaciji iskalcev zaposlitve v daljšem časovnem obdobju.

A.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

B. SESTAVNI DEL 1B: Krepitev odpornosti zdravstvenega sistema

Ta komponenta luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost vključuje dve reformi in dve naložbi, namenjeni reševanju nekaterih strukturnih težav zdravstvenega sektorja v Luksemburgu: pomanjkanje zdravstvenih delavcev in potreba po povečanju učinkovitosti zdravstvenega sistema, zlasti z njegovo digitalizacijo. Prva reforma obravnava upravljanje zdravstvenega sistema ter opisuje postopek posvetovanja z deležniki in metodo delovnega programa za obravnavo številnih predhodno opredeljenih izzivov. Cilj druge reforme je ponovno opredeliti in razširiti pristojnosti različnih strokovnjakov. Naložbe prispevajo k digitalizaciji v zdravstvenem sektorju z (i) vzpostavitvijo digitalnega registra zdravstvenih delavcev za boljše upravljanje in predvidevanje zdravstvenega varstva ter potrebnih zdravstvenih delavcev in (ii) razvojem rešitev za telemedicino.

Ta komponenta je odziv na priporočilo za posamezne države iz leta 2020 za izboljšanje odpornosti zdravstvenega sistema, ki zajema zagotavljanje ustrezne mobilizacije razpoložljivih zdravstvenih delavcev z izboljšanjem upravljanja sistema in e-zdravja.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

B.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Gesondheetsdësch

Luksemburg je začel postopek posvetovanja („Gesondheetsdësch“) med ministrstvi, vodji zdravstvenega zavarovanja, zdravniki in predstavniki zdravstvenih delavcev, da bi posodobil upravljanje zdravstvenega sektorja in se odzval na številne predhodno opredeljene izzive na šestih tematskih delovnih področjih. Reforme in naložbe, predstavljene v luksemburškem načrtu za okrevanje in odpornost – reforma kompetenc zdravstvenih delavcev, vzpostavitev digitalnega registra zdravstvenih delavcev in razvoj rešitev telemedicine – temeljijo na rezultatih tega posvetovanja. Drugi delovni tokovi tega procesa zajemajo tudi zelo pomembna področja, povezana z odpornostjo zdravstvenega sistema (zlasti izboljšanje primarnega zdravstvenega varstva, integrirano varstvo, spodbujanje zdravja, trajnostno financiranje zdravstvenega varstva), vendar ne pomenijo zavez iz načrta, razen objave delovnega programa za izvajanje rezultatov procesa Gesondheetsdësch.

Reforma 2: Reforma ureditve pristojnosti zdravstvenih delavcev

Cilj te reforme je preoblikovati kompetence številnih zdravstvenih delavcev, da bi povečali privlačnost zdravstvenih poklicev, ustvarili pogoje za premeščanje nalog in se odzvali na pomanjkanje zdravstvenih delavcev v okviru vse večjega povpraševanja po oskrbi. Oblikujejo se tudi nove poklicne kategorije zdravstvenih delavcev (kot so poklicni delavci na področju medicinskih sester in specializiranih medicinskih sester) ter vmesna raven med medicinskimi sestrami in negovalci.

Prvi poklici, na katere se nanaša ta nova opredelitev kompetenc, so medicinske sestre in negovalci. Zakonodaja, sprejeta v zvezi s tem, začne veljati 30. septembra 2025. Enak postopek se izvede za druge zdravstvene poklice (vključno s specializiranimi medicinskimi sestrami, terapevti, babicami, socialnimi delavci in dieteniki), za katere se potrebe opredelijo v časovnem načrtu, ki se objavi najpozneje do 30. junija 2024. Zakonodaja, sprejeta v zvezi s tem, začne veljati 31. decembra 2025.

Naložba 1: Enotni digitalni register zdravstvenih delavcev

Namen te naložbe je vzpostaviti enoten digitalni register za zdravstvene poklice, zbirati upravne in strokovne podatke, da bi upravljali podatke o zdravstvenih delavcih v Luksemburgu (število zdravnikov, njihove specialitete, strokovna področja, starostna porazdelitev, ozemeljska porazdelitev itd.), predvideli potrebne poklice ter znanja in spretnosti (kratkoročne do srednjeročne demografske projekcije po specialnosti in geografskih območjih) ter mobilizirali osebje med krizami. To orodje omogoča tudi upravljanje poklicnih licenc in je odziv na pravno obveznost posodabljanja poklicnih podatkov. Projekt se zaključi do 31. marca 2023.

Naložbo 2: Rešitev telemedicine za spremljanje bolnikov na daljavo

Ta naložba je usmerjena v razvoj zdravstvenega spremljanja na daljavo (telemedicina) do drugega četrtletja 2023. Vključuje sistem teleposvetovanja, ki ga je med pandemijo COVID-19 marca 2020 uvedla Agencija za e-zdravje (v nadaljnjem besedilu: Maela), ki omogoča spremljanje na daljavo med zdravniki, zobozdravniki ali babicami in pacienti), ter interno razvito rešitev. Notranje razvita rešitev bo zdravstvenim organom omogočila, da pripravijo in elektronsko upravljajo zdravstvene kartoteke prosilcev za azil in oseb, ki uživajo mednarodno zaščito. Ima funkcije, ki omogočajo izmenjavo zdravstvenih podatkov in receptov ter organizacijo zdravniških posvetovanj. Ta rešitev se uporablja za prosilce za azil in osebe, ki uživajo mednarodno zaščito, vendar jo je treba prilagoditi za splošno prebivalstvo v primeru prihodnjih zdravstvenih kriz (npr. za centre za COVID-19).

