EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.6.2024

COM(2024) 255 final

2024/0144(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ekonomskih računih za kmetijstvo v Uniji (kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.Komisija v okviru Evrope državljanov pripisuje velik pomen poenostavitvi in pojasnitvi prava Unije, da bi to postalo jasnejše in dostopnejše državljanom, s čimer bi slednji dobili nove priložnosti in možnost uveljavljanja posebnih pravic, ki jim jih to pravo podeljuje.

Tega cilja ni mogoče doseči, dokler številni predpisi, ki so bili večkrat spremenjeni, pogosto zelo bistveno, ostanejo razpršeni, tako da jih je treba iskati delno v izvirnem aktu in delno v poznejših aktih, ki ga spreminjajo. Za ugotovitev obstoječih pravil je potrebno precejšnje raziskovalno delo s primerjavo številnih različnih aktov.

Kodifikacija predpisov, ki so bili pogosto spremenjeni, je eden od bistvenih načinov za to, da bi bilo pravo Unije jasno in pregledno.

2.Komisija je 1. aprila 1987 sprejela odločitev 1 , s katero je svojemu osebju dala navodilo, naj bodo vsi akti kodificirani po ne več kot desetih spremembah, ob tem pa poudarila, da je to minimalna zahteva in da bi si morale vse službe prizadevati, da bi bila besedila, za katera so odgovorne, kodificirana v še krajših presledkih, da bi tako zagotovile jasnost in razumljivost svojih predpisov.

3.To je bilo potrjeno s sklepi Evropskega sveta, sprejetimi v Edinburgu (decembra 1992) 2 , s poudarkom na pomenu kodifikacije, saj omogoča gotovost o tem, katero pravo se uporablja za določeno zadevo ob določenem času.

Kodifikacijo je treba izvesti ob polnem upoštevanju običajnega postopka sprejemanja aktov Unije.

Ker vsebinske spremembe aktov, ki jih zadeva kodifikacija, niso dovoljene, so se Evropski parlament, Svet in Komisija z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. decembra 1994 sporazumeli, da se za hitro sprejetje kodificiranih aktov lahko uporablja pospešeni postopek.

4.Namen tega predloga je začeti kodifikacijo Uredbe št. (ES) 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. decembra 2003 o ekonomskih računih za kmetijstvo v Skupnosti 3 . Nova uredba bo nadomestila različne akte, ki bodo vanjo vključeni 4 ; ta predlog v celoti ohranja vsebino aktov, ki se kodificirajo in jih torej zgolj združuje v en akt ter uvaja tiste oblikovne spremembe, ki so potrebne za samo izvedbo kodifikacije.

5.Predlog za kodifikacijo je bil sestavljen na podlagi predhodnega prečiščenega besedila Uredbe št. (ES) 138/2004 in aktov o njeni spremembi, ki ga je v 24 uradnih jezikih pripravil Urad za publikacije Evropske unije s pomočjo sistema za obdelavo podatkov. Kjer so bili členi preštevilčeni, je primerjava med starim in novim številčenjem prikazana v tabeli, navedeni v Prilogi IV h kodificirani uredbi.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

2024/0144 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ekonomskih računih za kmetijstvo v ⌦ Uniji ⌫ (kodificirano besedilo)

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe Öo delovanju Evropske unijeÕ in zlasti člena Ö 338 Õ (1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 5 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

ê 

(1)Uredba št. (ES) 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 6 je bila večkrat 7 bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

🡻 138/2004 uv. izjava 1

(2)Spremljanje in ocenjevanje skupne kmetijske politike zahteva primerljive, posodobljene in zanesljive informacije o gospodarskih razmerah v kmetijstvu, zlasti o spremembah kmetijskega prihodka.

🡻 138/2004 uv. izjava 2

(3)Kmetijski računi so osnovno orodje za analiziranje gospodarskega položaja kmetijstva države pod pogojem, da so izdelani na podlagi enotnih načel. Kmetijski računi tudi pomembno prispevajo k izračunu nacionalnih računov.

🡻 2022/590 uv. izjava 2 (prilagojeno)

(4)⌦ S to ⌫ uredbo ⌦ bi bilo treba določiti pravila za ⌫ ekonomske račune za kmetijstvo (ERK) v Uniji, s katerimi se določi metodologija in roki za pošiljanje kmetijskih računov. ERK so satelitski računi nacionalnih računov, kakor so določeni v Ö Evropskem sistemu računov 2010 Õ 8 (ESR 2010), namenjeni pridobitvi harmoniziranih in med državami članicami primerljivih rezultatov za pripravo računov za namene Unije.

🡻 2022/590 uv. izjava 3 (prilagojeno)

(5)Regionalni ekonomski računi za kmetijstvo (RERK) so ERK, prilagojeni na regionalni ravni. Samo nacionalni podatki ne morejo prikazati celotne in včasih zapletene slike dogajanja na podrobnejši ravni. Zato podatki na regionalni ravni prispevajo k boljšemu razumevanju raznovrstnosti regij ter dopolnjujejo informacije za Unijo, euroobmočje in posamezne države članice, hkrati pa so odgovor na večjo potrebo po statističnih podatkih za prevzem odgovornosti in povečujejo raven harmoniziranosti, učinkovitosti in doslednosti kmetijske statistike Unije.

🡻 2022/590 uv. izjava 4

(6)Statistika ni več zgolj eden od številnih virov informacij za oblikovanje politik, temveč ima v postopku odločanja osrednjo vlogo. Za odločanje na podlagi dokazov je potrebna statistika, ki ustreza visokim merilom kakovosti, kakor je določeno v Uredbi (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 9 , v skladu z nameni, za katere se uporablja.

🡻 2022/590 uv. izjava 7

(7)Uredba (ES) št. 223/2009 določa pravni okvir za evropsko statistiko ter od držav članic zahteva, da upoštevajo statistična načela in merila kakovosti iz navedene uredbe. Poročila o kakovosti so bistvena, da se oceni in izboljša kakovost evropske statistike ter da se kakovost sporoča. Odbor za evropski statistični sistem je kot evropski statistični standard za poročanje o kakovosti potrdil enotno integrirano metapodatkovno strukturo, pri čemer je z enotnimi standardi in harmoniziranimi metodami prispeval k izpolnitvi zahtev glede kakovosti statistike iz Uredbe (ES) št. 223/2009, zlasti iz člena 12(3) navedene uredbe. Sredstva bi bilo treba uporabljati optimalno in čim bolj zmanjšati breme poročanja.

🡻 138/2004 uv. izjava 5 (prilagojeno)

(8)Ker cilja ⌦ te uredbe ⌫, to je ⌦ ustanovitev ⌫ skupnih statističnih standardov, ki bodo omogočali pridobivanje usklajenih podatkov, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi obsežnosti delovanja ta cilj lažje uresniči na ravni ⌦ Unije ⌫, lahko ⌦ Unija ⌫ sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe ⌦ o Evropski Uniji ⌫. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

🡻 1350/2013, uv. izjava 5 (prilagojeno)

(9)Zaradi upoštevanja gospodarskega in tehničnega razvoja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s spremembami prilog I in II k Ö tej Õ uredbi. ⌦ Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 10 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. ⌫

🡻 2022/590, uv. izjava 8

(10)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za ureditev za poročila o kakovosti in njihovo vsebino. Na Komisijo bi bilo treba prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z morebitnimi odstopanji od zahtev RERK. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 11  –

🡻 138/2004 (prilagojeno)

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Vsebina

1. Ta uredba ⌦ določa pravila za ⌫ ekonomske račune za kmetijstvo ⌦ ERK ⌫ v ⌦ Uniji ⌫ ter določa:

(a)metodologijo ERK (skupne standarde, definicije, klasifikacije in računovodska pravila), namenjeno izdelavi računov na primerljivih osnovah za namene ⌦ Unije ⌫ in posredovanju podatkov v skladu s členom 3;

(b)časovne roke za posredovanje kmetijskih računov, izdelanih v skladu z metodologijo ERK.

2. Ta uredba ne zavezuje nobene države članice k uporabi metodologije ERK pri izdelavi računov za lastne namene.

Člen 2

Metodologija

1. Metodologija ERK iz člena 1(1), točka (a), je določena v Prilogi I.

🡻 1350/2013 člen 1 in Priloga .2(a) (prilagojeno)

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6 ⌦ glede spremembe ⌫ metodologije ERK, določene v Prilogi I. Ti delegirani akti so omejeni na pojasnjevanje in izboljšanje vsebine Priloge I, da se zagotovi usklajena razlaga ali ⌦ da se zagotovi⌫ primerljivost na mednarodni ravni.

Ti delegirani akti se sprejmejo le, kadar ne spreminjajo temeljnih načel Priloge I, izvajanje ne zahteva dodatnih sredstev za proizvajalce v okviru evropskega statističnega sistema in ne nalagajo znatnega dodatnega bremena na države članice in dajalce podatkov.

Komisija ustrezno upraviči statistične ukrepe iz teh delegiranih aktov, po potrebi z uporabo prispevkov ustreznih strokovnjakov na podlagi analize stroškovne učinkovitosti, vključno z oceno bremena za dajalce podatkov in proizvodnih stroškov iz člena 14(3), točka (c), Uredbe (ES) št. 223/2009.

🡻 138/2004

Člen 3

Pošiljanje Komisiji

1. Države članice pošljejo Komisiji (Eurostatu) podatke, določene v Prilogi II, v rokih, navedenih za vsako tabelo.

🡻 2022/590 člen 1.1 (prilagojeno)

2. Podatki za regionalne ekonomske račune za kmetijstvo (RERK) na ravni NUTS 2 v smislu Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta 12 se prvič pošljejo do 30. septembra 2023.

🡻 1350/2013 člen 1 in Priloga .2(b) (prilagojeno)

3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 6 ⌦ glede spremembe ⌫ seznama spremenljivk za pošiljanje podatkov iz Priloge II.

Ti delegirani akti ne naložijo znatnega dodatnega bremena na države članice ali dajalce podatkov.

Komisija ustrezno upraviči statistične ukrepe iz teh delegiranih aktov, po potrebi z uporabo prispevkov ustreznih strokovnjakov na podlagi analize stroškovne učinkovitosti, vključno z oceno bremena za dajalce podatkov in proizvodnih stroškov iz člena 14(3), točka (c), Uredbe (ES) št. 223/2009.

🡻 2022/590 člen 1.2 (prilagojeno)

Člen 4

Izkazovanje statistike

Komisija (Eurostat) brez poseganja v Uredbo (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 13 in Uredbo (ES) št. 223/2009 podatke, ki so ji bili poslani v skladu s členom 3 te uredbe, izkazuje brezplačno na spletu.

Člen 5

Ocena kakovosti

1. Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev kakovosti poslanih podatkov in metapodatkov.

2. V tej uredbi se za podatke, ki jih je treba poslati v skladu s členom 3 te uredbe, uporabljajo merila kakovosti, določena v členu 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009.

3. Komisija (Eurostat) oceni kakovost poslanih podatkov. V ta namen države članice Komisiji (Eurostatu) poročilo o kakovosti prvič pošljejo najpozneje do 31. decembra 2025 in nato vsakih pet let za nabore podatkov, poslane v poročevalskem obdobju.

4. Pri uporabi meril kakovosti, določenih v členu 12(1) Uredbe (ES) št. 223/2009, za podatke, ki se pošljejo v skladu s členom 3 te uredbe, Komisija z izvedbenimi akti opredeli načine, strukturo in kazalnike ocenjevanja za poročila o kakovosti iz odstavka 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2) te uredbe. Z njimi se državam članicam ne naložijo znatna dodatna bremena ali stroški.

5. Države članice nemudoma zagotovijo Komisiji (Eurostat) vse pomembne informacije ali spremembe v zvezi z izvajanjem te uredbe, ki bi kakor koli bistveno vplivale na kakovost poslanih podatkov.

6. Države članice Komisiji (Eurostatu) na ustrezno utemeljeno zahtevo brez odlašanja zagotovijo vsa dodatna pojasnila, potrebna za oceno kakovosti statističnih podatkov.

🡻 1350/2013 člen 1 in Priloga .2(c) (prilagojeno)

Člen 6

Izvajanje pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 2(2) in 3(3) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 10. januarja 2014. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz člena 2(2) in člena 3(3) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

⌦ 4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. ⌫

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 2(2) ali 3(3), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

🡻 2022/590 člen 1.3

Člen 7

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za evropski statistični sistem, ustanovljen z Uredbo (ES) št. 223/2009. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 8

Odstopanja

1. Če bi bile za uporabo te uredbe potrebne večje prilagoditve nacionalnega statističnega sistema države članice v zvezi z izvajanjem poglavja VII Priloge I in programa pošiljanja podatkov za RERK iz Priloge II, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi tej državi članici odobri odstopanja za največ dve leti. Vendar prvi datum za pošiljanje podatkov za RERK v nobenem primeru ne sme biti pozneje od 30. septembra 2025. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 7(2).

2. Država članica, ki se odloči, da bo uporabila odstopanje iz odstavka 1, Komisiji predloži ustrezno utemeljeno zahtevo za tako odstopanje do 21. avgusta 2022.

3. Unija lahko nacionalnim statističnim uradom in drugim nacionalnim organom iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 223/2009 dodeli finančne prispevke iz splošnega proračuna za kritje stroškov izvajanja te uredbe, kadar je treba za vzpostavitev RERK temeljito prilagoditi nacionalni statistični sistem države članice.

🡻 

Člen 9

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 138/2004 se razveljavi.

Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanje na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

Člen 10

⌦ Začetek veljavnosti ⌫

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    COM(87) 868 PV.

(2)    Glej Prilogo 3 k delu A Sklepov.

(3)    Vključena v zakonodajni program za leto 2024.

(4)    Glej Prilogo III k temu predlogu.

(5)    OJ C […], […], p. […].

(6)    Uredba (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. decembra 2003 o ekonomskih računih za kmetijstvo v Skupnosti (UL L 33, 5.2.2004, str. 1,    
ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2004/138/oj ).

(7)    Glej Prilogo III.

(8)    Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov – ESR 2010, Luxembourg 2013.

(9)    Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (OJ L 87, 31.3.2009, str. 164, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2009/223/oj ).

(10)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1, ELI: http://data.europa.eu/eli/agree_interinstit/2016/512/oj .

(11)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13, ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2011/182/oj ).

(12)    Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (nuts) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1,    
ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2003/1059/oj ).

(13)    Uredba (ES) št. 1367/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. septembra 2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Unije (UL L 264, 25.9.2006, str. 13, ELI:  http://data.europa.eu/eli/reg/2006/1367/oj ).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 20.6.2024

COM(2024) 255 final

PRILOGI

k

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o ekonomskih računih za kmetijstvo v Uniji (kodificirano besedilo)

🡻 138/2004 (prilagojeno)

PRILOGA I

EKONOMSKI RAČUNI ZA KMETIJSTVO

(ERK)

VSEBINA

Predgovor

I.Splošne značilnosti računov

A.Uvod

B.Osnovna enota in kmetijska dejavnost

1.Osnovna enota

2.Kmetijska dejavnost

3.Neločljive nekmetijske dopolnilne dejavnosti

C.Merjenje proizvodnje

D.Zaporedje računov

1.Zaporedje računov, kakor je predvideno v ESR 2010

2.Zaporedje računov ERK

E.Viri podatkov in metode izračunavanja za izdelavo ERK

F.Klasifikacija

1.Splošno

2.Definicija značilnih kmetijskih dejavnosti

3.Definicija značilnih kmetijskih enot

4.Komentar k različnim postavkam

5.Razlika med kmetijsko dejavnostjo ERK in kmetijsko panogo osrednjega okvira nacionalnih računov

II.Transakcije s proizvodi

A.Splošna pravila

1.Referenčno obdobje

2.Enote

3.Čas zajemanja

B.Proizvodnja

1.Splošen komentar h konceptu proizvodnje v ESR 2010 in ERK

2.Proizvodnja kmetijske dejavnosti: količine

3.Proizvodnja neločljivih nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti

4.Proizvodnja kmetijske dejavnosti

5.Vrednotenje proizvodnje

C.Vmesna potrošnja

1.Definicija

2.Elementi vmesne potrošnje

3.Vrednotenje vmesne potrošnje

D.Bruto investicije

1.Bruto investicije v osnovna sredstva (BIOS)

2.Sprememba zalog

3.Zajemanje živine kot BIOS ali zaloge

III.Razdelitvene transakcije in drugi tokovi

A.Definicija

B.Splošna pravila

1.Referenčno obdobje

2.Enote

3.Čas zajemanja razdelitvenih transakcij

4.Splošen komentar k dodani vrednosti

C.Sredstva za zaposlene

D.Davki na proizvodnjo in uvoz

1.Davki na proizvode

2.Obravnava davka na dodano vrednost DDV

3.Drugi davki na proizvodnjo

E.Subvencije

1.Subvencije na proizvode

2.Druge subvencije na proizvodnjo

F.Dohodek od lastnine

1.Definicija

2.Obresti

3.Najemnine (za zemljišča in podzemna sredstva)

4.Investicijski dohodek, ki ga je mogoče pripisati zavarovancem (ni zajet v ERK)

G.Kapitalski transferji

1.Investicijske podpore

2.Drugi kapitalski transferji

H.Potrošnja stalnega kapitala

IV.Vložek dela v kmetijstvu

V.Kazalniki kmetijskega dohodka

A.Definicija dohodka in izravnalne postavke

B.Obravnava dohodka enot, organiziranih v obliki družb

C.Definicija kazalnikov kmetijskega dohodka

D.Združevanje kazalnikov dohodka za Unijo

E.Deflacija dohodkovnih kazalnikov

VI.Vrednotenje ERK v stalnih cenah

A.Merjenje cen in obsega

B.Načela in metoda za izračun ERK v stalnih cenah

1.Izbira indeksne formule

2.Bazno leto

3.Predstavljanje serij glede na referenčno leto

4.Izračun dodane vrednosti v fiksnih letnih cenah

5.Razčlenitev davkov in subvencij za proizvode v komponenti obsega in cene

🡻 2022/590 člen 1.4 in Priloga I.1

VII.Regionalni ekonomski računi za kmetijstvo (RERK)

A.Splošna načela

1.Uvod

2.Regionalno gospodarstvo, regionalno ozemlje

3.Osnovna enota pri izdelavi RERK

4.Metode za izdelavo RERK

5.Koncepta rezidenčnosti in ozemlja

6.Kmetijska dejavnost in značilne enote

B.Transakcije s proizvodi

1.Proizvodnja

2.Vmesna potrošnja

3.Bruto investicije

C.Razdelitvene transakcije in drugi tokovi

1.Splošna pravila

2.Dodana vrednost

3.Potrošnja stalnega kapitala

4.Subvencije

5.Davki

6.Sredstva za zaposlene

7.Neto poslovni presežek

8.Obresti, najemnine

9.Podjetniški dohodek v kmetijstvu: splošna pravila za izračun

D.Kratek vpogled v izvajanje

1.Uvod

2.Opredelitev regionalnega kmetijstva

3.Merjenje kmetijske proizvodnje

4.Neločljive nekmetijske dopolnilne dejavnosti

5.Vmesna potrošnja

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.3

PREDGOVOR

Revizija Evropskega sistema računov (ESR 2010) 1 je privedla do nekaterih sprememb osnovne metodologije za ERK, da se zagotovi skladnost z ESR in omogoči uskladitev ERK med državami članicami in z osrednjim okvirom nacionalnih računov ter se zagotovi izvedljivost sprememb. Ta priročnik upošteva vse te vidike, saj se poleg konceptov, načel in osnovnih pravil za izračun ERK nanaša tudi na vse spremembe posebnih značilnosti v kmetijstvu.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.1(b)

🡺2 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(a)

🡺3 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(b)

🡺4 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(c)

I.SPLOŠNE ZNAČILNOSTI RAČUNOV

A.Uvod

1.01Sistem integriranih ekonomskih računov bi moral zagotavljati celovit, sistematičen, primerljiv in kar najbolj popoln pregled gospodarskih dejavnosti in bi služil kot osnova za analize, napovedi ter politične ukrepe. Veliko število in raznolikost ekonomskih transakcij ter enot, zajetih v sistem, je zato treba razvrstiti v skladu s splošnimi merili in jih jasno in preprosto sestaviti v povezan sistem računov in tabel.

1.02Evropski sistem integriranih ekonomskih računov, ki izhaja iz revidiranega sistema nacionalnih računov (🡺1 SNR 2008 🡸) Združenih narodov 🡺2  2  🡸, je bil ustvarjen zaradi posebnih potreb Evropske unije. Določa koncepte, definicije, računovodska pravila in enotne klasifikacije, ki jih uporabljajo države članice.