B.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

C. COMPONENT 1C – Povečanje ponudbe cenovno dostopnih in trajnostnih javnih stanovanj

Cilj te komponente luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost je razvoj stanovanj ter povečanje ponudbe cenovno dostopnih in trajnostnih stanovanj v Luksemburgu.

V okviru te komponente reforma stanovanjskega pakta 2.0 vzpostavlja nov referenčni okvir za vladno podporo občinam pri oblikovanju novih stanovanjskih projektov z gradnjo novih stavb ali prenovo obstoječega stavbnega fonda.

Z ukrepom stanovanjskega pakta 2.0 ta komponenta prispeva k obravnavanju priporočila za posamezno državo, naslovljenega na Luksemburg, za „spodbujanje gospodarske politike v zvezi z naložbami v (...) povečanje ponudbe stanovanj, vključno s povečanjem spodbud in odpravo ovir za gradnjo“ (priporočilo za posamezno državo št. 3 iz leta 2019).

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

C.1.  Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma: Pakt za stanovanja 2.0

V Luksemburgu visoka stopnja koncentracije zasebnih nepremičnin in majhne spodbude za sprostitev zemljišč za razvoj omejujejo zmožnost javnih organov, da se spopadejo s kronično premajhno ponudbo stanovanj, ki zaradi močne rasti prebivalstva še naprej zvišuje cene. Medtem se zadolženost gospodinjstev v letu 2018 še naprej povečuje in znaša 170 % BND (od tega je večinoma hipotekarni dolg in je neenakomerno porazdeljen, zaradi česar so revnejša gospodinjstva razmeroma ranljiva).

Glede na navedeno bo s to reformo vzpostavljen „Housing Pact 2.0“ kot referenčni okvir za spodbujanje občin k mobilizaciji zemljišč za gradnjo in stanovanj za prenovo, da bi povečali število socialnih stanovanj zaradi pomanjkanja cenovno dostopnih stanovanj; ter spodbujati gradnjo šol in vrtcev, da bi se spopadli z rastočim prebivalstvom. Ta shema temelji na izkušnjah, pridobljenih v okviru „Housing Pact 1.0“, ki velja od leta 2008.

V skladu s stanovanjskim paktom 2.0 lahko vsaka občina sklene pogodbo s podpisom „prvotnega sporazuma“ z državo, ki občini omogoča, da ji pomaga „stanovanjski svetovalec“. V tem primeru občina oblikuje in sprejme lastno občinsko strategijo za gradnjo stanovanj („Programme d’action local logement“ ali PAL). Občine nato z državo podpišejo „dogovor o izvajanju“, ki občini nalaga obveznost, da izvede razvojne projekte, navedene v PAL, s finančno podporo države na podlagi cenovno dostopnih stanovanjskih enot, ki so bile v preteklem letu dane na najemniškem trgu.

Stanovanjski pakt 2.0 upošteva razvojne prednostne naloge, določene v sektorskih načrtih in novem nacionalnem magistrskem programu za prostorsko načrtovanje (PDAT), ter prispeva k skladnemu razvoju rabe zemljišč na nacionalni ravni, da se trajnostno poveča ponudba stanovanj, če to omogoča število podpisanih občin. Cilj reforme je do leta 2025 dati na trg vsaj 1200 stanovanjskih enot.

Čeprav je večina občin podpisala sporazum v okviru stanovanjskega pakta 1.0, to ni povzročilo opaznega povečanja ponudbe socialnih stanovanj. V primerjavi s predhodnim paktom se v stanovanjskem paktu 2.0 določi, da se finančna sredstva, ki so na voljo za državne transferje občinam, izračunajo na podlagi števila cenovno dostopnih stanovanjskih enot na njihovem ozemlju, danih na najemniški trg v preteklem letu (bodisi z gradnjo ali nakupom in obnovo), in ne več na podlagi rasti prebivalstva. Poleg tega se finančni prispevki, dodeljeni občinam, plačajo na podlagi izvajanja projektov, ki so odobreni v okviru stanovanjskega pakta 2.0 in so namenjeni doseganju njegovih ciljev. Tesnejše sodelovanje med državo in občinami je ključni cilj reforme, ki je namenjena krepitvi zmogljivosti javnega sektorja za smiselno povečanje javnega stanovanjskega fonda in razširitev prakse cenovno dostopnih in trajnostnih najemnih stanovanj. V tem smislu osnutek stanovanjskega pakta 2.0 določa, da se 10–30 % vsakega razvojnega projekta nameni za cenovno dostopna stanovanja, dana na najemniški trg. Reforma ponuja priložnost za smiselno obravnavo trenda inflacije cen stanovanjskih nepremičnin, ki velja tudi za eno glavnih ovir za naložbe in rast.

C.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

D. KOMPONENTA 2A: Razogljičenje prometa

Cilj te komponente luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost je prispevati k razogljičenju sektorja cestnega prometa (ki je leta 2018 predstavljal 50 % emisij Luksemburga, kar je več kot dvakratnik povprečja EU, ki znaša 21 % 1 , delno zaradi tranzitnega prometa), zlasti s spodbujanjem večje elektrifikacije mobilnosti.

Vključuje reformo za spodbujanje nakupa brezemisijskih ali nizkoemisijskih vozil pri javnih naročnikih in subjektih ter naložbo v nadaljnjo vzpostavitev omrežja polnilnih mest za električna vozila po vsej državi.

Ta komponenta prispeva k obravnavi priporočila za posamezne države, naslovljenega na Luksemburg (priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2019 in priporočilo za posamezne države št. 3 iz leta 2020) za „osredotočitev naložb v zeleni (...) prehod, zlasti na trajnostni promet“.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

D.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma: Elektrifikacija voznega parka javnih naročnikov in naročnikov ter javnega prevoza

Direktiva o čistih vozilih 2 določa, da morajo države članice zagotoviti, da javni naročniki in naročniki pri naročanju lahkih in težkih vozil izpolnjujejo minimalne nacionalne cilje javnega naročanja za čista vozila v referenčnih obdobjih petih let (vsaj 38,5 % lahkih vozil, 45 % čistih avtobusov in 10 % težkih vozil v obdobju 2021–2025).

Ta reforma presega to obveznost, saj zahteva ne le, da morajo biti minimalni cilji doseženi kot nacionalno povprečje za vsa naročena vozila, temveč jih mora doseči tudi vsak javni naročnik in naročnik posebej.

Poleg tega si je država Luksemburg kot javni naročnik zastavila višje notranje cilje in načrtuje popolno elektrifikacijo voznega parka avtobusov, ki jih upravlja javni prevoznik RGTR, do leta 2030.

Naložbe: Program podpore za polnilna mesta

Cilj te naložbe je spodbuditi vzpostavitev gosto dostopnega omrežja polnilnih postaj za električna vozila v Luksemburgu z vzpostavitvijo nove sheme za finančno podporo pobudam podjetij za razvoj novih polnilnih mest. Ta shema naj bi dopolnila obstoječi sistem za podporo polnilnim postajam, ki je vzpostavljen od julija 2020 in je namenjen pobudam posameznikov. Novi sistem podpira javno dostopna polnilna mesta in mesta, ki niso javno dostopna (infrastruktura za polnjenje voznih parkov električnih vozil in polnjenje zaposlenih na delovnem mestu).

Luksemburg na podlagi predhodne študije do 31. marca 2022 sprejme zakon o vzpostavitvi sheme. Pričakuje se, da bodo projektne vloge obravnavane od prvega četrtletja 2022, shema pa se bo izvajala do leta 2025.

D.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

E. KOMPONENTA 2B: Varstvo okolja in biotske raznovrstnosti

Ta komponenta luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena spodbujanju biotske raznovrstnosti ter varstva in ohranjanja ekosistemov v Luksemburgu kot načina za krepitev odpornosti, zlasti ob upoštevanju povezav med zdravjem ljudi in zdravjem ekosistemov. Cilji vključujejo obnovo habitatov, povečanje ekološke kontinuitete ter odpornost in obnovo ekosistemov ter trajno ozaveščanje in izmenjavo znanja.

Komponenta je sestavljena iz enega ukrepa, ki zajema nekatere elemente reforme in nekatere elemente naložb, za podporo prizadevanjem občin na področju naravnega okolja in ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ukrep predlaga akcijski načrt, ki občine pripravlja na reševanje izzivov upada biotske raznovrstnosti in degradacije ekosistemov.

Čeprav priporočila za posamezne države, naslovljena na Luksemburg, ne omenjajo naravnega okolja in biotske raznovrstnosti kot posebnega izziva za državo, ta komponenta na splošno prispeva k priporočilu za posamezno državo št. 3 2020 o „usmerjenju naložb v zeleni (...) prehod“.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

E.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforme in naložbe: „Naturpakt“

Cilj predlaganega ukrepa je vzpostaviti nacionalni referenčni okvir in podporno shemo za spodbujanje občin k vse večjemu sodelovanju pri ukrepih za varstvo naravnega okolja in biotske raznovrstnosti. V ta namen ukrep vključuje vzpostavitev t. i. Naturpakta,ki občinam zagotavlja pravni, finančni, tehnični in posvetovalni referenčni okvir. „Naturpakt“ se močno zgleduje po „podnebnem paktu“, ki v Luksemburgu že velja za spodbujanje ukrepov občin za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

„Naturpakt“ državi omogoča, da finančno podpre prizadevanja občin. Občine, ki so pripravljene sodelovati, morajo najprej podpisati „pogodbo Naturpakt“ z državo, s katero se zavežejo, da bodo na svojem ozemlju izvajale ukrepe do leta 2030. Možne kategorije ukrepov in ukrepov so navedene v „katalogu“, ki ga objavi država – izhajajo iz nacionalnih strategij za varstvo in ohranjanje naravnega okolja, vključno v zvezi z varstvom narave, upravljanjem hidrografskih območij in prilagajanjem podnebnim spremembam. Prvi mejnik je objava kataloga ob upoštevanju načela, da se ne škoduje bistveno. Občine, ki so podpisalepogodbo Naturpakt, so upravičene do pomoči svetovalca, ki se financira v okviru sheme „Naturpakt“, in prejemajo letno subvencijo za udeležbo. Poleg tega država krije dodatne stroške v zvezi z izvajanjemNaturpakta, kot so stroški tehnične pomoči in revizij.