1.03Gospodarstvo neke države je vsota dejavnosti velikega števila enot, ki se ukvarjajo s številnimi različnimi oblikami transakcij s ciljem proizvodnje, financiranja, zavarovanja, distribuiranja in potrošnje. Opredeliti je treba enote in skupine sistema nacionalnih računov v smislu gospodarskih modelov, ki so jim namenjeni. 🡺3 Značilnost ESR 2010 je uporaba dveh tipov enot in dveh ustreznih načinov razdelitve nacionalnega gospodarstva. 🡸

1.04Za analizo s tokovi povezanega dohodka, kapitala, finančnih transakcij in sredstev je bistvenega pomena izbira enot, ki prikazuje medsebojno delovanje gospodarskih subjektov (institucionalnih enot). Za analizo proizvodnega procesa je ključnega pomena izbira enot, ki kaže tehnično-gospodarske odnose (⌦in sicer⌫ vrste enot dejavnosti na lokalni ravni in enote homogene proizvodnje).

1.05Tako lahko gospodarstvo razčlenimo na dva načina:

(i)na institucionalne sektorje ali podsektorje, ki predstavljajo skupine institucionalnih enot;

(ii)na gospodarske panoge, ki jih sestavljajo skupine enot enovrstne dejavnosti na lokalni ravni (dejavnost) ali enote homogene proizvodnje (homogena panoga).

1.06Poglavitni namen ERK je analiza proizvodnega procesa in primarnega dohodka, ki ga ta ustvarja. Računi zato temeljijo na konceptu dejavnosti.

1.07ERK je satelitski račun, ki posreduje dopolnilne informacije in koncepte, prilagojene posebni naravi kmetijske dejavnosti. Čeprav je njegova stavba zelo podobna stavbi nacionalnih računov, pa se za njegov izračun zahteva oblikovanje ustreznih pravil in metod.

1.08Razlikovati je treba med dohodkom, ustvarjenim s kmetijsko proizvodnjo, in dohodkom kmetijskih gospodinjstev, ki poleg dohodka iz kmetijske dejavnosti vključuje tudi morebitni dohodek kmetijskih gospodinjstev iz drugih virov (lastnina, socialni transferji itd.). 🡺4 Ti dve vrsti dohodka (dohodek, ustvarjen s kmetijsko proizvodnjo, in dohodek kmetijskih gospodinjstev) se merita z dvema različnima namenoma, ki zahtevata dve različni metodi razčlenitve gospodarstva: prva za ERK temelji na proizvodnih enotah, opredeljenih glede na gospodarsko dejavnost; druga temelji na gospodinjstvih (⌦in sicer na⌫ institucionalnih enotah), katerih glavni vir dohodka je neodvisen od kmetijske dejavnosti. 🡸

B.OSNOVNA ENOTA IN KMETIJSKA DEJAVNOST

1.Osnovna enota

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(d) (prilagojeno)

1.09Za analizo tokov, ki nastajajo v proizvodnem procesu in pri porabi blaga in storitev, je treba enote izbrati tako, da bodo razvidna tehnično-gospodarska razmerja. Ta zahteva pomeni, da morajo biti institucionalne enote praviloma razdeljene na manjše in bolj homogene enote ob upoštevanju vrste proizvodnje. Lokalne enote enovrstne dejavnosti (lokalne EED) izpolnjujejo to zahtevo kot operativni pristop (ESR 2010, točka 2.147) ⌦ 3 ⌫.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(e) (prilagojeno)

1.10Lokalna enota enovrstne dejavnosti (lokalna EED) je del EED, ki ustreza lokalni enoti. Lokalna EED se v SNR 2008 in v ISIC Rev. 4 imenuje establishment. EED združuje vse dele institucionalne enote v vlogi proizvajalke, ki prispevajo k opravljanju dejavnosti na ravni razreda NACE Rev. 2 (štirimestna raven) (referenčna klasifikacija gospodarskih dejavnosti, ⌦glej točko⌫ 1.55) in ustreza enemu pododdelku institucionalne enote ali več. Informacijski sistem institucionalne enote mora biti za vsako lokalno EED sposoben oceniti ali izračunati vsaj vrednost proizvodnje, vmesno potrošnjo, sredstva za zaposlene, poslovni presežek, zaposlenost in bruto investicije v osnovna sredstva. (ESR 2010, točka 2.148). Lokalna enota je institucionalna enota ali del institucionalne enote, ki proizvaja blago ali storitve na geografsko opredeljenem mestu.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(f) (prilagojeno)

1.11Lokalna EED lahko ustreza institucionalni enoti kot proizvajalcu ali njenemu delu; nasprotno pa ne more nikoli pripadati dvema različnima institucionalnima enotama. Ker je v praksi večina institucionalnih enot, ki proizvaja blago in storitve, udeležena v številnih različnih dejavnostih hkrati (glavna dejavnost in ena ali več stranskih dejavnosti), jih je mogoče razčleniti na enako število lokalnih EED, če so na voljo potrebne informacije. Vendar pa pomožne dejavnosti (nabava, prodaja, trženje, računovodstvo, prevoz, skladiščenje, vzdrževanje itd.; ⌦glej točko⌫ 1.27) ne morejo privesti do ustvarjanja lokalne EED, razen če se izvajajo na ločeni lokaciji v drugi regiji kot lokalna EED, ki jo podpirajo (ESR 2010, točka 3.13).

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(g)

1.12V osnovi velja, da je treba zajeti toliko EED, kolikor je dopolnilnih dejavnosti, lahko pa se zgodi, da statistične (računovodske) informacije ne omogočajo ločevanja dopolnilnih dejavnosti lokalne EED ali delov teh dejavnosti od njihove glavne dejavnosti. Če se v institucionalni enoti, ki proizvaja blago ali storitve, izvajata glavna dejavnost in ena stranska ali več, se razdeli v enako število EED, pri čemer se stranske dejavnosti razvrstijo v druge skupine klasifikacije kot glavna dejavnost. Pomožne dejavnosti se ne ločujejo od glavne ali stranskih dejavnosti. Vendar pa EED, ki se uvrščajo v določene razrede klasifikacijskega sistema, lahko proizvajajo tudi proizvode izven homogenih skupin, in sicer kot povezane stranske dejavnosti, ki jih na osnovi razpoložljivih računovodskih listin ni mogoče ločeno identificirati. EED torej lahko izvaja eno ali več stranskih dejavnosti. (ESR 2010, točka 2.149).

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(h)

1.13Dejavnost se opravlja, ko kot rezultat kombinirane uporabe virov, kakor so oprema, delo, proizvodne tehnike, informacijska omrežja ali proizvodi, nastane neko blago ali storitev. Dejavnost opredeljujejo vložki proizvodov (blago in storitve), proizvodni proces in proizvodnja proizvodov. Glavna dejavnost lokalne EED je dejavnost, pri kateri dodana vrednost takšne dejavnosti presega dodano vrednost katere koli druge dejavnosti, ki se izvaja v isti enoti. Klasifikacija glavne dejavnosti je določena s sklicevanjem na NACE Rev. 2, najprej na najvišji ravni klasifikacije, potem pa na podrobnejših ravneh (ESR 2010, točka 3.10).

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(i)

2.Kmetijska dejavnost

1.14S povezovanjem vseh lokalnih EED, ki opravljajo isto ali podobno vrsto dejavnosti, je mogoče sestaviti dejavnost. To omogoča razčlenitev gospodarstva na dejavnosti. Klasifikacija teh gospodarskih panog je odvisna od glavne dejavnosti tako povezanih enot. 🡺1 Na najbolj podrobni ravni klasifikacije, kakor je opredeljeno v ESR 2010, točka 2.150, je dejavnost sestavljena iz vseh lokalnih EED, ki spadajo v isti razred NACE Rev. 2 (štirimestna raven) in zato opravljajo enako glavno dejavnost, kot je opredeljena v NACE Rev. 2. 🡸

1.15Čeprav je bila kmetijska dejavnost včasih opredeljena kot povezava enot homogene kmetijske proizvodnje, pa je bila lokalna EED izbrana za osnovno enoto za opis ERK, s čimer se (i) pristopi k ERK z ekonomskega položaja kmetijstva, kar pomeni, da se pri merjenju proizvodne dejavnosti kmetijskih enot v celoti upoštevajo nekatere neločljivo povezane nekmetijske dopolnilne dejavnosti ter (ii) se ohranja usklajenost z drugimi nacionalnimi računi. To predstavlja premik z analitičnega pristopa na osnovi koncepta enote homogene proizvodnje in homogene panoge na statistični pristop na osnovi koncepta EED na lokalni ravni in dejavnosti.

1.16Neločljive nekmetijske dopolnilne dejavnosti so dejavnosti, katerih stroškov ni mogoče opazovati ločeno od stroškov kmetijske dejavnosti. To je na primer predelava kmetijskih pridelkov na družinskih kmetijah, gozdarstvo, sečnja, turizem. Proizvodnja kmetijske dejavnosti je torej rezultat dveh vrst dejavnosti:

(i)kmetijskih dejavnosti (glavnih ali dopolnilnih), ki jih opravljajo kmetijske enote;

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(j)

(ii)nekmetijskih neločljivih dopolnilnih dejavnosti.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(k)

🡺2 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(l)

🡺3 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(m)

1.17Kmetijsko gospodarstvo, ki se trenutno uporablja kot enota pri statističnih raziskavah kmetijstva (popisi, poročila o strukturi kmetijskih gospodarstev), je najprimernejša lokalna EED za kmetijsko dejavnost (čeprav je vanjo treba vključiti tudi nekatere druge enote, kakor so vinarske zadruge, zadruge pridelovalcev oljčnega olja, enote, ki opravljajo pogodbeno delo itd.). Vendar pa je treba poudariti, da predstavljajo kmetijska gospodarstva zaradi številnih dejavnosti, ki lahko na njih potekajo, posebno vrsto lokalne EED. 🡺1 Kadar se na istem gospodarstvu opravlja več dejavnosti razreda NACE Rev. 2 (štirimestna številka) in so na voljo informacije v skladu ⌦ s točko ⌫ 1.10, bi dosledna uporaba ESR ⌦ 2010 ⌫ za enote in njihove povezave morala pravzaprav privesti do delitve kmetijskega gospodarstva na več ločenih lokalnih EED. Sprejetje kmetijskega gospodarstva kot lokalne EED kmetijske dejavnosti v nacionalnih računih in v ERK temelji na statističnem pristopu. 🡸

1.18Tako so računi za kmetijsko dejavnost pravzaprav podobni računom kmetijskih gospodarstev (računi proizvodnje in ustvarjanja dohodka). Da ne bi prihajalo do nejasnosti, je vendarle treba poudariti, da kmetijski računi niso računi podjetij, katerih glavna dejavnost je kmetijska: predvsem vanje niso zajete vse nekmetijske dejavnosti kmetijskih gospodarstev (dejavnosti, ki se lahko ločijo od kmetijskih dejavnosti, so izključene). Poleg tega zajemajo kmetijske dejavnosti podjetij, katerih glavna dejavnost ni kmetijska. Zaradi tega sprejetje kmetijskega gospodarstva kot osnovne enote za ERK ne spreminja dejstva, da so kmetijski računi kmetijske dejavnosti.

1.19🡺2 Ker v skladu z ESR 2010 dejavnost sestavlja skupina enot, ki kot svojo glavno dejavnost opravljajo enake ali podobne vrste dejavnosti, je definicija kmetijske gospodarske panoge v ERK odvisna od prepoznavanja značilnih dejavnosti in enot v tej gospodarski panogi. 🡸 Tak izbor značilnih kmetijskih dejavnosti in enot lahko vodi do določenih razlik med računi kmetijske dejavnosti ERK in nacionalnimi računi (⌦ glej točko ⌫ 1.90).

1.20🡺3 Kmetijska dejavnost se obravnava kot povezava vseh EED na lokalni ravni, ki kot glavno ali dopolnilno dejavnost opravljajo naslednje gospodarske dejavnosti (za natančno definicijo kmetijske dejavnosti ⌦ glej točke ⌫ 1.60 do 1.65): 🡸

–pridelava poljščin, pridelava vrtnin, sadik in okrasnih rastlin, sadjarstvo in vinogradništvo (skupaj s pridelavo vina in oljčnega olja iz grozdja in oljk, pridelanih v isti enoti),

–živinoreja,

–rastlinska pridelava, povezana z živinorejo,

–kmetijsko pogodbeno delo,

–lov, gojitev divjadi, skupaj s povezanimi storitvenimi dejavnostmi.

1.21Poleg kmetijskih gospodarstev sestavljajo kmetijsko dejavnost enote povezanih proizvajalcev (na primer zadruge), ki pridelujejo vino in oljčno olje, ter specializirane enote, ki posredujejo stroje, material in delovno silo za opravljanje pogodbenega dela.

1.22Specializirane enote, ki v fazi kmetijske proizvodnje posredujejo stroje, opremo in osebje za opravljanje pogodbenega dela (podjetja, ki opravljajo pogodbena dela ali kmetijska gospodarstva, ki pogodbeno opravljajo storitve), so obravnavane kot del kmetijske dejavnosti. V ožjem pomenu morajo te enote, ki jih je treba zajeti v kmetijsko dejavnost, opravljati delo, ki (a) je del kmetijskega proizvodnega procesa, (b) je povezano s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, (c) ga običajno opravljajo kmetijska gospodarstva in (d) ga dejansko v celoti opravljajo specializirane enote, ki posredujejo stroje, material in delovno silo.

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .3 (prilagojeno)

1.23Če kljub temu pogodbenega dela ne opravljajo v celoti specializirane enote (če na primer kmetijska gospodarstva najamejo stroje, uporabijo pa lastno delovno silo), je treba to dejavnost zajeti v oddelek 77 NACE Rev. 2 (Dajanje v najem in zakup); v tem primeru je treba zneske, ki jih gospodarstva plačajo podjetjem, ki delajo po pogodbi, zajeti kot „drugo blago in storitve“ pod „vmesna potrošnja“ (⌦ glej točko ⌫ 2.109).

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(n)

1.24Ker je namen ERK merjenje, opisovanje in analiziranje oblikovanja dohodka iz gospodarske dejavnosti (ki je v državah članicah skoraj izključno poslovna dejavnost), je bila sprejeta odločitev, da se izključijo enote, za katere kmetijska dejavnost predstavlja le dejavnost za prosti čas 4 . Nasprotno pa so v ERK zajete enote, ki se ukvarjajo s kmetijstvom za lastno oskrbo. Poudariti je treba, da je treba kmetijsko proizvodnjo kmetijskih gospodarstev za lastno končno potrošnjo zajeti v ERK.

🡻 138/2004

3.Neločljive nekmetijske dopolnilne dejavnosti

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(o)

1.25Uporaba lokalne EED kot osnovne enote za kmetijsko dejavnost pomeni zajemanje nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti, kadar jih ni mogoče ločiti od glavne kmetijske dejavnosti.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(p)

1.26Neločljive nekmetijske dopolnilne dejavnosti lokalnih kmetijskih EED so v ERK opredeljene kot dejavnosti, tesno povezane s kmetijsko proizvodnjo, za katere informacij o obsegu proizvodnje, vmesni potrošnji, sredstvih za zaposlene, vložkih dela ali bruto investicijah v osnovna sredstva ni mogoče ločiti od informacij o glavni kmetijski dejavnosti v obdobju statističnega opazovanja.

🡻 138/2004

1.27Glavne značilnosti teh neločljivih nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti:

–namenjene morajo biti za prodajo ali barter (med obračunskim obdobjem ali pozneje, po skladiščenju), za lastno uporabo proizvajalca ali kot plačilo v naravi (skupaj s sredstvi za zaposlene v naravi),

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(q) (prilagojeno)

–ne smejo biti pomožne dejavnosti. Pomožne dejavnosti se ne izločajo v posebne enote in se ne ločujejo od glavne ali stranskih dejavnosti ali enot, ki jih pomožne dejavnosti podpirajo. V skladu s tem morajo biti pomožne dejavnosti vključene v lokalne EED, katere podpirajo, razen če so organizirane v ločenih enotah in so v drugi regiji. Pomožne dejavnosti ostajajo v isti panogi kot lokalna EED, ki jo podpirajo. Pomožne dejavnosti so dodatne dejavnosti (⌦na primer⌫ prodaja, trženje, skladiščenje, prevoz za lasten račun; glej ESR 2010, točki 3.12 in 3.13 ter SNR 2008, točke 5.35 do 5.44), s katerimi podjetje ustvarja pogoje za opravljanje glavne ali dopolnilnih dejavnosti. Značilno je, da se proizvodnja pomožnih dejavnosti v različnih vrstah proizvodne dejavnosti kaže kot vložek,

🡻 2022/590 člen 1.4 in Priloga I.2

–po dogovoru proizvodnja bruto investicij v osnovna sredstva v obliki nekmetijskih proizvodov (kot so stavbe ali stroji) za lastne potrebe ne velja kot pomožna dejavnost. Šteje se, da je ta proizvodnja bruto investicij v osnovna sredstva v obliki nekmetijskih proizvodov za lastno končno porabo ločljiva dejavnost in je zajeta kot proizvodnja prepoznavne lokalne EED. Podobno je treba obravnavati nastanitvene storitve, ki so na voljo zaposlenim kot nadomestilo v naravi (v računu ustvarjanja dohodka so zajete kot nadomestilo v naravi),

🡻 138/2004

–biti morajo značilne za kmetijska gospodarstva, kar pomeni, da morajo imeti znaten gospodarski pomen za veliko število gospodarstev,

–kmetijsko „pogodbeno delo“ ni nekmetijska dejavnost, saj je značilna dejavnost (kmetijske storitve) kmetijske dejavnosti.

1.28Vključen mora biti le tisti del določene nekmetijske dopolnilne dejavnosti, ki je neločljivo povezan. Zato bo določena nekmetijska dejavnost vključena v kmetijsko dejavnost, če jo je nemogoče ločiti od glavne kmetijske dejavnosti lokalne EED, bo pa iz nje izključena, če jo je mogoče ločiti od glavne kmetijske dejavnosti, pri čemer stranska dejavnost privede do nekmetijske lokalne EED. Merilo za izbor neločljivih nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti ni toliko narava proizvoda, temveč bolj vrsta dejavnosti 5 . Storitve kmečkega turizma, ki jih opravlja neko kmetijsko gospodarstvo, so na primer lahko zajete le, če jih ni mogoče ločiti od njenih kmetijskih dejavnosti. Ko te dejavnosti postanejo pomembne, to verjetno ni tako. To pomeni, da se lahko nekmetijski proizvodi, upoštevani v proizvodnji kmetijske dejavnosti, glede na kraj in čas razlikujejo.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(r) (prilagojeno)

1.29Razlikujemo lahko dve glavni vrsti neločljivih nekmetijskih stranskih dejavnosti:

1.Dejavnosti, ki predstavljajo nadaljevanje kmetijske dejavnosti in uporabljajo kmetijske proizvode. To vrsto dejavnosti lahko srečamo v večini držav članic . Značilna dejavnost te skupine je predelava kmetijskih proizvodov:

Predelava kmetijskih proizvodov

–predelava mleka v maslo, smetano, sir, jogurt in druge mlečne izdelke,

–predelava sadja in zelenjave v sokove, konzervirana živila, alkoholne pijače in druge izdelke,

–predelava grozdja, mošta in vina v alkoholne izdelke ( ⌦na primer⌫ penine, kakor je šampanjec, in žgane pijače, npr. konjak),

–pletenje iz rastlinskih materialov/tekstilij/volne,

–proizvodnja paštet, gosjih jeter (foie gras) in drugih predelanih mesnih izdelkov,

–predelava drugih kmetijskih proizvodov,

Sortiranje in pakiranje kmetijskih proizvodov, ⌦na primer⌫ jajc in krompirja

2.Dejavnosti, pri katerih je udeleženo kmetijsko gospodarstvo in njegova sredstva za kmetijsko proizvodnjo (oprema, napeljave, stavbe, delovna sila). Med te dejavnosti sodijo predvsem:

–kmečki turizem: kampi, gostinstvo, hoteli, različne oblike nastanitve itd.,

–prodajalne kmetijskih proizvodov: dejavnosti prodaje proizvodov na drobno, razen proizvodov kmetijskega gospodarstva. Neposredna prodaja kmetijskih proizvodov, v surovem stanju ali predelanih, je zajeta v proizvodnjo zadevnih proizvodov,

–šport in rekreacija na podeželju: uporaba zemlje za dejavnosti, kakor so golf, jahanje, lov, ribolov itd.,

–storitve za tretje osebe: ⌦na primer⌫ dajanje v najem in popravila kmetijskih strojev, namakalni projekti, storitve kmetijskega svetovanja, skladiščenje proizvodov, vzdrževanje kmetijskih objektov, komercialne storitve, povezane s kmetijskimi proizvodi, prevoz kmetijskih proizvodov itd. Te storitve so zajete kot stranske dejavnosti, le če se opravljajo za tretje osebe. Kadar se opravljajo za lastne potrebe, so to pomožne dejavnosti, ki niso zajete v računih (⌦glej točko⌫ 1.27),

–storitve urejanja krajine: košnja trave, obrezovanje žive meje, pluženje snega, oblikovanje, zasajanje in vzdrževanje zelenih površin in podobno,

–gojenje rib,

–druge dejavnosti, pri katerih se uporabljajo zemlja in sredstva za kmetijsko proizvodnjo. Te druge dejavnosti bodo vključevale raziskave in razvoj, če jih ne opravljajo ločene lokalne EED in jih je mogoče oceniti.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

1.30Seznam nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti ( ⌦glej točko⌫ 1.29) ⌦pa⌫ je prikazan zgolj okvirno in ne velja v vseh državah. Nasprotno mora vsaka država, odvisno od značilnosti svojega kmetijstva, sestaviti svoj seznam neločljivih nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti. Seznam je treba oblikovati v sodelovanju z ustreznimi službami za nacionalne račune tako, da se zagotovi združljivost ERK z računi kmetijske panoge in računi za te nekmetijske dejavnosti, kakor je potrebno za namene nacionalnih računov (⌦kar pomeni, da⌫ se zagotovi, da nobena dejavnost ni izpuščena ali šteta dvakrat).