V prvem letu po podpisu „Pogodbe Naturpakt“ in nato vsaj vsaka tri leta se v občinah opravi revizija, da se ugotovi njihova raven uspešnosti glede na dejanja, navedena v katalogu. Občine, katerih raven uspešnosti presega določen prag (40 % vseh ukrepov, navedenih v katalogu), prejmejo potrdilo (imenovano Naturpakt Gemeng)skupaj s finančnimi subvencijami, izračunanimi ob upoštevanju uspešnosti (ki se mora po pridobitvi certifikata povečati nadurno), območja občine in leta certifikacije.

Pričakuje se, da bo instrument podprl začetek izvajanja tega ukrepa s podpiranjem prvih 30 občin, ki so podpisalepogodbo Naturpakt, in prvih 15 občin, ki so prejele certifikat, v obdobju izvajanja 2021–2025.

E.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

F. KOMPONENTA 3A: Spodbujanje gospodarstva, ki temelji na podatkih

Varnost osebnih podatkov je velik izziv za družbo, saj se gospodarski in socialni akterji vse bolj zanašajo na digitalne komunikacije. Ta komponenta luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost „Spodbujanje podatkovno vodenega gospodarstva“ naj bi obravnavala ta izziv. Njen cilj je razviti izjemno varno komunikacijsko infrastrukturo, ki temelji na kvantni tehnologiji, da bi se izboljšala varnost komunikacije občutljivih podatkov. Ta komponenta je namenjena tudi oblikovanju novega tehnološkega ekosistema v Luksemburgu, katerega namen je ustvarjanje delovnih mest in privabljanje znanstvenih strokovnjakov na tem področju. 

V tem okviru ima vzpostavljena infrastruktura za kvantno komunikacijo (QCI) kopenski del, ki lahko povezuje dve točki z največjo razdaljo 100 km, in satelitski del, ki lahko povezuje dve točki, če sta narazen več kot 100 km.   

Komponenta naj bi prispevala k obravnavi priporočil za posamezne države, ki jih je Luksemburg prejel v letih 2019 in 2020, v katerih je priporočeno usmerjanje ekonomske politike, povezane z naložbami, za spodbujanje digitalizacije in inovacij. Komponenta prispeva tudi k digitalnemu prehodu.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

F.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Spodbujanje oblikovanja novega tehnološkega ekosistema v Luksemburgu

Razvoj in uporaba kvantne komunikacijske tehnologije sta še vedno v poskusni fazi. Cilj predlagane reforme je spodbuditi razvoj novega ekosistema v Luksemburgu v zvezi s to novo tehnologijo ter spodbuditi udeležbo zasebnih podjetij in raziskovalcev. Ta ukrep podpira inovacije na področju kvantnih komunikacij, da bi reformirali obstoječe komunikacijske tehnologije in vključili nacionalno infrastrukturo v projekt EuroQCI. Pridobivanje izkušenj s to tehnologijo bo Luksemburg usposobilo za usposabljanje in privabljanje visokokvalificiranih ljudi ter spodbudilo inovativna podjetja na tem področju.

Poleg tega infrastruktura za kvantno komunikacijo (QCI) omogoča varno izmenjavo informacij, tako da tretji osebi prepreči prestrezanje sporočila, ne da bi bila opažena. To spodbuja najvišjo raven varstva podatkov in zasebnosti.

Naložba 1: Razvoj in uvedba preskusne infrastrukture in izjemno varnih rešitev za povezljivost

Ta naložba vključuje razvoj in uvedbo potrebne raziskovalne infrastrukture za pridobivanje znanja in izkušenj na področju komunikacije na podlagi kvantne tehnologije. V ta namen se laboratorij LuxQCI ustanovi v sodelovanju z raziskovalnim inštitutom SnT. Ustanovitev tega laboratorija znanstveni skupnosti in konzorcijskim partnerjem zagotavlja potrebno strokovno znanje za razvoj in upravljanje infrastrukture za kvantno komunikacijo. Za pridobitev izkušenj v zvezi s tehnologijo se izvedeta dva prikaza. Prva predstavitev prek prizemnega omrežja naj bi bila izvedena do 31. marca 2023, prva predstavitev prek satelita pa naj bi bila izvedena do 30. septembra 2024. 

F.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

G. KOMPONENTA 3B: Posodobitev javne uprave

Pandemija COVID-19 in zajezitveni ukrepi so pokazali, da je nujno treba nadalje razviti ustrezne interoperabilne digitalne rešitve za javne storitve in uprave. Ta komponenta je namenjena reševanju tega izziva s povečanjem uspešnosti in učinkovitosti javnih uprav in njihovih storitev z digitalizacijo, ob upoštevanju trenutnih izzivov, potreb in pričakovanj državljanov in vladnih uradnikov.

Komponenta luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost je namenjena odzivu na specifična priporočila, naslovljena na Luksemburg v letih 2019 in 2020, v katerih je priporočeno spodbujanje inovacij in digitalizacije, zlasti v poslovnem sektorju, ter usmerjanje ekonomske politike, povezane z naložbami, za spodbujanje digitalizacije in inovacij. Komponenta prispeva tudi k digitalnemu prehodu.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

G.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Naložba 1: Elektronsko upravljanje dokumentov, vodenje zadev

Cilj naložbe 1 je vzpostaviti osrednjo platformo s potrebnimi funkcijami za upravljanje dokumentov v javnih upravah ter izmenjavo dokumentov med upravami ter državljani in podjetji. Ponuja tudi odložišče za elektronsko upravljanje dokumentov in vodenje zadev. V ta namen vladni informacijski center (CTIE) vzpostavi prvo osnovno platformo, imenovano „GED Factory“. Vse javne uprave, ki so pripravljene sodelovati v projektu, prejmejo tehnično podporo CTIE, da opredelijo svoje posebne potrebe.

Naložbo 2: Razvoj projekta MyGuichet – projekt 1/3 – Virtualna imenovanja

Glavni cilj te naložbe je javnim upravam omogočiti, da ponudijo virtualne termine in vzpostavijo dostop do različnih funkcij prek videokonferenc.

Naložbo 2: Razvoj MyGuichet – Projekt 2/3 – Različni postopki med državljani in vlado (C2G) ter postopki med podjetji in državnimi upravami (B2G)

Naložba 2 je namenjena uvedbi 12 novih spletnih storitev – usklajenih s prednostnimi nalogami uredbe o enotnem digitalnem portalu – za razširitev digitalne ponudbe za državljane in podjetja ter poenostavitev različnih upravnih postopkov. V zvezi z davčnimi olajšavami zaposlenih bo na primer uveden pristop med podjetji in vlado, da bodo imeli državljani dostop do teh informacij prek MyGuicheta. Druga storitev, ki se bo izvajala, je uvedba pristopa državljanov vladi, da se olajša uporaba dovoljenj za lov prek MyGuicheta.

Naložbo 2: Razvoj MyGuichet – projekt 3/3 – mobilna aplikacija MyGuichet.lu

Cilj te naložbe je prenesti funkcije, ki jih ponuja MyGuichet.lu, na mobilno aplikacijo. Ta mobilna aplikacija bo na voljo širši javnosti, njen namen pa je izboljšati učinkovitost postopkov za državljane in podjetja. Aplikacija omogoča dostop do namiznih funkcij, kot so postopki z javno upravo, iz osebnega mobilnega telefona. Druga funkcija, ki jo bo zagotovila ta aplikacija, je možnost skeniranja dokumentov. Zato lahko pametni telefon nadomesti optični bralnik.

Naložba 3: eADEM

Cilj te naložbe je digitalizirati ADEM s posodobitvijo njegovih virov IT. V ta namen se najame zunanjega svetovalca za opredelitev potreb Agencije in potrebnih funkcionalnosti, ki so potrebne za razvoj potrebnega informacijskega orodja za oblikovanje eADEM.

S tem novim orodjem se ustvarijo različni rezultati:

·Olajšuje in pospešuje delo osebja ADEM s povečanjem njihove produktivnosti v razmerah večje brezposelnosti zaradi pandemije COVID-19.

·Prav tako izboljša učinkovitost Agencije v zvezi z odpiranjem osebnih računov, navodili, izvajanjem in nadzorom finančne pomoči upravičencem z digitalizacijo postopka. Informacijski sistem bo tudi digitaliziral mehanizme za hitrejše povezovanje iskalcev zaposlitve in podjetij.

Naložba 4: Nacionalna platforma za upravljanje javnih raziskav

Naložba 4 podpira razvoj nacionalne platforme za upravljanje postopkov javnih raziskav, ki jo sestavljajo spletni portal, zaledna pisarna in asistent MyGuichet.lu. Cilj te naložbe je centralizirati objavo javnih raziskav, kar bo poenostavilo njihov dostop in prepoznavnost. Prav tako poenostavi predložitev prispevka, s čimer se poveča udeležba državljanov. Cilj naložbe je digitalizacija vseh korakov teh postopkov, fizične rešitve pa morajo ostati na voljo.

G.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

H. KOMPONENTA 3C: Spodbujanje preglednega in pravičnega gospodarstva

Ta komponenta luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost vsebuje ukrep v zvezi s posodobitvijo obdavčitve dohodkov pravnih oseb, in sicer zakon, ki prepoveduje odbitke obresti in licenčnin, plačanih povezanim podjetjem s sedežem v jurisdikcijah s seznama EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene, za namene davka od dohodkov pravnih oseb.

Element, ki dopolnjuje ta ukrep, kaže, da bo Luksemburg izvedel oceno učinka navedenega zakona, „da bi prispeval k razpravi o razširitvi ukrepa na tretje jurisdikcije, ki niso vključene na seznam EU z nekooperativnimi davčnimi jurisdikcijami“.

Komponenta nadalje kaže, da bo Luksemburg še naprej konstruktiven pristop v tekočih in prihodnjih razpravah o posodobitvi davčnega sistema EU in mednarodnega fiskalnega sistema, ki se uporablja za podjetja, zlasti kot del vključujočega okvira OECD v okviru pobud, napovedanih v nedavnem sporočilu Komisije „Obdavčitev podjetij za21. stoletje“.

Ta komponenta vsebuje tudi ukrepe za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki naj bi prispevali k priporočilu za posamezno državo za zagotovitev učinkovitega nadzora in izvrševanja okvira za preprečevanje pranja denarja v zvezi s strokovnjaki, ki zagotavljajo storitve na področju zaupanja in podjetij ter investicijske storitve.