1.31Kmetijske dopolnilne dejavnosti nekmetijskih enot so zanemarljive in so po dogovoru zajete kot nične. Kmetijska proizvodnja, ki jo opravlja nekmetijska enota, namreč v smislu računovodskih podatkov zaradi posebnih značilnosti proizvodov in sredstev za kmetijsko proizvodnjo kakor tudi zaradi virov podatkov in metod za oblikovanje ERK, ki iz tega izhajajo, vedno šteje za ločeno proizvodnjo ( ⌦glej⌫ Oddelek E Poglavja I in Oddelka B in C Poglavja II). Da bi osnovali ERK na konceptu dejavnosti, je treba meriti proizvodnjo kmetijskih proizvodov, razen proizvodov, ki izhajajo iz dopolnilnih dejavnosti nekmetijskih lokalnih EED. Ker so ti po dogovoru enaki nič, je zajeta celotna kmetijska proizvodnja (razen proizvodnje enot, za katere predstavlja kmetijska dejavnost le dejavnost za prosti čas; ⌦glej točko⌫ 1.24).

1.32Nekmetijsko blago in storitve kmetijskih gospodarstev so vključene v ERK le, če so rezultat neločljivih dopolnilnih dejavnosti. Če enote, na primer, vključujejo več vertikalno integriranih proizvodnih procesov (na primer podjetja, ki se ukvarjajo z zakolom, pakiranjem in vakuumskim pakiranjem perutnine, sortiranjem, pranjem in pakiranjem krompirja ali druge zelenjave, s presajanjem, pripravo in prodajo semen; zadruge, ki posredujejo skladiščenje in prodajo proizvodov itd.), vključuje kmetijska dejavnost le tisti del njihove dejavnosti, ki je povezana s kmetijsko proizvodnjo, kakor je opredeljeno v ⌦točkah⌫ 1.62 in 1.63, in z neločljivimi nekmetijskimi dopolnilnimi dejavnostmi.

C.MERJENJE PROIZVODNJE

1.33V skladu z ESR 2010 predstavlja proizvodnja dejavnosti vse proizvode, ki jih enote dejavnosti proizvedejo v zadevnem obračunskem obdobju, razen blaga in storitev, ki so jih te enote v istem obračunskem obdobju proizvedle in potrošile. Merjenje kmetijske proizvodnje temelji na prilagoditvi tega pravila ESR ⌦2010⌫ z vključitvijo kmetijske proizvodnje tistega dela proizvodnje, ki ga porabijo same kmetijske enote, v kmetijsko proizvodnjo ( ⌦glej točke⌫ 2.032 do 2.036). Tako predstavlja kmetijska proizvodnja v ERK vsoto proizvodnje vseh enot dejavnosti (brez proizvodnje, ki jo ista enota uporabi za vmesno potrošnjo), in proizvodnje, ki jo ista enota uporabi za vmesno potrošnjo, pod pogojem, da ta proizvodnja zadeva dve različni osnovni dejavnosti (npr. rastlinski pridelki, namenjeni za uporabo v živalski krmi) in da ustreza določenim merilom (določena v ⌦točki⌫ 2.055). 

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.1(a)

1.34Pravilo ESR ⌦ 2010 ⌫ je bilo sprejeto zaradi posebne narave kmetijske dejavnosti:

–količina kmetijske proizvodnje, uporabljene v isti enoti kot vmesna potrošnja, je v kmetijstvu večja kakor v drugih gospodarskih sektorjih,

–kmetijsko gospodarstvo vključuje veliko različnih, med seboj tesno povezanih, kmetijskih dejavnosti (pri čemer predstavlja ena dejavnost osnovo ali nadaljevanje druge dejavnosti, kakor je proizvodnja žita in krme za živalsko krmo; dejavnosti so tesno povezane v uporabi proizvodnih dejavnikov, kakor so oprema in stroji). Zaradi raznolikosti vsebine predstavlja kmetijsko gospodarstvo, ne da bi to postavilo pod vprašaj njegovo označitev za lokalno EED, v primerjavi z lokalnimi EED v drugih delih gospodarstva zelo poseben primer (⌦glej točko⌫ 1.17). Namen računov pri razdelitvi gospodarstva na gospodarske panoge je deloma tudi odsevati tokove znotraj proizvodnega procesa: ustvarjanje, spreminjanje, trgovina in prenos ekonomske vrednosti. Različne dejavnosti, ki se opravljajo na nekem kmetijskem gospodarstvu, ne moremo celovito upoštevati le z merjenjem proizvodnje, ki zapusti gospodarstvo.

1.35Ta prilagoditev pravila ESR ⌦ 2010 ⌫ zahteva posebno obravnavo nekaterih proizvodov, kakor so kmetijski proizvodi, namenjeni za uporabo kot krma na gospodarstvu, grozdje, uporabljeno za proizvodnjo vina in oljke za proizvodnjo oljčnega olja, ter kmetijski proizvodi, namenjeni za uporabo kot vmesna potrošnja za neločljive nekmetijske dopolnilne dejavnosti.

1.36Trgovina z živo živino med kmetijskimi gospodarstvi in uvoz živine sta predmet posebne obravnave, ker veljata za nedokončano proizvodnjo (⌦ glej ⌫ Poglavje II).

D.ZAPOREDJE RAČUNOV

1.Zaporedje računov, kakor je predvideno v 🡺1 ESR 2010 🡸

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(t) (prilagojeno)

1.37ERK temeljijo na zaporedju medsebojno povezanih računov. V ESR 2010 so v zaporedje vseh računov vključeni tekoči računi, računi akumulacije in bilance stanja (ESR 2010, točke 1.113 ⌦ , 1.114 in ⌫ 1.115). Ti različni računi omogočajo zajemanje transakcij in drugih tokov, povezanih s posebnimi vidiki gospodarskega cikla (npr. proizvodnja) v urejenem okviru. Te transakcije segajo od ustvarjanja dohodka prek akumulacije dohodka v obliki sredstev do njegove razdelitve in prerazdelitve. Izravnalne postavke, ki so od tega odštete, se nato uporabijo kot agregati za merjenje ekonomske učinkovitosti.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(u)

1.38Tekoči računi obravnavajo ustvarjanje, razdelitev in prerazdelitev dohodka in njegovo porabo v obliki končne potrošnje; omogočajo izračun „varčevanja“, ki je bistven dejavnik akumulacije. Računi akumulacije analizirajo različne elemente sprememb sredstev in obveznosti enot ter omogočajo prikazovanje sprememb neto vrednosti (razlika med sredstvi in obveznostmi). Bilance stanja prikazujejo celotna sredstva in obveznosti različnih enot na začetku in koncu obračunskega obdobja, skupaj z njihovimi neto vrednostmi. Tokovi za vsako sredstvo in obveznost, prikazano v računih akumulacije, so ponovno vidni v računu „spremembe bilance stanja“ (ESR 2010, točke 8.02 do 8.09 in preglednica 8.1).

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(v)

1.39Navedeno zaporedje računov se uporablja za institucionalne enote, sektorje in podsektorje ter celotno gospodarstvo. ESR 2010 domneva, da izračunavanje zaporedja vseh računov za lokalno EED in dejavnost ni smiselno, ker takšne enote le redko posedujejo blago ali sredstva v svojem imenu ali prejemajo in razdeljujejo dohodek.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.1(a)

2.Zaporedje računov ERK

1.40Ker ERK temelji na konceptu dejavnosti, mora biti v skladu z 🡺1 ESR 2010 🡸 zaporedje računov omejeno na prva računa tekočih računov:

–račun proizvodnje in

–račun ustvarjanja dohodka,

katerih izravnalne postavke predstavljajo dodano vrednost oziroma poslovni presežek ( ⌦ glej ⌫ tabeli 1 in 2).

1.41Kljub temu pa velja mnenje, da je zaradi posebnih značilnosti kmetijstva mogoče vsaj deloma oblikovati druge račune, da se lahko nanje jasno pripišejo ustrezni tokovi. Ti računi ( ⌦glej⌫ tabeli 3 in 4) so:

–račun podjetniškega dohodka (eden od tekočih računov) in

–račun kapitala (eden od računov akumulacije).

1.42Razmišlja se o razširitvi tega zaporedja računov z vključitvijo nekaterih postavk (tokov) v račun „druge spremembe sredstev“ v računih akumulacije (⌦ to je ⌫ nekaterih skupin v okviru „druge spremembe obsega sredstev“ in račun revalorizacije) ter v bilanci stanja.

1.43Zaporedje računov ERK se lahko na podlagi tabel in računovodske strukture v 🡺1 ESR 2010 🡸 prikaže, kakor prikazujejo preglednice 1 do 4.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(w) (prilagojeno)

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(x) (prilagojeno)

1.44Upoštevati je treba, da so transakcije in zaloge, v preglednicah 3 in 4 označene v ležečem tisku, postavke, ki:

–niso pomembne za ERK, ker je uporabljen koncept dejavnosti, zaporedje računov pa ni popolno. Gre za skupine D.42 Razdeljeni dohodek družb, D.43 Reinvestirani dohodki od neposrednih tujih naložb, D.44 Drug investicijski dohodek in D.45 Najemnina pod stolpcem Viri preglednice 3 in skupine B.8n Neto prihranek, B.101 Spremembe neto vrednosti zaradi prihranka in kapitalskih transferjev ter B.9 Neto posojanje (+)/Neto izposojanje (–) v preglednici 4 ali

–niso zajete bodisi zaradi pomanjkanja zanesljivih informacij ali ker trenutno niso pomembne za namene ERK. Zadevne skupine so D.9p Kapitalski transferji, obveznosti, D.91p. Davki na kapital, obveznosti in D.99p Drugi kapitalski transferji, obveznosti P.53 Pridobitve minus odtujitve vrednostnih predmetov, NP Pridobitve minus odtujitve neproizvedenih sredstev (zemljišča in druga neproizvedena sredstva), K.1 Ekonomski nastanek sredstev, K.2 Ekonomsko izginotje neproizvedenih sredstev, v preglednici 4. Nekatere od teh (⌦ na primer ⌫ D.91, K.1, K.2) so lahko kdaj pozneje zajete v ERK.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(y)

1.45Račun proizvodnje zajema transakcije, povezane s proizvodnim procesom. Vključuje proizvodnjo pod „Viri“ in vmesno potrošnjo pod „Porabe“. Dodana vrednost, to je izravnalna postavka, se lahko izračuna bodisi pred potrošnjo stalnega kapitala ali po njej (bruto ali neto dodana vrednost). Glede na to, da se proizvodnja vrednoti po osnovnih cenah, vmesna potrošnja pa po kupčevih cenah, dodana vrednost vključuje subvencije minus davke na proizvode.

1.46Račun ustvarjanja dohodka obravnava oblikovanje dohodka, ki izhaja iz proizvodnega procesa, in njegovo pripisovanje proizvodnemu dejavniku „dela“ in splošnemu upravljanju (v obliki davkov in subvencij). Poslovni presežek, to je izravnalna postavka, ustreza dohodku, ki ga enote ustvarijo z uporabo svojih proizvodnih sredstev. 🡺1 Pri nekorporativnih podjetjih v sektorju gospodinjstev izravnalna postavka tega računa implicitno vsebuje element, ki ustreza nadomestilu za delo, ki ga opravi lastnik ali člani njegove družine. Ta dohodek iz samozaposlitve ima značilnosti plač ter značilnosti dobička zaradi dela, opravljenega kot podjetnik. Ta dohodek, ne samo plače in samo dobiček, se imenuje „raznovrstni dohodek“ (ESR 2010, točka 8.19). 🡸

1.47Namen računa podjetniškega dohodka je določiti izravnalno postavko, ki ustreza konceptu tekočega dobička pred razdelitvijo in davkom na dohodek, kakor se normalno uporablja v poslovnem računovodstvu.

1.48Račun kapitala omogoča določitev stopnje, do katere se pridobitve minus odsvojitve nefinančnih sredstev financirajo iz varčevanja in s kapitalskimi transferji. Prikazuje naložbe in posojila. Za kmetijstvo ni mogoče izdelati popolnega računa kapitala, ker nekaterih postavk (na primer neto varčevanje, bilanca zaporedja tekočih računov), čeprav lahko nekatere tokove jasno pripišemo tej dejavnosti, ni mogoče izračunati na podlagi dejavnosti. Kljub temu pa se z zajemanjem čim večjega števila sprememb vrednosti nefinančnih sredstev v dejavnosti (zaradi pridobitev, odsvojitev in potrošnje stalnega kapitala) ter kapitalskih transferjev, ki jih dejavnost prejema, pridobijo dragocene informacije o njenem ekonomskem položaju ter o bilanci stanja (poleg informacij o dohodku, ustvarjenem s proizvodnim procesom).

E.VIRI PODATKOV IN METODE IZRAČUNAVANJA ZA IZDELAVO ERK

1.49Ena glavnih značilnosti ERK je sprejetje formule „količina x cena“ pri merjenju proizvodnje velike večine proizvodov. Ta pristop je bil sprejet predvsem zaradi težav pri izdelavi kmetijskih računov na podlagi reprezentativnih vzorcev poslovnih računov.

1.50Vrednotenje rastlinske pridelave lahko temelji na virih, ⌦ to je ⌫ oceni pridelanih (pospravljenih) količin na podlagi ocen obdelanih zemljišč in donosov, ali oceni uporabe, ⌦ to je ⌫ oceni nabav panog uporabnic kmetijskih proizvodov, izvoza brez uvoza, ki jim je treba dodati določene količine, uporabljene za vmesno potrošnjo kmetijske dejavnosti, spremembe zalog proizvajalca in porabo za lastne potrebe (večina tega je lastna končna potrošnja). Ta pristop je lahko zelo primeren, kadar so kupci teh kmetijskih proizvodov z lahkoto prepoznavni, ostale štiri komponente uporabe pa so omejene (na primer proizvodi, ki pred uporabo zahtevajo predhodno obdelavo, kakor so sladkorna pesa, tobak itd.). Kljub temu pa je za preverjanje doslednosti in zanesljivosti podatkov treba izdelati bilanco proizvodnje in porabe.

1.51Statistika zakola, izvoza/uvoza živine in velikosti čred je glavni vir podatkov za merjenje proizvodnje živine. Proizvodnja živalskih proizvodov (predvsem mleka) se zaradi njihove posebne uporabe ponavadi ocenjuje s podatki o prodaji panogam uporabnicam (mlekarne, obrati za pakiranje).

1.52Podrobnejši opis metod za izračunavanje je naveden v Poglavju II.

1.53Večina proizvodov, namenjena vmesni potrošnji, se v osnovi lahko uporablja le v kmetijstvu (semena in sadilni material, gnojila, pesticidi itd.). V tem primeru kmetijska nabava temelji na prodajnih podatkih panog, ki dobavljajo te vmesne proizvode (po vključitvi zunanje trgovine).

1.54Uporaba tega pravila pa ima določena tveganja. Prodaja proizvajalcev proizvodov za vmesno potrošnjo, ki se uporabljajo predvsem v kmetijstvu, namreč ne ustreza vedno nabavi teh proizvodov s strani kmetijskega sektorja, ker se gnojila, pesticidi in podobno lahko kupujejo tudi za druge namene (zaloge trgovskih enot, potrošnja drugih enot, kakor so javni parki in gospodinjstva itd.).

F.KLASIFIKACIJA

1.Splošno

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .4 (prilagojeno)

1.55ERK so sestavni del ⌦ ESR 2010 ⌫, zato se za njihovo izdelavo uporablja Eurostatova splošna klasifikacija gospodarskih dejavnosti, NACE Rev. 2. NACE Rev. 2 je štiristopenjska nomenklatura dejavnosti, ki je bila izdelana leta 2006. Pravzaprav gre za revizijo splošne klasifikacije gospodarskih dejavnosti po panogah znotraj Evropskih skupnosti ali NACE, ki jo je Eurostat prvič objavil leta 1970.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 212/2008 člen 1 in Priloga .1

🡺2 212/2008 člen 1 in Priloga .2

1.56🡺1 NACE Rev. 2 🡸 je podrobnejša različica 🡺2 ISIC Rev. 4 🡸 🡺2  6  🡸, prilagojena posebnim evropskim razmeram. 🡺1 NACE Rev. 2 🡸 je tudi neposredno povezan s statistično klasifikacijo proizvodov po dejavnosti (CPA) znotraj ⌦ Unije ⌫, ta pa temelji na Razvrstitvi proizvodov Združenih narodov (CPC).

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .5 (prilagojeno)

1.57NACE Rev. 2 je klasifikacija dejavnosti in se uporablja za opredelitev gospodarskih panog v nacionalnih računih. Temelji na štiristopenjskem sistemu šifrskih oznak ⌦ kot sledi ⌫:

–prva raven, ki vsebuje rubrike, označene z abecedno šifro (področja),

–druga raven, ki vsebuje rubrike, označene z dvomestno številčno šifro (oddelki),

–tretja raven, ki vsebuje rubrike, označene s trimestno številčno šifro (skupine), ter

–četrta raven, ki vsebuje rubrike, označene s štirimestno številčno šifro (razredi).

🡻 138/2004

1.58Vsaka raven klasifikacije gospodarskih dejavnosti se običajno lahko opredeli na podlagi zanjo značilnih proizvodov ali storitev. S tem se CPA uporablja za podroben opis različnih ekonomskih dejavnosti v kmetijstvu z dodatnim dvoštevilčnim razločevanjem, ki še podrobneje opredeljuje poglavja.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(z)

1.59V skladu z ESR 2010 je dejavnost skupina lokalnih EED, ki opravljajo isto ali podobno glavno dejavnost. Na najbolj podrobni ravni klasifikacije je dejavnost sestavljena iz vseh lokalnih EED, ki spadajo v posamezni razred (štirimestna raven) NACE Rev. 2 in zato opravljajo enako dejavnost, kot je opredeljena v tej nomenklaturi (ESR 2010, točka 2.150). Definicija področja kmetijske dejavnosti zato zahteva natančno navedbo:

–njenih značilnih dejavnosti,

–značilnih enot ERK.

🡻 138/2004

2.Definicija značilnih kmetijskih dejavnosti

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(aa) (prilagojeno)

1.60Kmetijska dejavnost, kakor je opisana v ERK, načeloma ustreza oddelku 01 v NACE Rev. 2, razlike pa so prikazane v ⌦ točkah ⌫1.62 do 1.65, ki sledijo.

🡻 138/2004

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.1(a)

🡺2 212/2008 člen 1 in Priloga .1

1.61ERK so satelitski račun v okviru nacionalnih računov, njegovi temeljni koncepti, načela in pravila pa temeljijo na 🡺1 ESR 2010 🡸. Ker pa ta račun prikazuje le splošni okvir za celotno gospodarstvo, ga je treba prilagoditi posebnim zahtevam kmetijstva. Te izhajajo predvsem iz posebnih namenov ERK, iz razpoložljivosti virov podatkov ter posebnega značaja kmetijskih enot in njihovih ekonomskih dejavnosti. Zaradi posebne narave satelitskih računov je treba sestaviti seznam značilnih kmetijskih dejavnosti ERK, ki morajo seveda temeljiti na 🡺2 NACE Rev. 2 🡸.