Glede na opis ukrepov in blažilne ukrepe, določene v načrtu za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za uporabo načela, da se ne škoduje bistveno (2021/C58/01), noben ukrep v tej komponenti naj ne bi bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852.

H.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma 1: Posodobitev obdavčitve dohodkov pravnih oseb

Ta reforma vključuje zakonodajni ukrep, ki za namene davka od dohodkov pravnih oseb prepoveduje odbitke obresti in licenčnin, plačanih povezanim podjetjem s sedežem v jurisdikcijah s seznama EU z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene. S to reformo se izvaja dogovor, ki ga je Svet EU dosegel decembra 2019.

Reforma 2: Boj proti pranju denarja in financiranju terorizma

Ta reforma je sestavljena iz štirih medsebojno povezanih podukrepov in ima dva glavna cilja. Prvič, okrepiti okvir za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki se uporablja za strokovnjake, ki zagotavljajo skrbniške in podjetniške storitve ter investicijske storitve. Drugi cilj je boljša opredelitev, ocena in razumevanje tveganj PD/FT.

Prvi podukrep vključuje okrepitev nacionalnih določb o boju proti pranju denarja in financiranju terorizma, ki se uporabljajo za strokovnjake, ki zagotavljajo storitve podjetjem in skladom ter investicijske storitve. Poleg prenosa nekaterih določb pete direktive o preprečevanju pranja denarja 3 zakon z dne 25. marca 2020 krepi in dodatno usklajuje pooblastila nadzornih organov in samoregulativnih organov, odgovornih za nadzor ponudnikov skrbniških in podjetniških storitev ter investicijskih storitev na področju pranja denarja in financiranja terorizma. V povezanem odloku Velikega vojvodstva z dne 14. avgusta 2020 so pojasnjene nekatere določbe, ki se uporabljajo za ponudnike skrbniških in podjetniških storitev.

Drugi podukrep zajema poglobitev opredelitve, ocene in razumevanja tveganj PD/FT, vključno s tveganji, povezanimi s strokovnjaki, ki zagotavljajo storitve podjetjem in skladom, ter investicijskimi storitvami. V ta namen je bila posodobljena nacionalna ocena tveganja pranja denarja/financiranja terorizma, izvedena leta 2018, da bi se dodatno umerili preventivni in blažilni ukrepi ter da bi država, nadzorni organi in samoregulativni organi dodelili sredstva za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma. Poleg tega se je začela izvajati vertikalna ocena tveganja financiranja terorizma, da bi poglobili razumevanje jurisdikcij, v katerih poteka financiranje terorizma, hkrati pa se osredotočili na sektorje, ki veljajo za najobčutljivejše za financiranje terorizma. Nazadnje, sektorska ocena tveganja pravnih oseb in pravna ureditev, ki se zahteva v skladu z merilom 24.2 iz priporočil Projektne skupine za finančno ukrepanje, omogoča razvoj novih ukrepov za zmanjšanje morebitnih ugotovljenih preostalih tveganj.

Tretji podukrep je luksemburški poslovni register kot organ, ki upravlja register dejanskih lastnikov ter trgovinski register in register družb, temeljito spremenjen, da bi razširil svoja pooblastila za sankcioniranje, nadzor in izvrševanje ter olajšal uporabo svojih podatkov za oceno tveganj PD/FT. Preoblikovanje se bo nanašalo na postopke, organizacijo in zmogljivosti, vključno z digitalnimi zmogljivostmi luksemburškega poslovnega registra, tako da bo slednji glavni vir bistvenih podatkov o pravnih subjektih za vse zadevne uporabnike.

Nazadnje, četrti podukrep bo vključeval študijo o pregledu sedanje pravne ureditve, ki se uporablja za ponudnike skrbniških in podjetniških storitev, ter na podlagi te študije predložitev zakona, ki bo utrdil ta okvir in bo začel veljati do septembra 2023. Pričakuje se, da bo zakon revidiral sedanjo ureditev nadzora, izboljšal centralizirano zbiranje podatkov o dejavnostih, ki jih opravljajo ponudniki storitev, in pojasnil veljavne mehanizme sankcij.

H.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

J. COMPONENT 4A – poglavje REPowerEU

Poglavje REPowerEU je sestavljeno iz štirih ukrepov in prispeva k obravnavanju izzivov zelenega prehoda, zlasti potrebe po zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, izboljšanju energijske učinkovitosti stavb, pospešitvi razvoja dodatne proizvodne zmogljivosti iz obnovljivih virov, zmanjšanju odvisnosti od uvoženih fosilnih goriv ter izboljšanju razpoložljivosti in dostopnosti brezemisijskega prevoza.

Glavni cilji poglavja REPowerEU so:

-povečanje in pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov s spodbujanjem trajnostne proizvodnje bioplina in povečanjem uporabe fotovoltaičnih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije;

-povečanje energetske učinkovitosti in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije v stanovanjih;

-okrepitev zagotavljanja trajnostnega in brezemisijskega prometa s podpiranjem nakupa brezemisijskih vozil.

Poglavje REPowerEU prispeva k obravnavanju specifičnih priporočil za državo o zmanjšanju splošne odvisnosti od fosilnih goriv (specifično priporočilo za državo v letu 2022 in priporočilo 4.1 v letu 2023) s pospešitvijo uvajanja energije iz obnovljivih virov, zlasti fotovoltaičnih elektrarn in trajnostnega biometana, ter izvajanjem dodatnih ukrepov, ki podpirajo energijsko učinkovitost stanovanj (specifično priporočilo 4.4 za leto 2022 in priporočilo 4.3 iz leta 2023). Poleg tega poglavje z elektrifikacijo voznega parka prispeva k obravnavanju priporočila za spodbujanje elektrifikacije prometa (priporočilo 4.6 iz leta 2022 in priporočilo 4.5 iz leta 2023).

Pričakuje se, da noben ukrep v tej komponenti ne bo bistveno škodoval okoljskim ciljem v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, ob upoštevanju opisa ukrepa in blažilnih korakov iz načrta za okrevanje in odpornost v skladu s tehničnimi smernicami za načelo, da se ne škoduje bistveno, C(2023)6465 final.

J.1. Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Reforma: Spodbujanje trajnostne proizvodnje bioplina

Cilj tega ukrepa je spodbuditi razvoj trajnostne proizvodnje bioplina z revizijo obstoječih luksemburških programov podpore za trajnostni bioplin.

Reforma, ki temelji na nacionalni strategiji za biopline, 4 objavljeni junija 2023, bo povečala spodbude za uporabo gnoja v masnem razmerju vsaj 90 % in ustvarila nove tarifne kategorije za male obrate s poudarkom na spodbujanju anaerobne presnove na kmetijah. Reforma zagotovi, da bioplin, ki ga zadeva, izpolnjuje trajnostna merila, merila za prihranek emisij toplogrednih plinov in pravila za poljščine, ki se uporabljajo za živila in krmo, iz Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov 5 . 

Reforma se izvede do 31. decembra 2024.

Naložba 1: Spodbujanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v stanovanjih

Cilj te naložbe je izboljšati energetsko učinkovitost v stanovanjskem sektorju. Ukrep vključuje zagotavljanje finančne podpore za intervencije v stanovanjskih enotah, ki spadajo v eno ali več naslednjih kategorij:

• projekti energetske učinkovitosti;

• fotonapetostne naprave;

• solarne toplotne naprave;

• kotli na les;

• toplotne črpalke.

Ta naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložbo 2: Spodbujanje brezemisijske in aktivne mobilnosti

Cilj te naložbe je spodbuditi elektrifikacijo luksemburškega voznega parka in aktivno mobilnost. Vključuje zagotavljanje finančne podpore za nakup brezemisijskih osebnih avtomobilov, kombiniranih vozil, štirikolesnikov, lahkih motornih koles, mopedov, koles ali koles s pedali na električni pogon („pedelec25“) z nakupom, zakupom ali najemom.

Ta naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

Naložba 3: Gradnja fotovoltaičnih enot za proizvodnjo električne energije v poslovnih prostorih

Cilj te naložbe je spodbuditi uvajanje proizvodnje fotovoltaične energije v Luksemburgu. Sestavljajo jo subvencije, dodeljene podjetjem za namestitev fotovoltaičnih enot za proizvodnjo električne energije z zmogljivostjo nad 30 kWc v njihovih prostorih.

Ta ukrep omogoča podporo lokacijam, registriranim kot naprave ETS, samo kadar intervencije ne vplivajo na emisije ogljikovega dioksida iz teh naprav, vključenih v ETS, in so zato ukrepi, ki niso znotraj meja naprav ETS.

Naložba se izvede do 31. avgusta 2026.

J.2.  Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

I. REVIZIJA IN KONTROLA

I.1.    Opis reform in naložb za nepovratno finančno podporo

Sistem repozitorijev za evidentiranje in shranjevanje vseh ustreznih podatkov v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost – doseganjem mejnikov in ciljev, podatki o končnem prejemniku, izvajalcih, podizvajalcih in dejanskih lastnikih – deluje pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo. Luksemburg pred prvim zahtevkom za plačilo predloži tudi namensko revizijsko poročilo, ki potrjuje učinkovitost minimalnih funkcionalnosti sistema repozitorijev.

Poleg tega Luksemburg pred predložitvijo prvega zahtevka za plačilo zaključi izvajanje nadaljnjih postopkov za zaščito finančnih interesov EU, kot so opisani v poglavju 4 dela III o izvajanju, podpoglavju x in poglavju 6 o podpoglavju xi načrta o reviziji in nadzoru. Izjava o upravljanju in povzetek revizij, priloženih zahtevku za plačilo, bi morala potrditi njuno stanje izvajanja ter opredeliti vse s tem povezane ugotovljene slabosti in sprejete ali načrtovane popravne ukrepe.

I.2.    Mejniki, cilji, kazalniki in časovni razpored za spremljanje in izvajanje nepovratne finančne podpore

2.Ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost

Ocenjeni skupni stroški luksemburškega načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, znašajo 241100776 EUR. Ocenjeni skupni stroški poglavja REPowerEU znašajo 176746699 EUR. Ocenjeni skupni stroški ukrepov iz člena 21c(3), točka (a), Uredbe (EU) 2023/435 znašajo 0 EUR, medtem ko stroški drugih ukrepov v poglavju REPowerEU znašajo 176746699 EUR.