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .6

1.62Za namene nacionalnih računov je kmetijska dejavnost opredeljena kot vse enote, ki opravljajo dejavnosti, ki spadajo pod oddelek 01 NACE Rev. 2 „Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve“, samostojno ali skupaj z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi. Oddelek 01 sestavljajo 7 :

–Skupina 01.1: Pridelovanje netrajnih rastlin,

–Skupina 01.2: Gojenje trajnih nasadov,

–Skupina 01.3: Razmnoževanje rastlin,

–Skupina 01.4: Živinoreja,

–Skupina 01.5: Mešano kmetijstvo,

–Skupina 01.6: Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov,

–Skupina 01.7: Lovstvo.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(bb) (prilagojeno)

1.63Seznam značilnih kmetijskih dejavnosti ERK ustreza tem sedmim skupinam dejavnosti (01.1 do 01.7), vendar z naslednjimi razlikami:

–vključitev proizvodnje vina in oljčnega olja (samo iz grozdja in oljk, pridelanih na istem kmetijskem gospodarstvu),

–izključitev nekaterih dejavnosti, ki v NACE Rev. 2 veljajo za kmetijske storitve ( ⌦ na primer ⌫ upravljanje namakalnih sistemov – v ERK se upošteva le kmetijsko pogodbeno delo).

🡻 138/2004

3.Definicija značilnih kmetijskih enot

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .8

1.64Vključene morajo biti vse enote, ki opravljajo značilne kmetijske dejavnosti ERK. Te enote opravljajo dejavnosti, ki so v NACE Rev. 2 vključene v naslednje skupine:

–skupini 01.1 in 01.2: Pridelovanje netrajnih rastlin in gojenje trajnih nasadov,

–proizvodnja semen: le enote, ki se ukvarjajo z razmnoževanjem semen,

–skupina 01.3: Razmnoževanje rastlin,

–skupina 01.4: Živinoreja,

–skupina 01.5: Mešano kmetijstvo,

–skupina 01.6: Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov,

–brez enot, ki opravljajo kmetijske storitvene dejavnosti, razen pogodbenega dela (to so enote, ki upravljajo namakalne sisteme ali obdelavo semen),

–Skupina 01.7: Lovstvo.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

1.65Iz seznama je razvidno, da so poleg kmetijskih gospodarstev značilne kmetijske enote tudi: združenja proizvajalcev vina in oljčnega olja ter specializirane enote, ki opravljajo pogodbeno delo (⌦ glej točki ⌫ 1.20 in 1.21). Ne gre pozabiti, da enote, za katere predstavlja kmetijska dejavnost izključno dejavnost za prosti čas, niso vključene med značilne kmetijske enote (⌦ glej točko ⌫ 1.24).

4.Komentar k različnim postavkam

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .10 (prilagojeno)

(a)Skupine 01.1 ⌦, 01.2 in ⌫ 01.3: Pridelovanje netrajnih rastlin in gojenje trajnih nasadov, razmnoževanje rastlin

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .11 (prilagojeno)

1.66Skupine 01.1 ⌦ , 01.2 in ⌫ 01.3 vključujejo sistematično razčlenitev, kar omogoča razvrstitev vseh dejavnosti pridelave kmetijskih rastlin v državah članicah .

🡻 138/2004 (prilagojeno)

1.67Pridelava rastlin za krmo je zajeta, če predstavlja del neke gospodarske dejavnosti.

1.68V nomenklaturi ERK so kmetijska semena združena pod rubriko „Seme“, razen semen žita (skupaj z rižem), oljnic, stročnic in krompirja, ki so vnesena pod posamezne vrste žita in oljnic, stročnic in krompirja 8 . Proizvodnja semen pravzaprav zajema več vrst proizvodne dejavnosti: raziskave (to je proizvodnja predosnovnega in osnovnega semena), razmnoževanje (ki ga opravljajo pogodbena kmetijska gospodarstva) in potrjevanje (to je sortiranje in pakiranje, ki ga opravljajo specializirane proizvodne enote). Le razmnoževanje semen predstavlja značilno kmetijsko dejavnost, saj raziskovalne in potrditvene dejavnosti opravljajo raziskovalne in proizvodne ustanove in niso del tradicionalne kmetijske dejavnosti (to je izkoriščanja naravnih virov za rastlinsko pridelavo in živalske prireje). Zato zadeva proizvodnjo semen v ERK le proizvodnja certificiranega (standardnega) semena. Vmesna potrošnja semen ustreza (i) osnovnemu semenu, nabavljenemu za razmnoževanje, in (ii) certificiranemu semenu, ki so ga kmetijski proizvajalci nabavili za pridelavo rastlin.

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .13 (prilagojeno)

1.69Kadar je lastno proizvedene kmetijske proizvode predelala ista proizvodna enota v skladu s konvencijo, sprejeto z NACE Rev. 2 9 , se tudi predelani proizvodi pripišejo kmetijstvu. Tako CPA obravnava grozdni mošt, vino in oljčno olje kot živilske proizvode. NACE Rev. 2 razvršča proizvodnjo vina in oljčnega olja v področje C „Predelovalne dejavnosti“ (razreda 11.2 „Proizvodnja vina iz grozdja“ in 10.41 „Proizvodnja olja in maščob“). V kmetijstvo spada le pridelava grozdja in oljk (razreda 01.21 „Vinogradništvo“ in 01.26 „Pridelovanje oljnih sadežev“). Vendar pa se v skladu s ⌦ tisto ⌫ konvencijo vino, proizvedeno iz grozdja, in oljčno olje, proizvedeno iz oljk, ki ju je pridelala ista proizvodna enota, pripiše kmetijstvu.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

1.70Tudi proizvodnja vina, ki jo opravljajo enote, tesno povezane s kmetijskimi gospodarstvi, se obravnava kot značilna kmetijska dejavnost v ERK. V enote, ki so tesno povezane s kmetijskimi gospodarstvi, so vključene skupine proizvajalcev (na primer vinogradniške zadruge). Njihovo vključitev v kmetijsko dejavnost narekuje narava teh organizacij, ki zgodovinsko predstavljajo „podaljšek“ kmetijskih gospodarstev (zaradi skupne proizvodnje in trženja), in so običajno njihova last. Nasprotno pa je proizvodnja vina (oljčnega olja), ki jo opravljajo kmetijsko-živilska podjetja, izključena iz ERK (ker gre očitno za industrijski značaj proizvodnje).

1.71Proizvodnja grozdnega mošta se v seznamu značilnih kmetijskih dejavnosti pojavlja skupaj s proizvodnjo vina, ker gre lahko grozdni mošt v prodajo ali v izvoz v surovem stanju ali pa je dodan zalogam, da bi bil v poznejšem referenčnem obdobju prodan ali izvožen, bodisi za potrošnjo ali za predelavo v vino.

1.72Ker so vino, oljčno olje in grozdni mošt (slednji le, če v referenčnem obdobju ni predelan v vino) rezultat kmetijske proizvodnje v obliki predelave grozdja in oljk, ki jih je pridelala ista enota, ne morejo biti niti grozdje, namenjeno za izdelavo grozdnega mošta in vina, niti oljke, namenjene za izdelavo oljčnega olja (to je osnovni proizvodi), navedeni kot proizvodnja. Obravnavani so kot potrošnja znotraj enote, ki se ne meri kot proizvodnja dejavnosti (⌦ glej točko ⌫ 2.052). Grozdni mošt, ki v referenčnem obdobju ni predelan v vino, se mora vključiti v proizvodnjo tega obdobja. Med obdobjem predelave v vino ga je treba prikazati kot vmesno potrošnjo (potrošnja znotraj dejavnosti) z ustreznim zmanjšanjem zalog. Vino, pridobljeno s predelavo mošta, je treba prikazati kot sestavni del proizvodnje.

1.73Nasadi (na primer vinogradi in sadovnjaki) so osnovna sredstva in njihovo osnovanje je treba prikazati pod proizvodnjo. Osnovanje nasadov za lastne potrebe predstavlja „osnovna sredstva, proizvedena za lastne potrebe“. Kadar osnovanje nasadov opravijo specializirane enote po pogodbi, se ustrezna vrednost upošteva kot „prodaja“.

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .14

(b)Skupina 01.4: Živinoreja

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 212/2008 člen 1 in Priloga .16

🡺2 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(cc)

1.74Kakor pri dejavnosti rastlinske pridelave (⌦ glej točko ⌫ 1.66) sestavlja tudi to skupino razčlenitev vse živine in živalskih proizvodov v državah članicah .

1.75Reja konj je značilna dejavnost ERK ne glede na morebitni končni namen živali (vzreja, proizvodnja mesa ali storitve). 🡺1 Opomniti pa je treba, da upravljanje hlevov za dirkalne konje in jahalnih šol ni značilna kmetijska dejavnost (spada v „Športne in druge dejavnosti za prosti čas“: oddelek 93) (⌦ glej točko ⌫ 2.210). 🡸 🡺2 Zato je treba tokove, ki jih kmetje pridobijo s takimi dejavnostmi, izključiti iz ERK. 🡸 Poleg tega je reja dirkalnih ali jahalnih konj, ki niso del kmetijskega proizvodnega procesa, izključena iz ERK. Podobno se obravnavajo biki, vzrejeni za bikoborbe.

1.76Stranski proizvodi 10 , ki avtomatično nastanejo pri proizvodnji nekaterih proizvodov, v ekonomskih računih niso zajeti v iste rubrike kakor sam proizvod. Prikazani so ločeno na koncu vsake skupine proizvodnih dejavnosti, razčlenjeni po vrstah. Pri proizvodnji rastlinskih pridelkov so na primer stranski proizvodi slama, pesini in zeljni listi, luščine graha in fižola itd.; pri proizvodnji vina usedlina in vinski kamen; pri izdelavi oljčnega olja odpadki, kot so oljne pogače; ter pri živinoreji kože, dlaka in kožuhi ubite divjačine ter vosek, gnoj in gnojnica. Noben od teh proizvodov na splošno ne predstavlja glavnega cilja proizvodnje, zato so statistični podatki o teh proizvodih redko zanesljivi. V samem kmetijstvu se ti proizvodi uporabljajo zvečine za živalsko krmo ali za izboljšanje zemlje. Občasno pa so ti proizvodi prodani drugim gospodarskim sektorjem in v tem primeru je treba vrednost proizvodnje prikazati v ERK.

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .17

(c)Skupina 01.6: Storitve za kmetijsko proizvodnjo, priprava pridelkov

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .18 (prilagojeno)

1.77Dejavnosti v skupini 01.6 se lahko razdelijo na dve kategoriji:

–kmetijske storitve v obliki pogodbenega dela v fazi proizvodnje (⌦ to je ⌫ kmetijsko pogodbeno delo),

–„druge“ kmetijske storitve (upravljanje namakalnih sistemov, obdelava semen itd.).

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .19

1.78Kmetijske storitvene dejavnosti v drugi kategoriji se ne obravnavajo kot značilne dejavnosti ERK (čeprav so zajete v kmetijske račune nacionalnih računov), ker niso tradicionalne ali tipične kmetijske dejavnosti.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 212/2008 člen 1 in Priloga .20

Kmetijsko pogodbeno delo

1.79Kmetijska gospodarstva in gospodinjstva so zaradi procesa gospodarske specializacije že zdavnaj prenehala opravljati nekatere naloge, ki so jih prevzeli vedno številčnejši specializirani poklici, ki imajo svoje lastne proizvodne enote. Ta delitev nalog zadeva zlasti predelavo kmetijskih proizvodov (zakol in predelava mesa, mletje žita, izdelava kruha, masla in sira ter predelava semen, kar opravljajo novi sektorji), ter v poznejši fazi nekatere tržne transakcije. To še zlasti velja za večje strukturne spremembe kmetijstva, vedno večjo uporabo velikih strojev ter kmetijske dejavnosti, ki neposredno prispevajo k proizvodnji poljščin in živinoreje in so vse pogosteje zaupane specializiranim enotam.

1.80Te dejavnosti so zlasti gnojenje, apnanje, oranje, sejanje, pletje, zatiranje škodljivcev, varstvo rastlin, košnja, spravilo pridelka in striženje ovac.

1.81Za vse te dejavnosti je značilno, da so večinoma potrebne kot del proizvodnega procesa za kmetijske proizvode in so povezane s proizvodnjo teh proizvodov.

1.82Dejavnosti, ki niso neposredno povezane s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, ⌦ to je tiste, ki ⌫ se ne odvijajo v fazi kmetijske proizvodnje (prevoz za tretje osebe in dostava mleka v mlekarne sta primera nekmetijske dejavnosti, ki spadata v drugo dejavnost), ne smejo biti prikazane v ERK (razen če gre za dejavnosti, ki so neločljivo povezane z glavno kmetijsko dejavnostjo; ⌦ glej točko ⌫ 1.12).

1.83Ne gre pozabiti, da se ta klasifikacija uporablja le, kadar se te dejavnosti opravljajo izključno za potrebe specializiranih enot. 🡺1 Če pa po drugi strani kmet najame stroje brez upravljavca ali le z nekaj upravljavci, kar pomeni, da s stroji še naprej opravlja to dejavnost, potem ta dejavnost spada v oddelek 77 NACE Rev. 2. 🡸 To se večinoma dogaja s preprostimi stroji, ki potrebujejo le malo popravil, in večinoma v času največjih obremenitev, ko je povpraševanje po strojih največje (⌦ glej točko ⌫ 1.23).

1.84Pogodbeno delo, opravljeno v fazi kmetijske proizvodnje, zajema predvsem uporabo dragih strojev in opreme. Tako delo lahko opravljajo:

(a)specializirana podjetja za pogodbena dela, za katera to predstavlja glavno dejavnost (pogodbena podjetja v pravem pomenu);

(b)kmetijska gospodarstva

Pogodbeno delo kmetijskih gospodarstev ima naslednje oblike:

–najbolj prožna oblika, kar zadeva dodatni dohodek kmetov, je občasna pomoč sosedom. V to kategorijo spada tudi nastanitev živine in, zlasti za prašiče in perutnino, živinoreja za plačilo (predvsem pitanje). Nastani se lahko živino, ki je last drugega kmeta ali industrijskega podjetja, običajno dobavitelja (na primer proizvajalec/trgovec krme) ali kupca (na primer klavnica),

–v obliki bolj ali manj samostojnega fonda strojev, ki predstavlja sistematizirano obliko vzajemne medsosedske pomoči. Ker so cene strojev visoke in ker jih posamezno gospodarstvo relativno malo uporablja, oblikujejo gospodarstva, ki te stroje imajo, strojne skupnosti (krožke), ki so s potrebnim osebjem na razpolago drugim gospodarstvom. Za kmete postaja pogodbeno delo za osebe, za katere je kmetijstvo le stranska dejavnost in ki so v nekaterih primerih le lastniki zemlje, glavni kmetijski dohodek,

–zadruge kmetijskih strojev 11 . To so velike zadruge z zaposlenimi delavci; podobne so specializiranim pogodbenim podjetjem;

(c)podjetja, ki se ukvarjajo z naslednjo proizvodno fazo, ki spravljajo sadje ali zelenjavo, ⌦ ki jih ⌫ nato sama predelajo (na primer tovarne konzerv, ki pogodbeno konzervirajo grah);

(d)podjetja, ki se ukvarjajo s predhodno proizvodno fazo. Mednje spadajo trgovci s kmetijskimi stroji, ki opravljajo pogodbeno delo. Čeprav bi za druge primere z vidika ERK bilo malo verjetno, pa je teoretično možno, da proizvajalci pesticidov ⌦ sami opravijo ⌫ tudi škropljenje. Če se to opravlja z uporabo najsodobnejših tehnik, pa ne gre nujno za pogodbeno delov v fazi kmetijske proizvodnje, zagotovo pa ne, če kmet tega dela ne opravlja redno (na primer škropljenje škodljivcev z uporabo letal).

1.85Pri odločanju, ali je treba neko dejavnost obravnavati kot pogodbeno delo (to je delo, ki bi ga v okviru kmetijskega proizvodnega procesa običajno opravila sama kmetijska gospodarstva), je treba upoštevati, da ni pomembna le narava dejavnosti, temveč tudi okvir, v katerem se ta odvija, to je „kmetijski proizvodni proces“.

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .21

🡺1 280/2019 člen 1 in Priloga I.1(a)

1.86Živinoreja, ki se za plačilo opravlja na kmetijskih gospodarstvih (zagotavljanje zemlje za živino), predstavlja kmetijsko pogodbeno delo, ker je del kmetijskega proizvodnega procesa. V to rubriko pa ni zajeta zasebna vzreja jahalnih konj, ker te dejavnosti ne predstavljajo proizvodnje proizvodov, temveč storitev v pravem pomenu 🡺1 ESR 2010 🡸 (Področje R NACE Rev. 2).

🡻 138/2004 (prilagojeno)

1.87Način plačila oseb, ki opravljajo pogodbeno delo, ni pomemben. Nikakor ni potrebno, da gre za redno nadomestilo (to je plača v strogem smislu besede); nadomestilo je lahko plačano v obliki delitve dobička ali v obliki neke mešane formule (kmet, ki na primer pita teleta v zameno za nadomestilo, običajno prejme določen znesek za vsako žival in delež čistega dobička). Nadomestilo ima lahko tudi obliko posebej določenega deleža proizvodnje.

1.88V vsakem primeru pa morajo delo vedno opravljati samostojna podjetja: delo, ki ga opravljajo zaposleni na kmetijskem gospodarstvu, ne spada v to kategorijo. Z vidika kmetijskega gospodarstva je nadomestilo za tako delo (na primer delo, ki ga opravlja plačani pastir) strošek plač in se prikaže v rubriki „sredstva za zaposlene“. Nasprotno pa je delo podjetja, ki je po pogodbi opravilo molžo za druga kmetijska gospodarstva, zajeto v ERK z vidika pogodbenega podjetja kot proizvodnja (prodaja storitev) ter z vidika kmetijskega gospodarstva kot vmesna potrošnja (nakup storitev).

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .22

(d)Skupina 01.7: Lovstvo

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .23

1.89To skupino dejavnosti sestavljajo naslednje dejavnosti: (i) lovstvo za komercialne namene; (ii) odvzem živali (mrtvih ali živih) za hrano, krzno ali kože ali za uporabo pri raziskavah, za živalske vrtove ali kot domače živali; (iii) proizvodnja krzna ali kož plazilcev ali ptičev iz dejavnosti lovstva. Omeniti je treba, da proizvodnja kože in usnja iz klavnic ter lov kot športna ali rekreacijska dejavnost nista zajeta kot značilni dejavnosti kmetijske dejavnosti. Poleg tega v skupino „lov“ ni vključena reja divjadi na kmetijskih gospodarstvih, ki jo je treba zajeti v razred 01.49 „Reja drugih živali“.

🡻 138/2004

5.Razlika med kmetijsko dejavnostjo ERK in kmetijsko panogo osrednjega okvira nacionalnih računov

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.4(dd) (prilagojeno)

1.90Kmetijska dejavnost ERK, kakor je opredeljena v ⌦točkah⌫ 1.62 do 1.65, se nekoliko razlikuje od ⌦ kmetijske ⌫ panoge, opredeljene za namene nacionalnih računov. Razlike se nanašajo na definicijo značilnih dejavnosti in enot. Povzamejo se lahko:

Kmetijska dejavnost ERK = kmetijska dejavnost NR (oddelek 01 NACE Rev. 2)

–Proizvodnja enot, ki zagotavljajo povezane kmetijske storitve, razen kmetijskega pogodbenega dela (⌦ na primer ⌫ upravljanje namakalnih sistemov)

–Enote, za katere kmetijska dejavnost predstavlja izključno dejavnost za prosti čas in ki so vključene v nacionalne račune, ⌦ glej ⌫ ESR 2010, točka 3.08

+Proizvodnja enot, ki proizvajajo vino in oljčno olje (izključno iz grozdja in oljk, pridelanih v isti enoti (združenje proizvajalcev, zadrug itd.))

+Ločljive stranske kmetijske dejavnosti enot, katerih glavna dejavnost ni kmetijska ( ⌦ glej točko ⌫ 1.18).

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.1(a)

II.TRANSAKCIJE S PROIZVODI

2.001Transakcije s proizvodi izkazuje račun izvora in uporabe proizvodov. Proizvodi so vse blago in storitve, ki se ustvarijo v mejah proizvodnje. 🡺1 ESR 2010 🡸 opredeljuje naslednje glavne kategorije transakcij s proizvodi: proizvodnja, vmesna potrošnja, izdatki za končno potrošnjo, dejanska končna potrošnja, bruto investicije, izvoz proizvodov in storitev in uvoz proizvodov in storitev.

2.002Kakor ⌦ navedeno v točkah ⌫ 1.40 in 1.41, se v ESR upoštevajo samo proizvodnja, vmesna potrošnja in bruto investicije. V računu proizvodnje je proizvodnja prikazana kot vir, vmesna potrošnja pa kot poraba. V računu kapitala so bruto investicije prikazane kot poraba (sprememba sredstev).

A.SPLOŠNA PRAVILA

1.Referenčno obdobje

2.003Referenčno obdobje za ERK je koledarsko leto.

2.Enote

(a)Količine

2.004Na splošno morajo biti količine prikazane v 1000 t, (v 10 000 hl za grozdni mošt in vino) na eno decimalno mesto. Za živino se uporablja teža žive živine.

(b)Cene

2.005V ERK morajo biti cene navedene na tono (za vino in grozdni mošt na 10 hl).

🡻 2022/590 člen 1.4 in Priloga I.3

2.006.V ERK je treba cene zaokrožiti na najbližje celo število ali jih navesti do enega ali dveh decimalnih mest natančno, odvisno od statistične zanesljivosti razpoložljivih cen. Za izdelavo ERK so potrebne ustrezne informacije o cenah v zvezi s kmetijskimi vložki in proizvodnjo.

🡻 138/2004

(c)Vrednosti

2.007Vrednosti se izražajo v milijonih enot nacionalne valute.

3.Čas zajemanja

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(a) (prilagojeno)

2.008ESR 2010 (točke 1.101 ⌦ do ⌫ 1.105) zajema tokove (predvsem transakcije s proizvodi in razdelitvene transakcije) po obračunskem načelu, tj. ko se ekonomska vrednost, terjatve ali obveznosti ustvarijo, preoblikujejo ali prenehajo, in ne takrat, ko je plačilo dejansko izvedeno.

🡻 138/2004

(a)Proizvodnja

2.009Proizvodnja se ovrednoti in zajame, ko se ustvari. Zato se zajame tedaj, ko je proizvedena, in ne takrat, ko jo kupec plača.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(b) (prilagojeno)

2.010V ESR 2010 se proizvodnja obravnava kot neprekinjen proces, v katerem se blago in storitve pretvorijo v drugo blago in storitve. Ta proces lahko poteka v več časovnih obdobjih, odvisno od proizvoda, obdobja pa lahko presegajo obračunsko obdobje. Posledica te karakterizacije proizvodnje v kombinaciji z obračunskim načelom je, da se proizvodnja zajame v obliki nedokončane proizvodnje. V skladu z ESR 2010 (točka 3.54) se proizvodnja kmetijskih proizvodov prikaže, kakor da se proizvaja neprekinjeno v celotnem proizvodnem obdobju (in ne samo tedaj, ko se pobere pridelek ali ko se živina zakolje). Rastoče pridelke, neposekana drevesa ter ribe in živali, rejene za prehrano, je treba med procesom obravnavati kot zaloge nedokončane proizvodnje, ob dokončanju procesa pa jih preoblikovati v zaloge dokončanih proizvodov. Proizvodnja ne vključuje nobenih sprememb negojenih bioloških virov, ⌦ na primer ⌫ rasti živali, ptic, rib, ki živijo v divjini, ali gojene rasti gozdov, vendar vključuje ulov živali, ptic in rib, ki živijo v divjini.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(c)

2.011Prikazovanje proizvodnje kot nedokončane proizvodnje je zaželeno in tudi nujno z vidika ekonomske analize, kadar proizvodni proces poteka v obdobju, daljšem od obračunskega obdobja. Tako se med prikazovanjem stroškov in prikazovanjem proizvodnje lahko ohranja doslednost, ki omogoča pridobivanje bistvenih podatkov o dodani vrednosti. Ker ERK temeljijo na koledarskem letu, lahko izhajamo iz tega, da se nedokončana proizvodnja prikaže samo za proizvode, katerih proizvodni proces ni bil dokončan konec koledarskega leta (pa tudi, kadar splošna raven cen doživlja nagle spremembe med obračunskim obdobjem).

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(d)

🡺2 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(e)

2.012Pri kmetijskih proizvodih, katerih proizvodni ciklus je krajši od obračunskega obdobja, bi bilo proizvodnjo nesmiselno prikazovati kot nedokončano proizvodnjo. Prikazovanje proizvodnje na stopnji dokončanega proizvoda, ⌦ to je ⌫ ob spravilu pridelka (za rastlinsko pridelavo), dejansko omogoča ohranitev ustrezne ravni doslednosti s proizvodnimi stroški. To velja za večino kmetijske proizvodnje, katere proizvodni ciklus traja manj kakor eno leto. Prav tako ni treba prikazovati kot nedokončano proizvodnjo rastlinsko pridelavo s kratkim proizvodnim ciklusom, katere proizvodni proces sega v drugo koledarsko leto ( ⌦ glej točko⌫ 2.173.). V teh primerih se rastlinska pridelava ne šteje za zaloge nedokončane proizvodnje.

2.013V praksi zadeva metoda prikazovanja v obliki nedokončane proizvodnje samo proizvode z dolgim proizvodnim ciklusom. Takšni proizvodi so predvsem živina, rastoči pridelki, kakor so vino (katerega zorenje je sestavni del proizvodnega procesa) in nasadi. Običajno gibanje cen v Uniji na splošno ni zelo izrazito, zato ne bi smelo biti razlog za prikazovanje nekaterih proizvodov kot nedokončane proizvodnje (čeprav je v izjemnih primerih mogoče, ⌦ glej točko ⌫ 2.173).

2.014Ob spravilu pridelka (pri rastlinski pridelavi) ali ob zakolu (pri živini) proizvodov z dolgim proizvodnim ciklusom, ki so bili prikazani kot nedokončana proizvodnja, je proizvodni proces dokončan in nedokončano delo se pretvori v zaloge dokončanih proizvodov, ki so pripravljeni za prodajo ali uporabo v druge namene. 🡺1 Med proizvodnim procesom se lahko vrednost nedokončane proizvodnje, ki se vsako leto prikaže kot proizvodnja, dobi z razporeditvijo pričakovane vrednosti dokončanega proizvoda sorazmerno s stroški, nastalimi v vsakem obdobju (SNR 2008, točka 6. 112). 🡸

2.015Živina: živinoreja običajno zahteva dlje časa, ki se po možnosti razteza čez več obračunskih obdobij, preden se proces dokonča. Po skotitvi je zajemanje možno in tudi primerno v vsaki proizvodni fazi, ⌦ to je ⌫ za vsako starostno skupino posameznih vrst živine (del proizvodnega procesa pred skotitvijo pa se ne more prikazati, ker ga ni mogoče izolirati od storitev, porabljenih za rejo plemenske živine).

2.016Proizvodni proces za vlečno živino je uradno dokončan po njihovi skotitvi; od tega trenutka naprej se prikazujejo kot kapitalska sredstva. V tem trenutku živina seveda še ni pripravljena za nameravano uporabo, toda razlike med vrstami živine so takšne, da bi bil izbor neke določene starosti za vse primere preveč samovoljen. Čas skotitve je bil izbran iz praktičnih razlogov predvsem zato, ker se na tej stopnji že določi nadaljnja uporaba te živine.

2.017To ne velja vedno za govedo, prašiče in drugo živino, ki se lahko redi kot proizvodno sredstvo ali za zakol. 🡺2 Kadar je mogoče razlikovati med mladimi živalmi na podlagi njihove bodoče uporabe, bi bilo treba živino, ki se namerava uporabiti kot dejavnik za proizvodnjo, od njihove skotitve prikazati kot bruto investicije v osnovna sredstva (bruto investicije v osnovna sredstva za lastne potrebe, ki se zajamejo, ko so proizvedejo) (to je kot nedokončano proizvodnjo, njihov prirast pa se prikaže kot proizvodnja, ⌦ glej ⌫ ESR 2010, točka 3.134). 🡸 Sicer se živina vključi v zaloge kot nedokončana proizvodnja, dokler ne odraste in ni tudi sama uporabljena kot sredstvo za proizvodnjo (⌦ na primer ⌫ kot molznica, za razplod ali druge proizvodne namene, npr. proizvodnja volne). Tedaj se prikaže kot stalni kapital. Živino, izločeno iz rejne črede pred zakolom, je treba prav tako prikazati kot zaloge in ne kot kapitalska sredstva.

2.018Vzreja piščancev se obravnava na poseben način, če se razteza čez dve referenčni obdobji. Jajca, ki se valijo v inkubatorjih, se ob koncu obdobja obravnavajo kot proizvodnja piščancev in se prikažejo v ERK pod proizvodnja perutnine (v obliki nedokončane proizvodnje) ( ⌦ glej točko ⌫ 2.048).

2.019Vino: proizvodnja bi se morala prikazati kot nedokončana proizvodnja, saj je njegovo zorenje sestavni del proizvodnega procesa in lahko traja več obračunskih obdobij. Podobno je ob koncu obračunskega obdobja treba obravnavati grozdni mošt v fermentaciji, ki še ni vino, čeprav ni več surovi mošt, enako kakor jajca, ki se valijo v inkubatorjih, in prikazati v ERK kot vino v obliki nedokončane proizvodnje.

2.020Sredstva, gojena v nasadih: blago, namenjeno za bruto investicije v osnovna sredstva za lastne potrebe (razen živine), kot so nasadi, ki večkrat dajejo pridelek, bi bilo treba prikazati kot bruto investicije v osnovna sredstva v času proizvodnje zadevnih sredstev.

(b)Vmesna potrošnja

2.021Blago in storitve bi bilo treba prikazati v trenutku, ko vstopijo v proizvodni proces, t. j. ko se dejansko potrošijo, ne pa ko se nabavijo ali spremenijo v zaloge.

2.022Poraba proizvodov za dano referenčno obdobje v praksi ustreza nabavam ali pridobitvam proizvodov s pribitkom začetnih zalog in odbitkom končnih zalog ob koncu obdobja 12 .

2.023Storitve se zajamejo v trenutku nabave. Za storitve ne obstajajo zaloge, zato je čas nabave tudi čas potrošnje.

2.024Izjema k temu pravilu so naslednje storitve:

–storitve, povezane z nabavo proizvodov, kakor so trgovinske in prevozne storitve, se prikažejo kot vmesna potrošnja v času porabe zadevnih proizvodov ( ⌦ glej točko ⌫ 2.112),

–storitve, ki se obravnavajo kot stalne, kakor so zavarovalniške storitve. Te se prikažejo ob koncu referenčnega obdobja sorazmerno z deležem plačila, ki zapade za zadevno leto oziroma del leta. V skladu s tem ni nujno, da prikazani zneski ustrezajo zavarovalniškim premijam, plačanim v zadevnem obdobju.

(c)Bruto investicije v osnovna sredstva

2.025Bruto investicije v osnovna sredstva se prikažejo v času prenosa lastništva zadevnih osnovnih sredstev v enoto, ki jih namerava uporabiti za proizvodne namene. Kljub temu pa obstajata dve izjemi od tega načela. Prvič, sredstva, pridobljena s finančnim lizingom, se prikažejo, kakor da je uporabnik postal lastnik, ko je ⌦ uporabnik ⌫ dobil blago v uporabo ( ⌦ glej točko ⌫ 2.123). Drugič, bruto investicije v osnovna sredstva za lastne potrebe se prikažejo v času proizvodnje zadevnih sredstev (razen goveda, prašičev, ovac in druge živine, katerih bodoče rabe ni mogoče jasno določiti, ker je ta živina vključena v zaloge kot nedokončana proizvodnja, ⌦ glej točko ⌫ 2.017).

2.026Ustrezno se v primeru zasaditve sadovnjakov in vinogradov (osnovna sredstva, proizvedena za lastne potrebe), če vse potrebno delo ni bilo opravljeno do konca obračunskega obdobja, vrednost porabljenih proizvodov in opravljenih storitev v referenčnem letu prikaže kot bruto investicije v osnovna sredstva ob koncu obdobja.

2.027Nakup in prodaja zemlje ter s tem povezani stroški se prikažejo v trenutku prenosa lastništva. Neto pridobitev zemlje pa se ne vključi v bruto investicije v osnovna sredstva, ker je zemlja neproizvedeno sredstvo. Neto pridobitev zemlje (in druga neproizvedena opredemetena sredstva) se prikaže v računu kapitala (pridobitev računa nefinančnih sredstev).

(d)Spremembe zalog

2.028Spremembe zalog ustrezajo razliki med proizvodi, ki vstopajo, in proizvodi, ki se odvzemajo iz zalog v referenčnem obdobju.

2.029Blago, ki vstopa v zaloge, je bodisi blago, namenjeno za poznejšo potrošnjo v proizvodnem procesu (vnesene zaloge), in v tem primeru se prikaže v trenutku prenosa lastništva, bodisi je to blago iz same dejavnosti, namenjeno za bodočo uporabo, ⌦ na primer ⌫ s prodajo ali prenosom v stalni kapital enote (proizvedene zaloge), in v tem primeru se prikaže kot zaloge, ko je njegova proizvodnja dokončana.

2.030Pri nedokončanih proizvodih iz dejavnosti (prikazanih kot nedokončana proizvodnja), se tudi vrednost porabljenih proizvodov in opravljenih storitev v referenčnem obdobju prikaže kot zaloge ob koncu tega obdobja (razen rastočih kultur s kratkim proizvodnim ciklusom, ⌦ glej točko ⌫ 2.012; posledično se del porabljenih proizvodov in opravljenih storitev v referenčnem obdobju porabi, ne da bi se kot izravnava prikazalo povečanje vrednosti zalog).

2.031Blago, odvzeto iz zalog, je pri vnesenih zalogah blago, ki vstopa v proizvodni proces, pri proizvedenih zalogah pa blago, ki zapušča dejavnost, da bi se prodalo ali da bi služilo drugim namenom. V prvem primeru se blago odšteje od zalog dejavnosti v trenutku njegove dejanske vmesne potrošnje v proizvodnem procesu, v drugem primeru pa se odšteje od zalog v trenutku njegove prodaje ali druge uporabe.

B.PROIZVODNJA

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(f) (prilagojeno)

(⌦ glej ⌫ ESR 2010, točke 3.07 do 3.54)

🡻 138/2004

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.1(a)

1.Splošen komentar h konceptu proizvodnje v 🡺1 ESR 2010 🡸 in ERK

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(g)

2.032Proizvodnja je vsota proizvodov, ustvarjenih v obračunskem obdobju (ESR 2010, točka 3.14). V angleški različici ESR izraz production označuje proizvodni proces, izraz output pa blago in storitve, ki iz tega izhajajo. Pomembno je, da se to razlikovanje ohrani.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.1(a)

🡺2 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(h)

🡺3 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(i)

2.033V skladu z 🡺1 ESR 2010 🡸 proizvodnja (kot rezultat dejavnosti) vključuje tudi (i) blago in storitve, ki jih lokalna EED zagotavlja drugi lokalni EED, ki pripada isti institucionalni enoti, (ii) blago, ki ga proizvede lokalna EED in ostane v zalogah na koncu obračunskega obdobja, v katerem je bilo proizvedeno, ne glede na to, kakšna je njegova poznejša raba. Vendar pa blago in storitve, ki so proizvedeni in porabljeni v istem obračunskem obdobju in znotraj iste lokalne EED, niso prikazani posebej. 🡺2 Zato niso prikazani kot del proizvodnje ali kot vmesna potrošnja te EED. 🡸

2.034Koncept proizvodnje kot rezultata dejavnosti, ki ga uporablja ERK in je povezan s konceptom „celotna proizvodnja“, temelji na prilagoditvi 🡺1 ESR 2010 🡸, saj se določeno kmetijsko blago in storitve, ki so ustvarjeni in porabljeni v istem obračunskem obdobju v isti kmetijski enoti, prikažejo v proizvodnji celotne kmetijske dejavnosti. Merila za identificiranje teh proizvodov in storitev zaradi vključitve v proizvodnjo kmetijske dejavnosti so določena v ⌦ točki⌫ 2.055. Razliko med 🡺1 ESR 2010 🡸 in metodo, privzeto v ERK, predstavljajo ti elementi potrošnje znotraj enote, katerih vrednost je vključena v proizvodnjo in v vmesno potrošnjo. Dodana vrednost ostane zato enaka, ne glede na uporabljeno metodo.

2.035Kakor je ⌦ navedeno ⌫ v ⌦ točki⌫ 1.34, ta ⌦ prilagoditev ⌫ pravila ESR ⌦ 2010 ⌫ temelji na posebnem značaju kmetijske dejavnosti in kmetijskega gospodarstva (kot lokalne EED). Poleg tega omogoča:

–izboljšanje ekonomske analize kmetijskih računov, predvsem opredelitve tehničnih koeficientov in stopenj dodane vrednosti (razmerje med proizvodnjo in vmesno potrošnjo),

–izboljšanje primerjave tehničnih koeficientov in stopenj dodane vrednosti med podpanogami gospodarske dejavnosti in državami. Dejansko se porabljena proizvodnja v isti enoti omeji v glavnem na nekaj specifičnih proizvodov (žito, stročnice, oljnice, krma in mleko za krmo živine) in stopnje potrošnje znotraj enote se znatno spreminjajo, odvisno od gospodarske panoge in države,

–večjo doslednost med proizvodnjo, ustvarjanjem dohodka in računi podjetniškega dohodka: potrebna doslednost med transakcijami s proizvodi (proizvodnja, vmesna potrošnja itn.) in razdelitvenimi transakcijami (sredstva za zaposlene, subvencije, davki, najemnine, obresti itn.) se je okrepila od reforme skupne kmetijske politike v letu 1992, zato igrajo subvencije (deloma zadevajo proizvode, ki pridejo v potrošnjo znotraj panoge) trenutno pomembno vlogo pri ustvarjanju in razvoju kmetijskega dohodka.

2.036🡺3 Čeprav tega ne predlaga ESR 2010, je pravilo, privzeto v ERK, predvideno v SNR zaradi posebnega značaja kmetijstva in v metodološkem priročniku FAO 13 . 🡸 Poleg tega omogoča bistveno zmanjšanje razlike med meritvami proizvodnje, ki izhaja iz izbire osnovne enote (lokalna EED ali enota homogene proizvodnje).

2.Proizvodnja kmetijske dejavnosti: količine

2.037Pri izdelavi ERK se proizvodnja postopoma razčleni po količinah.

Shematska predstavitev virov in rab kmetijskih proizvodov

2.038⌦ Odvisno od tega, ali referenčni izračuni pridelkov vključujejo izgube na polju in ob spravilu ter izgube na kmetijskem gospodarstvu ali ne, je ⌫ izhodiščna točka za ta postopni izračun:

–bruto proizvodnja (1q), ali

–uporabna proizvodnja (3q).

(a)Bruto proizvodnja

Bruto proizvodnja: (1q)

2.039To je izhodiščna točka za države, katerih uradna statistika rastlinske pridelave vključuje izgube. V skladu s konceptom dejavnosti je treba vključiti vse proizvode kmetijskih dejavnosti kmetijskih enot v tej dejavnosti (kakor je navedeno v ⌦ točkah ⌫ 1.62 in 1.63). V skladu z dogovorom iz točke 1.31 (da proizvodnja dopolnilnih kmetijskih dejavnosti nekmetijskih enot ne obstaja, ker so vse kmetijske dejavnosti obravnavane kot ločljive, zaradi česar predstavljajo glavno dejavnost svoje lastne lokalne kmetijske EED) je treba prikazati vso kmetijsko proizvodnjo, razen tiste, ki jo proizvajajo enote, za katere kmetijska dejavnost predstavlja izključno dejavnost za prosti čas (⌦ glej točko ⌫ 1.24).

(b)Izgube

Izgube: (2q)

2.040Ta točka se nanaša na ponavljajoče se izgube zalog proizvodov ( ⌦ glej točko ⌫ 2.041). Te vključujejo izgube na polju in ob spravilu ter druge izgube na kmetijskih gospodarstvih (zaradi kvarljivega značaja proizvodov, vremenskih vplivov, npr. pozebe, suše itn.). Tu niso vključene izgube, nastale med različnimi fazami trženja, ⌦ to je ⌫ med prevozom s kmetijskega gospodarstva, med skladiščenjem pri prodajalcih in med predelavo ali obdelavo v predelovalni industriji. V nasprotju s tem pa je treba tukaj knjižiti tudi tiste proizvode, ki so naprodaj pri proizvajalcih, a ostanejo neprodani in se zato pokvarijo (predvsem sadje in zelenjava).

Vrste izgub

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(j)

2.041V skladu z ESR 2010 obstajajo tri vrste izgub, ki jih lahko utrpijo proizvajalci: ponavljajoče se izgube v zalogah (ESR 2010, točka 3.147), izjemne izgube v zalogah (ESR 2010, točka 6.13e) in katastrofalne izgube (ESR 2010, točki 6.08 in 6.09).