ODDELEK 2: FINANČNA PODPORA

Finančni prispevek

1.1.Prvi obrok (nepovratna podpora):

1.2.Drugi obrok (nepovratna podpora):

1.3.Tretji obrok (nepovratna podpora):

1.4.Četrti obrok (nepovratna podpora):

1.5.Peti obrok (nepovratna podpora):

ODDELEK 3: DODATNA UREDITEV

1.Ureditve za spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost

Spremljanje in izvajanje načrta za okrevanje in odpornost Luksemburga poteka v skladu z naslednjimi ureditvami.

Direktorat za gospodarske in proračunske zadeve v okviru Ministrstva za finance je v celoti odgovoren za izvajanje načrta ter deluje kot oddelek upravljanja in enotna kontaktna točka za Komisijo. Ta služba je odgovorna tudi za pripravo zahtevkov za plačilo in izjav o upravljanju ter usklajuje in spremlja izvajanje načrta. Zbira tudi podatke o kazalnikih, ki so jih predložili končni prejemniki, in izvaja upravljalna preverjanja.

Pristojna služba je odgovorna za združevanje vseh informacij v zvezi s kazalniki, za katere izvaja tudi preverjanje skladnosti in, splošneje, nadzor kakovosti. Upravljavska služba je odgovorna tudi za sporočanje in uporabo teh podatkov o spremljanju tako v usklajevalnih odborih kot v letnem poročilu o izvajanju.

Upravljavska služba izvaja preglede (tudi na kraju samem) upravnih, finančnih, tehničnih in fizičnih vidikov operacij v vseh fazah upravljanja ukrepa, vključenega v načrt za okrevanje in odpornost. Taki pregledi se izvajajo ob pregledu finančnih listov, med izvajanjem in spremljanjem ukrepov, ob predložitvi vlog za povračilo nepovratnih sredstev končnim prejemnikom in pri izplačilih končnim prejemnikom.

Poleg tega se izvajajo posebni ukrepi za preverjanje skladnosti s pravili o javnih naročilih, preprečevanje korupcije in zaščito finančnih interesov EU.

Revizijski organ za načrt za okrevanje in odpornost je generalni finančni inšpektorat (IGF).

Revizijski organ uporabi revizijski pristop, ki temelji na naslednjih načelih: letna revizija sistema (ki zajema vzpostavljeni sistem za poročanje o mejnikih in ciljih ter zajema tudi sistem notranje kontrole za preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje goljufij, nasprotij interesov, korupcije in dvojnega financiranja) ter letne revizije operacij (na podlagi ustreznega vzorca).

Podatki, ki se nanašajo na končne prejemnike, se zberejo takoj ob vstopu v operacijo, kar se izvede bodisi z vnašanjem podatkov neposredno s strani pristojne službe bodisi z uvozom podatkov prek uvozne datoteke Excel. Tako zbrani podatki se nato vnesejo neposredno v informacijski sistem ali uvozijo prek datotek.

2.Ureditve za zagotavljanje popolnega dostopa Komisije do osnovnih podatkov

Direktorat za gospodarske in proračunske zadeve v okviru ministrstva za finance je kot osrednji usklajevalni organ za luksemburški načrt za okrevanje in odpornost ter njegovo izvajanje odgovoren za splošno usklajevanje in spremljanje načrta. Zlasti deluje kot usklajevalni organ za spremljanje napredka pri mejnikih in ciljih, spremljanje in po potrebi izvajanje nadzornih dejavnosti ter kot enotna kontaktna točka za Komisijo. Ta služba je odgovorna tudi za pripravo zahtevkov za plačilo in izjav o upravljanju. Usklajuje poročanje o mejnikih in ciljih, ustreznih kazalnikih, pa tudi kvalitativnih finančnih informacijah in drugih podatkih, kot so podatki o kazalnikih, ki jih končni prejemniki predložijo prek namenskega informacijskega sistema, ter izvaja upravljalna preverjanja. Revizijski organ za načrt za okrevanje in odpornost je generalni finančni inšpektorat (IGF).

V skladu s členom 24(2) Uredbe (EU) 2021/241 Luksemburg po izpolnitvi ustreznih dogovorjenih mejnikov in ciljev iz oddelka 2.1 te priloge Komisiji predloži ustrezno utemeljen zahtevek za plačilo finančnega prispevka. Luksemburg zagotovi, da ima Komisija na zahtevo popoln dostop do ustreznih osnovnih podatkov, ki podpirajo ustrezno utemeljitev zahtevka za plačilo, tako za oceno zahtevka za plačilo v skladu s členom 24(3) Uredbe (EU) 2021/241 kot za namene revizije in kontrole.

(1) Vir podatkov: Evropska agencija za okolje, pregledovalec podatkov o toplogrednih plinih

(2)

Direktiva (EU) 2019/1161 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive 2009/33/ES o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz. UL L 188, 12.7.2019, str. 116–130.

(3) Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 43).

(4) Stratégie nationale biogaz „Nationale Strategie für den Ausbau der Biogasproduktion in Luxembourg“, 06/2023, https://biogasvereenegung.lu/wp-content/uploads/2023/11/Strategie-nationale-production-de-biogaz-luxemburg de-2023.pdf

(5) UL L 328, 21.12.2018, str. 82.