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 212/2008 člen 1 in Priloga .1

Prikazovanje vseh treh vrst izgub

2.042Za prikazovanje izgub zalog proizvodov je treba razlikovati med ponavljajočimi se izgubami na eni strani ter izjemnimi in katastrofalnimi izgubami na drugi strani. Prikazovanje izgub pa je odvisno tudi od metode merjenja proizvodnje in vrste osnovnega statističnega materiala vsake države.

2.043Kadar se proizvodnja izračuna na podlagi podatkov o začetnem in končnem stanju, prodaji in po možnosti vseh drugih rab (kot so osnovna sredstva, proizvedena za lastne potrebe), se ponavljajoče se izgube že odštejejo od sprememb zalog, in če bi jih še enkrat prikazali pod postavko „izgube“, bi prišlo do dvojnega knjiženja. Kadar pa izračunavanje proizvodnje ne temelji na podatkih o zalogah, temveč namesto tega na utemeljenem izračunu, kot so na primer dejanski podatki o številu skotitev, bi bilo treba prikazati ponavljajoče se izgube med proizvodnjo v zadevnem referenčnem obdobju kot tudi izgube živine, uvožene za vzrejo ali pitanje ali rojenih v preteklih obdobjih.

2.044Izjemne in katastrofalne izgube osnovnih sredstev je treba prikazati v računih akumulacije, in sicer v računu „druge spremembe obsega sredstev“. Proizvodnja zato vključuje polno vrednost teh izgub.

2.045Izgube (naj bodo ponavljajoče se, izjemne ali katastrofalne) osnovnih sredstev (kot so krave molznice, plemenska živina itn.) bi bilo treba prikazati v računu „druge spremembe obsega sredstev“. Na vrednost proizvodnje ne vplivajo. Poudariti velja, da je treba izgube, ki vplivajo na tiste nasade, ki že proizvajajo, prikazati kot „potrošnja stalnega kapitala“ ali kot „druge spremembe obsega sredstev“, odvisno od vrste izgube.

(c)Uporabna proizvodnja

Uporabna proizvodnja: (3q) = (1q) minus (2q) = bruto proizvodnja brez izgub (na stopnji proizvajalca)

2.046To je prva točka, ki jo vstavijo države, katerih referenčna statistika spravila pridelka ne vključuje izgub. Sestavlja jo razpoložljiva proizvodnja referenčnega obdobja, ki se bo ali tržila ali uporabila kot proizvodno sredstvo, ki ga predelajo proizvajalci ⌦ sami ⌫, ali pa se bo porabila v ⌦ njihovem ⌫ gospodinjstvu, skladiščila ali po možnosti porabila kot osnovna sredstva, proizvedena za lastne potrebe.

(d)Začetne zaloge

Začetne zaloge: (4q)

2.047Te sestavljajo dokončane zaloge ali zaloge nedokončanih lastnih proizvodov, ki obstajajo na kmetijskih gospodarstvih (⌦ to je ⌫ v rokah proizvajalcev) na začetku referenčnega leta. Zato se pod to točko ne vnesejo zaloge na različnih tržnih stopnjah in intervencijske zaloge (⌦ glej točko ⌫ 2.202 in naslednje v zvezi z obravnavo živine).

2.048Začetne zaloge „perutnine“ morajo vključevati jajca, ki se valijo v inkubatorjih na začetku referenčnega obdobja, saj se štejejo za nedokončane perutninske proizvode (⌦ glej točko ⌫ 2.018).

(e)Skupaj razpoložljivi viri

Skupaj razpoložljivi viri: (5q) = uporabna proizvodnja plus začetne zaloge (3q plus 4q)

(f)Potrošnja znotraj enote

Potrošnja znotraj enote: (6q)

2.049Pod postavko potrošnje znotraj enote so prikazani proizvodi, proizvedeni v kmetijski enoti (lokalna EED) in jih ta enota uporabi kot vložke v proizvodnem procesu v istem obračunskem obdobju.

2.050Vse kmetijske proizvode (razen živine; ⌦ glej točki ⌫ 2.067 in 2.209), ki jih kmetijska enota proda drugim proizvodnim kmetijskim enotam, je treba prikazati kot prodajo in nato kot vmesno potrošnjo. Ti vključujejo obdelano in predelano blago in njegove stranske proizvode ( ⌦ na primer ⌫ posneto mleko, otrobi, oljne pogače ter pulpe in glave sladkorne pese in tudi seme po obdelavi).

Klasifikacija potrošnje znotraj enote

2.051Potrošnja znotraj enote se lahko porazdeli glede na uporabo zadevnih proizvodov:

2.052Proizvodi, ki se v tej dejavnosti porabijo za isto kmetijsko dejavnost (⌦ to je ⌫ za isto vrsto dejavnosti, na ravni štirimestnega števila 🡺1 NACE Rev. 2 🡸):

–seme (za žito, vrtnine, cvetje itn.): ki se ponovno uporabijo za enak pridelek,

–grozdje za vino in grozdni mošt: ki se uporabi v proizvodnji vina,

–oljke: ki se uporabijo v proizvodnji oljčnega olja,

–mleko: ki se uporabi za živinsko krmo.

2.053Proizvodi, ki se v tej dejavnosti porabijo za drugačno kmetijsko dejavnost (⌦ to je ⌫ za drugo vrsto dejavnosti, na ravni štirimestnega števila 🡺1 NACE Rev. 2 🡸).

To so predvsem rastlinski pridelki, ki se uporabijo v krmi za živino, in tudi živalski stranski proizvodi, ki se uporabijo v proizvodnem procesu druge dejavnosti (gnojnica in gnoj, ki se uporabita kot gnojilni elementi za pridelavo poljščin). Rastlinski pridelki, ki se uporabijo v krmi za živino, se lahko klasificirajo po stopnji, po kateri se običajno tržijo (ta se oceni na splošno):

–običajno tržna živalska krma: žito (pšenica, rž, ječmen, oves, koruza, sorgo, riž in druga žitna zrna); stročnice krompir; oljna semena (repično seme, sončnično seme, soja in druga oljna semena),

–običajno netržna živalska krma:

–enoletni krmni proizvodi: okopavine (sladkorna pesa, krmna pesa, krmna koleraba, krmno korenje, krmni ohrovt/kodrasti ohrovt in druge okopavine); krmna koruza in druge zelene krmne rastline (zelene, sušene ali konzervirane),

–trajni krmni proizvodi: trajni in začasni krmni proizvodi, ki so proizvodi gospodarske dejavnosti (zeleni, sušeni ali konzervirani),

–krmni stranski proizvodi (slama, pleve, listi in vršički rastlin ter drugi krmni stranski proizvodi).

Definicija potrošnje znotraj enote, ki se vključi v proizvodnjo dejavnosti

2.054Kmetijski proizvodi, ki se potrošijo znotraj enote, se ne vključijo v izračun proizvodnje dejavnosti, razen če izpolnjujejo določena merila. Pri določitvi omejitvenih meril za prikazovanje potrošnje znotraj enote je treba upoštevati dva pogoja: najprej metodološkega, saj je bilo treba po odklonu od ustrezne črke predpisa ESR ⌦ 2010 ⌫ upoštevati vsaj duh tega predpisa (z vključitvijo dveh ločenih dejavnosti); drugič pa praktičnega, saj bi morala merila, ki jih je bilo treba razviti, služiti kot natančen in primerljiv okvir za določitev, katera potrošnja znotraj enote se mora prikazati, da bi bila ta metoda izračuna proizvodnje izvedljiva.

2.055Ta merila so:

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .25

1.Opravljeni dejavnosti se nanašata na različni štirimestni stopnji NACE Rev. 2 (Oddelek 01: Kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve). Uporaba tega merila izključuje na primer ovrednotenje semena, ki se proizvede in uporabi na istem gospodarstvu za pridelavo rastlinskih pridelkov (v istem obračunskem obdobju).

🡻 138/2004 (prilagojeno)

2.Kmetijski proizvod bi moral imeti pomembno gospodarsko vrednost za večje število kmetovalcev.

3.Podatki o cenah in količinah morajo biti na razpolago brez večjih težav. To merilo je težko izpolniti za nekatere proizvode, ki se ne tržijo.

2.056V skladu z opredelitvijo izbirnih meril za vključitev potrošnje znotraj enote v merjenje proizvodnje (⌦ glej točko ⌫ 2.055), se v dejavnosti kmetijske proizvodnje dejavnosti prikaže samo rastlinska pridelava, uporabljena za krmo živine (ki se lahko tržne ali ne).

2.057Kadar se te proizvode prikaže v proizvodnji dejavnosti, jih je treba prikazati tudi kot vmesno potrošnjo, s čimer se spoštuje načelo, da se upošteva celotna količina, ki se je proizvedla in nato uporabila za drugačno proizvodno dejavnost v referenčnem letu (⌦ glej točko ⌫ 2.055). Kadar prehod s proizvodnje na vmesno potrošnjo traja dlje kot zadevno referenčno leto, bi bilo treba ustrezne količine proizvodnje prikazati kot „končne zaloge“ zadevnega proizvoda v referenčnem letu.

2.058Stranski proizvodi živine so izključeni iz potrošnje znotraj enote zaradi praktičnih težav, ker podatki o količinah in predvsem cenah niso na razpolago.

(g)Predelava pri proizvajalcih

Predelava pri proizvajalcih: (7q)

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(k) (prilagojeno)

2.059Pod postavko predelave s strani proizvajalcev so prikazane količine, ki se proizvedejo za nadaljnjo predelavo pri kmetijskih proizvajalcih (⌦ na primer ⌫ mleko, predelano v maslo ali sir, jabolka, predelana v jabolčni mošt ali jabolčnik), ampak samo v okviru predelovalnih dejavnosti, ki so ločljive od glavne kmetijske dejavnosti (na podlagi računovodskih listin, ⌦ glej točko ⌫ 1.26). Prikazati bi bilo treba samo surove proizvode (npr. surovo mleko, jabolka) in ne predelane proizvode, proizvedene iz njih (⌦ na primer ⌫ maslo, jabolčni mošt in jabolčnik). Z drugimi besedami se pod to postavko ne upošteva delo, ki je del predelave kmetijskih proizvodov.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 212/2008 člen 1 in Priloga .26

2.060Kadar so te predelovalne dejavnosti neločljivo povezane nekmetijske dejavnosti, se proizvod teh predelovalnih dejavnosti prikaže v vrednosti proizvodnje kmetijske dejavnosti (⌦ glej točko ⌫ 1.25). Osnovni kmetijski proizvodi, ki se uporabijo v teh predelovalnih dejavnostih kot vmesna potrošnja, se ne prikažejo ne kot proizvodnja ne kot vmesna potrošnja. To pravilo izhaja iz dejstva, da obeh dejavnosti (proizvodnje kmetijskih proizvodov in predelave takšnih proizvodov) ni mogoče razlikovati na podlagi obračunskih listin. V skladu s tem se stroški obeh vrst dejavnosti vnesejo skupaj in njihova proizvodnja se oceni kot proizvodnja predelanih proizvodov.

(h)Lastna končna potrošnja

Lastna končna potrošnja: (8q)

2.061Ta vključuje:

(i)proizvode, porabljene v gospodinjstvih kmetovalcev, ki so jih proizvedli;

(ii)proizvode, ki izvirajo iz kmetijske enote (gospodarstva) in se porabijo za plačilo v naravi v obliki nadomestila, ki se izplača delavcem na gospodarstvu ali se zamenja za drugo blago.

2.062🡺1 Kmetijski proizvodi, ki jih kmetijska enota predela ločeno (⌦ to je ⌫ z ustanovitvijo lokalne nekmetijske EED) in jih porabijo kmečka gospodinjstva, se prikažejo v proizvodnji dejavnosti „Predelovalne dejavnosti“ (Področje C NACE Rev. 2) kot lastna končna potrošnja. 🡸 V nasprotju s tem se potrošnja kmetijskih proizvodov, predelanih na neločljiv način, na kmetijskih gospodarstvih ( ⌦ to je⌫ proizvodnja neločljivih nekmetijskih predelovalnih dejavnosti) prikaže kot lastna končna potrošnja teh dejavnosti (⌦ glej točko ⌫ 2.080) in se vključi v proizvodnjo kmetijske dejavnosti.

🡻 212/2008 člen 1 in Priloga .27

2.063Pripisana najemnina lastnikov stanovanjskih enot v kateri biva lastnik, se ne prikaže tukaj, ampak v okviru „Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin“ (razred 68.20 NACE Rev. 2). Oddajanje stanovanja v najem je nekmetijska dejavnost, ki se vedno šteje za ločljivo kmetijsko dejavnost.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(l)

(i)Prodaja

Prodaja: (9q)

2.064Ta postavka zajema prodajo kmetijskih proizvodov, drugim enotam (kmetijskim enotam ali enotam drugih panog), vključno s prodajo skladiščnim in intervencijskim centrom, razen odtujitve osnovnih sredstev. Razdeljena je na domačo prodajo izven dejavnosti, domačo prodajo drugim kmetijskim enotam in prodajo v tujino.

2.065Zato ustreza prodaja za dano enoto prometu, ki nastane s trženjem njene proizvodnje. 🡺1 Pripomniti je treba, da se prodaja živine, uvrščene med osnovna sredstva, ki se izloči iz črede v produktivni dobi (izvoz ali zakol), ne prikaže kot prodaja. 🡸 Živina, uvrščena med osnovna sredstva, ki se izloči iz črede v produktivni dobi, se pred prodajo prenese v zaloge, prodaja te živine (zakol ali izvoz) pa se v računih prikaže kot izločitev, razvidna samo v računu kapitala. Ustrezna proizvodnja se je že pripisala kot del osnovnih sredstev, proizvedenih za lastne potrebe 14 , ki se nato prikaže v računu proizvodnje.

2.066Živina kot zaloga: prodaja živine kot zaloge drugemu gospodarstvu se šteje za prodajo v skladu z opredelitvijo ⌦ iz točke⌫ 2.064. Ta prodaja se lahko izravna z izločitvijo iz zalog, če je živina prikazana kot zaloge na začetku referenčnega obdobja (sicer se prikaže samo prodaja).

2.067Nakup živine je vknjižba v zalogo, če se proizvodi ne odprodajo med referenčnim obdobjem. Pridobljena živina pa se ne more obravnavati kot vmesna potrošnja, ker je blago za vmesno potrošnjo po definiciji namenjeno temu, da med proizvodnim procesom izgine (ali se vsaj bistveno spremeni). Ta živina se obravnava kot nedokončana proizvodnja, saj proces proizvodnje živine ni povsem dokončan (proizvodni proces se konča v trenutku zakola). Pridobitev se tako prikaže kot vknjižba nedokončane proizvodnje (proizvodov) v zalogo in zato se prikaže kot „negativna“ prodaja in ne kot vmesna potrošnja. V trgovini med rezidenčnimi gospodarstvi se prodaja in ustrezne pridobitve medsebojno izravnajo (razen v primeru stroškov prenosa lastništva) 15 . Z vidika te posebne obravnave trgovine z živalmi med kmetijskimi enotami ni vmesne potrošnje pod „živino in živalskimi proizvodi“ 16 .

2.068Živina, uvrščena kot osnovna sredstva: Trgovina z živino kot osnovnim sredstvom med kmetijskimi enotami se ne prikaže v prodaji, kakor je opredeljeno zgoraj, temveč kot trgovina s sredstvi (prikazana v računu kapitala kot bruto investicije v osnovna sredstva kmetijstva). Pri trgovini med rezidenčnimi gospodarstvi se prodaja in ustrezne pridobitve medsebojno izravnajo (razen pri stroških prenosa).

2.069Prikazovanje uvoza živine (ki ni namenjena za takojšnji zakol): kakor pri trgovini med rezidenčnimi gospodarstvi se živina, ki se obravnava kot zaloge (razen živina za takojšnji zakol) in jo kmetijske enote uvozijo v referenčnem obdobju, prikaže kot vknjižba v zaloge nedokončane proizvodnje, in zato se odšteje od prodaje. Po drugi strani pa se od prodaje ne odšteje živina, ki se uvršča med osnovna sredstva (npr. rejna čreda) in se kot takšna uvozi.

2.070V praksi je pogosto težko ustrezno razlikovati med različnimi kategorijami živine na podlagi razpoložljivih podatkovnih virov EU (med živino, uvrščeno kot osnovna sredstva, in tisto, ki je uvrščena kot zaloge), zato se kljub vsemu vsak uvoz šteje za uvoz živine, namenjene za pridobivanje zalog, vrednost vse uvožene živine (razen živine, namenjene za takojšen zakol) pa se odšteje od vrednosti prodaje. Ta metoda prikazovanja zagotavlja podobno obravnavo zunanje trgovine z živino, kakor je bila sprejeta za izračun bruto domače proizvodnje v statistiki živinoreje.

(j)Osnovna sredstva, proizvedena za lastne potrebe

Osnovna sredstva, proizvedena za lastne potrebe: (10q)

2.071Ta vključujejo samo:

–delo kmetijskih enot (⌦ na primer ⌫ uporabo delovne sile, strojev in drugih proizvodnih sredstev, vključno s sadilnim materialom) za postavitev nasadov za lastne potrebe, kakor so sadovnjaki, vinogradi, nasadi jagodičevja in hmeljevi nasadi. Na splošno sestoji delo pri postavljanju sadovnjakov, vinogradov itn. za lastne potrebe iz velikega števila posameznih delovnih operacij, ki jih ni mogoče količinsko sešteti,

–živina, proizvedena v kmetijskih enotah in prenesena v njihov stalni kapital ( ⌦ glej točko ⌫ 2.161). Ta živina se redi za redno zagotavljanje proizvodnje, (predvsem plemenska živina, molzna živina, delovna živina, ovce in druga živina, rejena za volno; ⌦ glej točko ⌫ 2.203).

(k)Končne zaloge

Končne zaloge: (11q)

2.072To so zaloge dokončanih proizvodov ali nedokončane proizvodnje na gospodarstvih dejavnosti ( ⌦ to je ⌫ pri proizvajalcih) na koncu referenčnega leta. Sem se ne prištevajo zaloge na različnih tržnih stopnjah (predvsem rezerve, ki jih imajo prodajalci in predelovalna podjetja) kakor tudi ne intervencijske zaloge.

2.073Tukaj je treba vnesti tudi proizvode, ki se skladiščijo le začasno in se porabijo pozneje v sami dejavnosti (⌦ na primer ⌫ žito za krmo, seme in sadilni material itn.), saj v času njihovega vnosa v zaloge končna uporaba proizvoda še ni znana.

(l)Celotna poraba

Celotna poraba: (12q) (ne vključuje potrošnje znotraj enote) = (7q) + (8q) + (9q) + (10q) + (11q) = predelava pri proizvajalcu plus lastna končna potrošnja plus prodaja plus osnovna sredstva, proizvedena za lastne potrebe, plus končne zaloge.

2.074Ta vnos je vsota stolpcev 7q do 11q.

(m)Sprememba zalog

Sprememba zalog: (12q) = (11q) minus (4q) = priliv v zaloge (A) minus izločitve iz zalog (W)

2.075Sprememba zalog v dejavnosti (razen zalog na različnih tržnih stopnjah) med referenčnim letom se meri z izračunom razlike med prilivom v zaloge in izločitvijo iz zalog ali razlike med končnimi in začetnimi zalogami. V zadnjem primeru je treba pri izračunu vrednosti (⌦ glej točko ⌫ 2.180 in naslednje) odšteti druge spremembe obsega in dobička iz lastnine (brez izgub).

(n)Proizvodnja kmetijskih dejavnosti

Proizvodnja kmetijskih dejavnosti = (6q, živalska krma) + (7q) + (8q) + (9q) + (10q) + (12q)

2.076V skladu s konceptom proizvodnje in predpisi za prikazovanje potrošnje znotraj enote ( ⌦ glej točko ⌫ 2.049 in naslednje), predelave kmetijskih proizvodov (⌦ glej točki ⌫ 2.059 in 2.060) in lastne končne potrošnje (⌦ glej točke ⌫2.061, 2.062 ⌦ in ⌫ 2.063) se proizvodnja kmetijskih dejavnosti lahko prikaže na naslednji način:

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(m)

2.077Koncept „končna proizvodnja“ za merjenje proizvodnje kmetijske dejavnosti vključuje trgovino s kmetijskimi proizvodi in storitvami med kmetijskimi enotami ter potrošnjo proizvodov za živinsko krmo znotraj enote (ki se lahko trži ali ne).

🡻 138/2004 (prilagojeno)

3.Proizvodnja neločljivih dopolnilnih nekmetijskih dejavnosti

2.078Razlikujeta se dve vrsti „neločljivih dopolnilnih nekmetijskih dejavnosti“ (⌦ glej točko ⌫ 1.29):

–„predelava kmetijskih proizvodov“: ta skupina zajema dejavnosti, ki so podaljšanje kmetijske dejavnosti in v katerih se uporabljajo kmetijski proizvodi. Značilna dejavnost te prve skupine je predelava kmetijskih proizvodov,

–„druge neločljive nekmetijske dopolnilne dejavnosti“: ta skupina zajema dejavnosti, ki uporabljajo kmetijsko gospodarstvo in njegova sredstva za kmetijsko proizvodnjo. Je manj poenotena kakor prva skupina.

2.079Na splošno vključujejo te dejavnosti različne proizvode (blago in storitve), katerih količin ni mogoče seštevati.

2.080Proizvodi teh dejavnosti so namenjeni ali za prodajo, barter, plačilo v naravi, lastno končno potrošnjo (⌦ glej točko ⌫ 2.062) ali gredo v zaloge.

🡻 280/2019 člen 1 in Priloga I.5(n)

2.081V skladu z ESR 2010, je točka 3.82 Raziskave in razvoj (RR) ustvarjalno delo, opravljeno sistematično za povečanje obsega znanja in uporabo tega znanja za odkrivanje ali razvijanje novih proizvodov, vključno z izboljšanimi različicami ali razvijanjem novih proizvodov, izboljšanimi različicami ali lastnostmi obstoječih proizvodov ali odkrivanjem ali razvijanjem novih ali učinkovitejših proizvodnih postopkov. RR znatnega obsega glede na glavno dejavnost se zajame kot stranska dejavnost lokalne EED. Če je mogoče, se za RR upošteva posebna lokalna EED, ki se ne razporedi kmetijski dejavnosti. Za enote, ki imajo tudi dejavnosti RR, če jih ni mogoče razporediti v ločeno lokalno EED in če je mogoče oceniti izdatke za RR za kmetijske dejavnosti, bi bilo treba te ocene zajeti kot kmetijsko proizvodnjo kot „druge neločljive nekmetijske dopolnilne dejavnosti“ (lastna proizvodnja) in kot bruto investicije v osnovna sredstva.

🡻 138/2004

4.Proizvodnja kmetijske dejavnosti

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(o) (prilagojeno)

2.082V skladu z definicijo proizvodnje kmetijske dejavnosti (⌦ glej točko ⌫ 1.16) sestoji proizvodnja kmetijske dejavnosti iz vsote proizvodnje kmetijskih proizvodov (⌦ glej točki ⌫ 2.076 ⌦ in ⌫ 2.077) ter blaga in storitev, proizvedenih v neločljivih nekmetijskih stranskih dejavnostih (⌦ glej točke ⌫ 2.078 do 2.081).

🡻 138/2004

5.Vrednotenje proizvodnje

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(p) (prilagojeno)

2.082Proizvodnja se vrednoti po osnovni ceni. Osnovna cena je cena, ki jo proizvajalci prejmejo od kupca za enoto proizvedenega blaga ali storitve, zmanjšana za vse davčne obveznosti (⌦ to je ⌫ davke na proizvode) na navedeno enoto kot posledica njene proizvodnje ali prodaje, in povečana za vse subvencije (⌦ to je ⌫ subvencije na proizvode), ki se za navedeno enoto prejmejo kot posledica njene proizvodnje ali prodaje. Osnovna cena ne vključuje prevoznih stroškov, ki jih proizvajalec zaračuna posebej. Prav tako ne vključuje dobičkov in izgub iz lastnine na finančnih in nefinančnih sredstvih ( ⌦ glej ⌫ ESR 2010, točka 3.44).

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(q)

2.084Sestavne dele proizvodnje, kot so prodaja, plačilo v naravi, dopolnjevanje zalog in proizvodi, porabljeni znotraj enote, je treba ovrednotiti po osnovni ceni. Podobno je treba ovrednotiti proizvodnjo za lastno končno porabo (⌦ to je ⌫ osnovna sredstva za lastno potrošnjo in lastno končno potrošnjo) po osnovni ceni podobnih proizvodov, ki se prodajajo na trgu. Nedokončana proizvodnja in njena povečanja se vrednotijo z deležem tekoče osnovne cene dokončanega proizvoda. Če je treba slednjo oceniti vnaprej, mora vrednotenje temeljiti na dejansko nastalih stroških, povečanih s pribitkom za ocenjeni poslovni presežek ali raznovrstni dohodek.

2.085Pri pripravi ERK v skladu s sistemom „neto“ knjiženja (⌦ glej točke ⌫ 3.033 in 3.035 do 3.043) se pri določanju osnovne cene ne upošteva DDV, ki ga fakturira proizvajalec.

2.086🡺1 Cena, ki jo je prejel proizvajalec, ustreza proizvajalčevi ceni (ne vključuje fakturiranega DDV), kakor je opredeljeno v SNR 2008, točke 6.51 do 6.54 (⌦ to je ⌫ cena franko kmetijsko gospodarstvo). 🡸 Osnovno ceno lahko izračuna proizvajalec s pribitkom subvencij in brez davkov (razen DDV) na proizvode. Kadar je izračun osnovne cene zaradi težav, ki jih povzroča pripisovanje davka ali subvencije na določen proizvod, se proizvodnja lahko ovrednoti neposredno po osnovni ceni. V tem primeru se izračuna neposredno iz vrednosti proizvajalčeve cene (razen fakturiranega DDV) z odbitkom vrednosti davkov na proizvode (razen VAT) in s pribitkom vrednosti subvencij na proizvode.

2.087Zaradi vrednotenja proizvodnje po osnovni ceni je treba razlikovati med davki (razen DDV) na proizvode in subvencijami na proizvode (⌦ glej točki ⌫ 3.027 in 3.053) na eni strani in drugimi davki in subvencijami na proizvodnjo (⌦ glej točki ⌫ 3.044 in 3.058) na drugi strani. Davki in subvencije na proizvode se ne prikažejo v računu ustvarjanja dohodka dejavnosti (ta račun vključuje samo druge davke na proizvodnjo in druge subvencije na proizvodnjo, ⌦ glej točko ⌫ 3.055).

2.088Cena določenega proizvoda, ki jo prejmejo proizvajalci, ni nujno vedno enaka; lahko se spreminja, med drugim v skladu z vrsto pošiljke. Na primer struktura, kar zadeva kakovost, proizvoda, ki ga neposredno izvozi proizvajalec, je lahko drugačna od strukture prodaje, namenjene za nacionalno potrošnjo, ali domače prodaje drugim kmetijskim enotam. Posledično bi imelo to blago drugačno ceno. Pripomniti je treba, da je treba prejemke ali plačila denarnih nadomestil za izvoz upoštevati v ERK, kadar proizvodna enota neposredno izvaža svojo proizvodnjo.

2.089Ta splošna načela vrednotenja zahtevajo posebno obravnavo za določene proizvode, kot so sezonski proizvodi in vino. Obrazložena je v oddelku, ki ureja vrednotenje spremembe zalog (⌦ glej točke ⌫ 2.186 do 2.201).

C.VMESNA POTROŠNJA

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(r) (prilagojeno)

(⌦ glej ⌫ ESR 2010, 3.88 do 3.92)

🡻 138/2004

1.Definicija

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(s) (prilagojeno)

2.090Vmesno potrošnjo sestavlja vrednost vseh proizvodov in storitev, ki se kot vložek potrošijo v proizvodnem procesu, ne vključujejo pa osnovnih sredstev, katerih potrošnja je zajeta kot potrošnja stalnega kapitala. Zadevno blago in storitve se lahko v proizvodnem procesu preoblikujejo ali pa porabijo (⌦ glej ⌫ ESR 2010, točka 3.88). V natančni klasifikaciji po različnih kategorijah postavk vmesna potrošnja prikazuje prepletanje kmetijstva z drugimi vejami gospodarstva, ki ga prinašajo vložki. Vmesna potrošnja se uporablja tudi kot vknjižba v izračunu intenzivnosti dejavnikov (to je razmerja med dvema dejavnikoma proizvodnje, npr. vložek vmesne potrošnje in dela).

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(t) (prilagojeno)

2.091Vmesna potrošnja izključuje nova ali obstoječa pridobljena osnovna sredstva, ki jih je proizvedlo gospodarstvo ali so bila uvožena: zajeta so kot bruto investicije v osnovna sredstva (⌦ glej točko ⌫ 2.110, (c) do (f)). To zadeva postavke, ki so nekmetijska osnovna sredstva, kakor so objekti ali druge strukture, stroji in oprema ter kmetijska osnovna sredstva, kakor so nasadi in živina v produktivni dobi. Pridobitev neproizvedenih sredstev, kot so zemljišča, je prav tako izključena iz vmesne potrošnje. Orodja, ki niso draga in se uporabljajo za splošne dejavnosti, kot so žage, kladiva, izvijači, navadni in francoski ključi za vijake, momentni ključi ter drugo ročno orodje, majhne naprave, kot so žepni kalkulatorji, so prikazani kot vmesna potrošnja.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

2.092Vmesna potrošnja vključuje blago in storitve, porabljene v pomožnih dejavnostih (⌦ na primer ⌫ upravljanje nakupov in prodaj, trženje, računovodstvo, prevoz, skladiščenje, vzdrževanje itd.). Potrošnja teh proizvodov in storitev se ne bi smela razlikovati od potrošnje proizvodov in storitev, porabljenih med izvajanjem glavne (ali dopolnilne) dejavnosti lokalne EED.

2.093Vmesna potrošnja vključuje tudi vse izdatke za blago in storitve, ki sicer koristijo zaposlenim, v glavnem pa delodajalcu 17 (⌦ na primer ⌫ povračila zaposlenim za stroške potovanj, ločenega življenja, selitev ter zabav, nastalih med službo; stroški za zagotavljanje udobja na delovnem mestu).

2.094Zaradi sprejetja pojma dejavnosti in lokalne EED kot osnovne enote ERK vmesna potrošnja dejavnosti vključuje blago in storitve, ki jih zagotavlja ena lokalna EED drugi lokalni EED (za namene proizvodnega procesa), četudi te enote pripadajo isti institucionalni enoti.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(u) (prilagojeno)

2.095Trgovina z živino, ki je podobna zalogam nedokončane proizvodnje (kakor so prašički in jajca za valjenje) in poteka med kmetijskimi enotami, ter uvoz živine, nista zajeta kot vmesna potrošnja (ali katera koli vrsta proizvodnje) (⌦ glej točke ⌫ 2.066 do 2.070).

🡻 138/2004 (prilagojeno)

2.096Proizvodi in storitve, ki se proizvedejo in potrošijo v isti kmetijski enoti (⌦ to je ⌫ proizvedeno in porabljeno v istem referenčnem obdobju za namene kmetijske proizvodnje) niso zajeti kot vmesna potrošnja, razen če se navedejo tudi v proizvodnji dejavnosti (kot rastlinski pridelki, ki se uporabijo kot krma, ⌦ glej točke ⌫ 2.049 do 2.057 ⌦ in točko ⌫ 2.060).

2.Elementi vmesne potrošnje

(a)Seme in sadike

2.097Ta skupina zajema celotno potrošnjo odkupljenega domačega in uvoženega semena in sadik za tekočo proizvodnjo ter za ohranjanje stanja v vinogradih, sadovnjakih in nasadih božičnih drevesc. Vključuje zlasti neposreden nakup semena in sadik od drugih kmetov. Vendar pa seme, pridelano in porabljeno v isti enoti v istem referenčnem obdobju, ni zajeto v tem poglavju (⌦ glej točko ⌫ 2.052).

2.098Treba je opozoriti, da vmesna potrošnja semena kmetijskih rastlin v glavnem ustreza: (i) prvi generaciji semena, ki ga kupi proizvajalec za razmnoževanje; in (ii) certificiranemu semenu, ki ga kupi kmetovalec za rastlinsko pridelavo.

(b)Energija; maziva

2.099Ta skupina zajema električno energijo, plin in vsa druga trdna in tekoča goriva in pogonske snovi. Treba je opozoriti, da se prikazuje samo potrošnja energije na kmetijskem gospodarstvu in ne potrošnja energije v gospodinjstvu kmetovalca.

(c)Gnojila in sredstva za izboljšanje tal

2.100Sredstva za izboljšanje tal vključujejo, na primer, apno, šoto, blato, pesek in sintetične pene.

(d)Proizvodi za zaščito rastlin in pesticidi

2.101Vključujejo herbicide, fungicide, pesticide in druge podobne anorganske in organske snovi (⌦ na primer ⌫ zastrupljena vaba).

(e)Veterinarski stroški

2.102Tukaj so zajeta zdravila, za katere se račun izdaja ločeno od računa za veterinarja (zdravila, ki jih neposredno odmeri veterinar se zajemajo skupaj z računom za veterinarja), in veterinarski stroški.

(f)Živalska krma

2.103Ta skupina zajema vso odkupljeno in uvoženo krmo, predelano ali nepredelano, vključno s tisto, ki je pridobljena neposredno od drugih kmetovalcev. Rastlinski pridelki, ki se uporabljajo v živalski krmi, pridelani in uporabljeni v istem referenčnem obdobju na istem kmetijskem gospodarstvu, so prav tako zajeti in se vnesejo v podskupino naslova živalska krma kot potrošnja znotraj enote (⌦ glej točko ⌫ 2.057). Zajeti so tudi v proizvodnji.

2.104Stroške, nastale pri pripravi in konzerviranju krme (⌦ na primer ⌫ stroški energije in stroški za kemične konzervanse itd.), je treba razvrstiti po vrsti stroška in ne skupaj s samo krmo.

(g)Vzdrževanje strojev in opreme

2.105Ta skupina vključuje:

–nakupi proizvodov in storitev za vzdrževanje (⌦ to je ⌫redno nadomeščanje posameznih pokvarjenih strojev ali pokvarjenih delov) in popravila, potrebna za vzdrževanje osnovnih sredstev v uporabnem stanju (⌦ glej točke ⌫ 2.127⌦ , 2.128 in ⌫ 2.129),

–nakup opreme za zaščito kmetijskih rastlin (razen pripravkov za zaščito rastlin in nadzor nad škodljivci, ⌦ glej točko ⌫ 2.101), kakor so detonatorji, zaščita pred točo, orošanje proti pozebi itd.

(h)Vzdrževanje stavb

2.106Ta skupina zajema nakup materiala (cement, zidaki itd.), stroške dela ali skupne stroške, ki jih imajo kmetovalci za vzdrževanje kmetijskih stavb ali drugih struktur (razen stanovanja) (⌦ glej točke ⌫ 2.127 ⌦ , 2.128 in ⌫ 2.129).

(i)Kmetijske storitve

2.107Te kmetijske storitve (ki predstavljajo najem strojev in opreme z ustreznim delom) so sestavni del kmetijstva (⌦ glej točke ⌫ 1.79 do 1.88) in so zajete kot vmesna potrošnja ter se vnašajo tudi pod „proizvodnjo“.

🡻 909/2006 člen 1 in Priloga I.2

(j)Posredno merjene storitve finančnega posredništva (PMSFP)

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(v) (prilagojeno)

2.108V skladu z dogovorom ESR 2010 je treba vrednost posredno merjenih storitev finančnega posredništva (PMSFP), ki jih uporablja kmetijska dejavnost, prikazati kot vmesno potrošnjo kmetijske dejavnosti (⌦ glej ⌫ Poglavje 14, ESR 2010).

🡻 909/2006 člen 1 in Priloga I.3

(k)Drugo blago in storitve

🡻 138/2004

2.109To drugo blago in storitve vključujejo:

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(w) (prilagojeno)

(a)plačano najemnino, neposredno ali kot del pogodbe o najemu, za uporabo nerezidenčnih stavb in drugih kapitalskih sredstev (opredmetenih ali neopredmetenih), kakor so najem strojev in opreme brez izvajalcev (⌦ glej točko ⌫ 1.23) ali računalniške programske opreme. Če pa ni mogoče razlikovati med najemom lokalne EED nestanovanjskih stavb in najemom zemljišč, je v računu dohodka podjetja celotna postavka zajeta kot najem zemljišča (⌦ glej točko ⌫ 3.082);

🡻 138/2004

(b)plačila za zdravniške preglede delavcev;

(c)plačila za kmetijske svetovalce, raziskovalce, računovodje, davčne svetovalce, odvetnike itd.;

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(w)

(d)nakupi storitev tržnih raziskav in oglaševanja, izdatki za usposabljanje osebja in podobne storitve;

🡻 138/2004 (prilagojeno)

(e)izdatki za prevozne storitve: to vključuje povračila zaposlenim za stroške potovanj, ločenega življenja in selitev zaradi službe, zlasti v korist delodajalca, ter zneske, ki jih plača delodajalec neodvisnim podjetjem, ki zaposlenim zagotavljajo prevoz (razen prevoza med domom in službo; ⌦ glej točko ⌫ 2.093, ⌦ točko ⌫ 2.110(b) in ⌦ točko ⌫ 3.016) ter prevoza proizvodov na sejme in razstave. Če po drugi strani prevoz zagotavlja osebje in lasten prevoz delodajalca, naj bi se stroški zajeli v ustrezna poglavja.

Ker se nakup proizvodov vrednoti po kupčevih cenah in prodaja po osnovni ceni (⌦ glej točke ⌫ 2.111 in 2.112, 2.083), se stroški prevoza proizvodov ponavadi ne navajajo ločeno. Šteje se, da se prevozni stroški, vključeni v prodajo, zaračunajo ločeno. Če proizvajalec najame tretjo stranko za prevoz proizvodov kupcu, se prevozni stroški ne navajajo niti kot vmesna potrošnja niti kot proizvodnja v ERK. Če je proizvajalec ⌦ tisti, ki ⌫prevaža blago, se to obravnava kot nekmetijska dejavnost, za katero bi se morali stroški ustrezno zajeti, če je dejavnost neločljiva. Slednjič to poglavje vsebuje izdatke, nastale pri izvajanju nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti v zvezi s prevozom, trgovino in skladiščenjem za tretje stranke;

(f)poštni in telekomunikacijski stroški;

🡻 2022/590 člen 1.4 in Priloga I.4 (prilagojeno)

(g)nadomestilo za storitve, vsebovane v bruto premijah za zavarovanje, ki podjetju zagotavlja kritje pred tveganji, kakršna so izguba živine, škoda zaradi toče, pozebe, požara in neviht. Preostanek, torej neto premija, je sestavni del bruto premije, ki je na razpolago zavarovalnici za poravnavanje terjatev.

Natančna porazdelitev bruto premij na dva sestavna dela se lahko opravi samo za nacionalno gospodarstvo v celoti, kot v primeru nacionalnih računov. Razdelitev sestavnega dela storitve med proizvodne panoge se običajno opravi z ustreznimi ključi za razdelitev, v povezavi s sestavo tabel vložek-rezultat. Zato se je potrebno pri izpolnjevanju te postavke v ERK sklicevati na nacionalne račune (za zajemanje subvencij v zvezi z zavarovalnimi storitvami, glej ⌦ točko ⌫ 3.063, opomba 1);

🡻 138/2004

(h)pristojbine za vzrejo;

🡻 909/2006 člen 1 in Priloga I.4

(i)zaračunani stroški banke (vendar ne obresti za bančna posojila);

🡻 138/2004

(j)prispevki, članarine za članstvo v strokovnih združenjih, kakor so kmetijska zbornica, gospodarska zbornica in kmetijski sindikati;

(k)prispevki kmetijskim zadrugam;

(l)stroški mlečnih testov, razstave in vpisi v rodovne knjige;

(m)izdatki za umetno oploditev in kastracijo;

(n)plačila za uporabo neproizvedenih neopredmetenih sredstev, kakor so patentirana sredstva, blagovne znamke, avtorske pravice, mlečne kvote in druge proizvodne pravice,. nakup teh neproizvedenih neopredmetenih sredstev, so po drugi strani zajeta na računu kapitala;

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(w) (prilagojeno)

(o)plačila javnim organom za pridobitev licenc ali dovoljenj za opravljanje trgovinske ali poklicne dejavnosti, če se za dovoljenja zakonsko zahtevajo natančni pregledi (razen če so stroški nesorazmerni s koristmi zadevnih storitev, ⌦ glej točko ⌫ 3.048(e) in ESR 2010, točka 4.80(d));

(p)nakupi majhnega orodja, ki ni drago, delovnih oblačil, rezervnih delov in trajne opreme, ki se uporablja za razmeroma preprosta dela (ESR 2010, točka 3.89 (f) (1) in SNR 2008, točka 6.225);

(q)pristojbine za kratkoročne pogodbe, najeme in licence, prikazane kot neproizvedena sredstva; to ne vključuje izrecnega nakupa takih neproizvedenih sredstev.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(x)

🡺2 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(y)

(k)postavke, ki ne sodijo v vmesno potrošnjo.

2.110Vmesna potrošnja ne vključuje:

(a)proizvodov in tržnih storitev, ki jih zagotavljajo proizvodne enote svojim zaposlenim zastonj ali po znižani ceni, če ta izdatek jasno in predvsem koristi zaposlenim. Vrednost teh proizvodov in storitev je del sredstev za zaposlene (⌦ glej točko ⌫ 3.018);

(b)potnih stroškov, ki jih plača delodajalec zaposlenim v gotovini; obravnavajo se kot element sredstev za zaposlene (zaposleni ta denar porabi za plačilo ⌦ svojega ⌫ prevoza med domom in službo) (⌦ glej točko ⌫ 3.018(c)). Podobno se plačila, ki jih opravi delodajalec neposredno prevoznemu podjetju za skupni prevoz delavcev (za pot med domom in službo), obravnavajo kot sredstva za zaposlene. Te storitve, kakor so prevoz od doma v službo ali parkirišča, imajo nekatere značilnosti vmesne potrošnje. 🡺1 Vendar pa se šteje, da delodajalci potrebujejo to vrsto storitev, da privabijo in zadržijo zaposlene (in bi jih morali običajno vseeno sami plačati) in ne zaradi potreb samega proizvodnega procesa (⌦ glej ⌫ SNR 2008, točka 7.51); 🡸

(c)nakupov kmetijskih objektov in premičnin (to je osnovnega sredstva, katerega običajno obdobje uporabe je več kakor eno leto); taki nakupi se štejejo kot bruto investicije v osnovna sredstva (⌦ glej točko ⌫ 2.162);

(d)plačila finančnega lizinga za uporabo osnovnih sredstev za kmetijstvo ne predstavljajo nakupa storitev, ampak transakcijo, ki se deloma vpiše pod obresti (v račun podjetniškega dohodka) in deloma kot povračilo kapitala (v finančni račun) (⌦ glej točko ⌫ 2.123);

(e)izdatkov za prenavljanje (za vzdrževanje ⌦ glej točki ⌫ 2.105 in 2.106) osnovnih sredstev (prenavljanje streh, žlebov, električnih in ogrevalnih napeljav v kmetijskih objektih) in izdatkov za izboljšanje in popravilo osnovnih sredstev za podaljšanje običajne življenjske dobe ali povečanje produktivnosti; to podaljšanje se obravnava kot bruto investicija v osnovna sredstva, ker presega najnujnejše za ohranjanje osnovnih sredstev v delovnem stanju (⌦ glej točke ⌫ 2.127⌦, 2.128 in ⌫ 2.129);

(f)🡺1 nakupa storitev, povezanih s pridobitvijo lastništva zemljišč, objektov in drugih obstoječih osnovnih sredstev, kakor so plačila za posrednike, pravne zastopnike, raziskovalce, inženirje itd., ter plačila za vpise v zemljiško knjigo (⌦ glej ⌫ ESR 2010, točka 3.133). 🡸 To se obravnava, kakor da je del bruto investicij v osnovna sredstva (⌦ glej točki ⌫ 2.132 in 2.133);

(g)proizvodov in storitev, proizvedenih in porabljenih v isti enoti in v istem referenčnem obdobju (razen nekaterih proizvodov, ⌦ glej točke ⌫ 2.056, 2.103 ⌦ in ⌫ 2.107). Ti proizvodi in storitve se tudi ne zajamejo kot proizvodnja;

(h)plačana najemnina za uporabo zemljišča se navede pod „najemnina“ (⌦ glej točko ⌫ 3.080);

(i)izdatkov za uporabo stanovanj, to je končna potrošnja (računi za gospodinjstva) in ni prikazana v ERK;

(j)obrabe osnovnih sredstev, ki sodi pod potrošnjo stalnega kapitala (⌦ glej točko ⌫ 3.099);

(k)neto zavarovalnih premij (⌦ glej točko ⌫ 2.109(g));

(l)zavarovalnih premij za osebne sheme zavarovanja za primer poškodb in prispevkov za shemo zdravstvenega in nezgodnega zavarovanja; razdeljeni so med razdelitvene transakcije in končno potrošnjo (računi za gospodinjstva);

(m)pristojbin za vodo, plačanih kot davek in nepovezanih s količino porabljene vode;

(n)nakupa storitev od javnih organov pod nekaterimi okoliščinami (⌦ glej točko ⌫ 3.048(e)).

3.Vrednotenje vmesne potrošnje

2.111Proizvodi, porabljeni za vmesno potrošnjo, bi se morali vrednotiti po kupčevih cenah za podobne proizvode in storitve, ki se uporabljajo ob času njihovega vnosa v proizvodni proces.

2.112Kupčeva cena je cena, ki jo kupec dejansko plača za izdelke v času nakupa. Vključuje davke minus subvencije na proizvode (vendar izključuje odbitne davke na proizvode, kot je DDV). 🡺2 Kupčeva cena vključuje tudi vse prevozne stroške, ki jih kupec posebej plača za dobavo proizvoda ob želenem času in na želeno mesto; od standardne cene so odšteti vsi popusti za nakupe v velikih količinah ali za zunajsezonske nakupe; ne vključuje obresti in zaračunanih storitev, ki nastanejo v okviru kreditnih dogovorov; ne vključuje nobenih dodatnih plačil, nastalih zaradi neplačila v roku, ki je dogovorjen ob nakupu (ESR 2010, točka 3.06). 🡸

2.113Za razliko od drugih panog gospodarstva so v kmetijstvu pomembne subvencije, ki se nanašajo na vmesno potrošnjo. Njihov namen je zmanjšati stroške vmesne potrošnje. Če so te subvencije uvrščene kot subvencije na (nekmetijske) proizvode, znižujejo vrednost vmesne potrošnje, ki se zajame po kupčevih cenah (ne glede na to, ali so plačane dobaviteljem vmesne potrošnje ali kmetijskim proizvajalcem).

2.114Če proizvode ali storitve uvaža neposredno proizvodna enota, naj bi uporabljena kupčeva cena vključevala vse uvozne dajatve, neodbitni DDV in denarne kompenzacijske zneske (prejemke ali plačila).

2.115Vmesna potrošnja se vrednoti brez odbitnega DDV. Odbitni DDV se izračuna za vse nakupe, ki jih opravijo kmetijske enote, ne glede na to, ali se DDV zaračunava po standardnem ali pavšalnem sistemu. Razlika med odbitnim DDV, ki bi ga lahko odbile kmetijske enote na podlagi pavšalnega sistema, če bi zanje veljala standardna shema DDV, in pavšalnim nadomestilom, predstavlja previsoko in prenizko nadomestilo DDV. To se zajame pod druge subvencije na proizvodnjo oziroma druge davke na proizvodnjo (⌦ glej točki ⌫ 3.041 in 3.042).

D.BRUTO INVESTICIJE

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(aa) (prilagojeno)

(⌦ glej ⌫ ESR 2010, točke 3.122 do 3.157)

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(bb)

2.116Bruto investicije vključujejo:

–bruto investicije v osnovna sredstva (P.51g),

–spremembe zalog (P.52);

–pridobitve minus odtujitve vrednostnih predmetov (P.53).

🡻 138/2004

2.117Ker so ERK računi, sestavljeni za prikazovanje tokov, ki jih ustvarjajo enote v okviru proizvodne funkcije, so spodaj obravnavane samo bruto investicije v osnovna sredstva in spremembe zalog.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(cc) (prilagojeno)

2.118Bruto investicije so merjena bruto potrošnja stalnega kapitala (P.51c).

Neto investicije (P.51n) so bruto investicije z odbitkom potrošnje stalnega kapitala. Potrošnja stalnega kapitala je vrednost amortizacije osnovnih sredstev zaradi običajne obrabe med proizvodnim procesom (⌦ glej točko ⌫ 3.099).

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(dd)

1.Bruto investicije v osnovna sredstva

🡻 138/2004

(a)Definicija

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(ee) (prilagojeno)

2.119Bruto investicije v osnovna sredstva vključujejo pridobitve, zmanjšane za odtujitve, osnovnih sredstev s strani rezidenčnih proizvajalcev v danem obdobju, povečane za določena povečanja vrednosti neproizvedenih sredstev, ki so rezultat proizvodne dejavnosti proizvajalcev ali institucionalnih enot (ESR 2010, točke 3.125 do 3.129). Osnovna sredstva so proizvedena sredstva, ki se v proizvodnji uporabljajo več kot eno leto (⌦ glej ⌫ ESR 2010, točka 3.124 in Priloga 7.1).

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.1(a)

(b)Komentar za nacionalno gospodarstvo kot celoto

2.120Bruto investicije v osnovna sredstva nacionalnega gospodarstva se razumejo kot delež bruto domačega proizvoda (BDP), proizveden v referenčnem letu, ki je namenjen za uporabo v obdobju, daljšem od enega leta, kot proizvodna sredstva v proizvodnem procesu (za razliko od končne potrošnje zasebnih ali javnih gospodinjstev, izvoza in sprememb zalog). Zato se proizvodi, ki so bili sicer proizvedeni v preteklem obdobju in so torej vključeni v nacionalni proizvod ter so dani v drugačno uporabo v referenčnem obdobju, ne vključijo v bruto investicije v osnovna sredstva nacionalnega gospodarstva. Sprememba uporabe ali lastništva ne pomeni, da taki proizvodi postanejo še enkrat del domačega proizvoda in nikakor ne spreminjajo skupne mase stalnega kapitala nacionalnega gospodarstva v celoti. Vključitev takih transakcij pa je pomembna v analizah po homogenih panogah, dejavnostih ali sektorjih.

2.121Če sprememba lastništva povzroči drugačno uporabo (⌦ to je ⌫ ne več kakor kapitalska sredstva), gre za zmanjšanje kapitalskih sredstev nacionalnega gospodarstva. Najobičajnejši tak primer so rabljena motorna vozila, ki jih gospodinjstva kupijo od proizvodnih enot, rabljena pomorska plovila, prodana v drugo državo, in osnovna sredstva, ki so bila razdeljena in dana v vmesno uporabo. Ker je nova uporaba v teh primerih del nacionalnega proizvoda (končna potrošnja, izvoz ali druga uporaba, odvisno od vrste sredstva, proizvedenega od začetka), je treba zaradi tega zmanjšati bruto investicije v osnovna sredstva. Zato 🡺1 ESR 2010 🡸 uporablja pojem neto nabav obstoječega proizvedenega sredstva za izračun bruto investicij v osnovna sredstva: to poglavje omogoča odtujitve kapitala, to je upoštevanje zmanjšanja stalnega kapitala.

2.122Neto pridobitve obstoječih sredstev so lahko pozitivne, torej predstavljajo povečanje kapitalskih sredstev v gospodarstvu kot celoti. Tako je na primer, če so rabljena vozila, ki so bila že uvrščena kot končna potrošnja v nacionalni proizvod, kupijo za uporabo kot stalni kapital. Ker prodaja obstoječega investicijskega sredstva presega nakupe, so neto pridobitve negativne za nacionalno gospodarstvo v celoti. Če pa se bruto investicije v osnovna sredstva razdelijo po uporabniških gospodarskih panogah, so neto pridobitve lahko pozitivne za nekatere panoge.

(c)Merilo za prenos lastništva

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(ff) (prilagojeno)

2.123Določitev bruto investicij v osnovna sredstva sektorjev ali panog gospodarstva temelji na merilu lastništva (pridobitev, odtujitev) in ne na merilu uporabe sredstva. Treba je navesti, da se osnovna sredstva, pridobljena s finančnim lizingom (vendar ne preprosto najeta), obravnavajo kot sredstva najemojemalca (če je najemojemalec proizvajalec) in ne najemodajalca, ki obdrži finančno sredstvo, ki ustreza ocenjeni terjatvi (⌦ glej točko ⌫ 2.110(d) in Poglavje 15 ESR 2010 o razlikovanju med različnimi oblikami najema trajnega blaga) ⌦  18  ⌫.

🡻 138/2004

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(gg)

2.124🡺1 Uporaba merila lastništva je odvisna od statističnega sistema, na podlagi katerega se izračunavajo bruto investicije v osnovna sredstva. 🡸 Če so to podatki kupcev, v teoriji ni težav (razen praktičnih težav zajema vseh investitorjev). Pogosto pa (in to velja zlasti v kmetijstvu) se za osnovo za izračun uporabljajo podatki proizvajalcev osnovnih sredstev o proizvodnji ali prodaji. Poleg tistih primerov, kadar ni jasno, ali proizvod sodi pod rubriko osnovnega sredstva ali ne, je težko tudi določiti dejanskega kupca, ker narava osnovnega sredstva samo navaja, kdo je uporabnik. V kmetijstvu zato obstaja tveganje, da bodo zajeti tudi investicijski proizvodi, ki jih niso kupila kmetijska gospodarstva, ampak komercialna podjetja za namen oddajanja brez upravljavcev.

(d)Pridobitve

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(hh) (prilagojeno)

2.125Pridobitve osnovnih sredstev zajemajo nova ali obstoječa osnovna sredstva, ki so bila pridobljena (kupljena, pridobljena z barterskimi transakcijami, prejeta kot kapitalski prenosi v naravi ali pridobljena s finančnim lizingom), osnovna sredstva, proizvedena in zadržana za proizvajalčevo lastno uporabo, velike izboljšave osnovnih sredstev in neproizvedenih opredmetenih sredstev, naravno rast v kmetijskih sredstvih (živina in nasadi) ter stroške, povezane s prenosom lastništva neproizvedenih sredstev (⌦ glej ⌫ ESR 2010, točka 3.125(a)).

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(jj)

2.126🡺1 Nakup ali proizvodnja trajnega blaga za lasten račun, potrebnega za začetno namestitev, pomeni investicije v osnovna sredstva. 🡸 Zaloga steklenic v pivovarni ali podjetju, ki proizvaja vino (razen nepovratnih steklenic), na primer predstavlja količino proizvodov, ki se zajamejo kot sredstva, čeprav je vrednost vsake steklenice zanemarljiva. Enako velja za stole in mize, posodo in pribor v restavraciji ali za orodje v podjetju. Začetna namestitev teh sredstev predstavlja investicijo v osnovna sredstva: vendar pa se potrošnja stalnega kapitala v teh primerih ne računa, ker se predpostavlja, da potem ko je namestitev opravljena, ohranja enako vrednost zaradi stalnih nakupov nadomestnih predmetov, ki nadomestijo izgubljene ali neuporabne. Tekoči nadomestni nakupi so zajeti kot vmesna potrošnja. To pravilo, ki je v teoriji jasno, se včasih težko uporablja v praksi, ker statistični podatki o proizvodnji ali prodaji ne dajejo jasne predstave o tem, ali so bili zadevni proizvodi kupljeni za začetno namestitev ali za nadomestitev obstoječih predmetov.

2.127Proizvodi in storitve, vključeni v obstoječa osnovna sredstva za njihovo izboljšanje, ponovno gradnjo ali predelavo, ki podaljšujejo njihovo uporabnost ali povečujejo produktivnost, se zajamejo z osnovnimi sredstvi, v katera so vključeni. To delo se šteje kot pridobitev novih osnovnih sredstev. Načeloma to poglavje vključuje vse proizvode in storitve, vključene v osnovna sredstva, ki presegajo obseg tekočega vzdrževanja in popravil. Kot tekoče vzdrževanje se obravnavajo vse storitve, ki jih je glede na običajno življenjsko dobo osnovnega sredstva treba zagotavljati večkrat v relativno kratkih presledkih, da bi ohranjali sredstvo v uporabnem stanju. Zajema na primer nadomestilo sestavnih delov osnovnega sredstva, ki se hitro obrabljajo, zunanje ali notranje pleskanje itd.

2.128Višina zneskov, potrošenih za to vzdrževanje, nikakor ni merilo za določanje, ali storitev ustvarja sredstvo ali predstavlja tekoče vzdrževanje, ker so lahko pri kapitalskih postavkah z visoko vrednostjo tudi storitve za tekoče vzdrževanje zelo drage (⌦ glej točko ⌫ 2.110(e)). Pravzaprav bi morala biti razdelitev storitev, opravljenih na obstoječih osnovnih sredstvih za kategorijo „tekoče vzdrževanje“ ali „bruto investicije v osnovna sredstva“, določena s presledkom, ki bo potekel pred ponovitvijo storitve, ⌦ na primer ⌫. nadomestilo delov, ki se običajno obrabijo v enem letu, kakor so pnevmatike tovornjakov, in se šteje kot tekoče vzdrževanje, medtem ko nadomestilo motorja predstavlja investicije v osnovna sredstva, ne zato, ker je vrednost višja, ampak zato, ker motorja ponavadi ni treba nadomestiti vsako leto, ampak šele po več letih. Zajemanje storitve te vrste v rubriko sredstva (to je obravnava kot investicije v osnovna sredstva in ne kot tekoče vzdrževanje) omogoča enakomerno razdelitev vrednosti čez celotno obdobje uporabe s pomočjo potrošnje stalnega kapitala.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(kk) (prilagojeno)

2.129SNR 2008 navaja, da bi bilo treba določiti izboljšave osnovnih sredstev glede na obseg sprememb značilnosti osnovnih sredstev, to je glede na večje spremembe velikosti, oblike, delovanja, zmogljivosti ali pričakovane življenjske dobe, ali glede na dejstvo, da izboljšave niso take spremembe, ki bi potekale redno pri drugih osnovnih sredstvih iste vrste kot del rednih programov vzdrževanja in popravil (⌦ glej ⌫ SNR 2008, točki 10.43 in 10.46).

🡻 138/2004

(e)Odtujitve

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(ll) (prilagojeno)

2.130Odtujitve osnovnih sredstev obsegajo prodajo, rušenje, spremembo v odpadni material ali uničenje osnovnih sredstev s strani lastnika, ali njihovo oddajo z barterskimi prenosi ali kapitalskimi transferji v naravi (⌦ glej ⌫ ESR 2010, točka 3.125(b) in točka 3.126). Odtujitve običajno povzročijo spremembo lastništva in imajo neposreden ekonomski namen (zato se tista osnovna sredstva, ki jih lastnik poruši, spremenijo v odpadni material ali uničijo, da se prepreči njihova nadaljnja ekonomska uporaba, ne vključijo v te odtujitve) (⌦ glej ⌫ SNR 2008, točka 10.38). Vendar pa lahko nekatere odtujitve ostanejo v isti institucionalni enoti, na primer živina, ki jo kmet zakolje in porabi v svoji družini.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(mm)

(f)Vrednotenje bruto investicij v osnovna sredstva

2.131Bruto investicije v osnovna sredstva se vrednotijo po kupčevih cenah (vključno s cenami prenosa lastništva, namestitve in drugih stroškov prevoza) ali, če se proizvajajo za lasten račun, se vrednotijo po osnovnih cenah podobnih osnovnih sredstev (osnovna cena se lahko dobi iz vsote nastalih stroškov). Odtujitve bi se morale zajemati po prodajni ceni, ki bi morala ustrezati kupčevi ceni z odštetimi stroški, nastalimi s prenosom lastništva sredstev, namestitvijo in stroški prevoza (⌦ glej točko ⌫ 2.130).

(g)Stroški prenosa lastništva

2.132Stroški prenosa lastništva sredstev predstavljajo bruto investicije v osnovna sredstva kupca, četudi nekatere stroške plača prodajalec. Obsegajo izdatke, nastale za prevzem lastništva sredstev (namestitev in prevozni stroški itd.), pristojbine in provizije posrednikov (pravni zastopniki, izvedenci itd.) ter davke, ki se plačajo na posredniške storitve, uporabljene pri prenosu lastništva sredstev.

2.133Bruto investicije v osnovna sredstva kupca obsegajo vrednost pridobljenega sredstva (brez stroškov prenosa), skupaj s skupnimi stroški prenosa pri pridobitvi. Bruto investicije v osnovna sredstva prodajalca pa obsegajo le vrednost prodanega sredstva (brez stroškov prenosa) 19 . Pri neproizvedenih sredstvih (zemljišče ali patentirana sredstva, proizvodne pravice), ki niso vključena v bruto investicije v osnovna sredstva, morajo biti ti stroški ločeni od pridobitev/odtujitev teh sredstev in zajeti pod drugo rubriko kot bruto investicije v osnovna sredstva kupca.

(h)Bruto investicije v osnovna sredstva in spremembe vrednosti sredstev

2.134Bilanca stanja, ki je razčlenjen seznam vrednosti sredstev v lasti in sprejetih obveznosti, zagotavlja podatke o različnih sestavnih delih spremembe vrednosti sredstev. 🡺1 Kakor je določeno v bilancah stanja (⌦ glej ⌫ ESR 2010, točki 7.12 in 7.13), se sprememba vrednosti sredstva med koncem in začetkom obračunskega obdobja lahko opiše na naslednji način: 🡸

2.135Nominalni dobički (brez izgub) iz lastnine ustrezajo dobičkom iz lastnine (brez izgub), ki so se nabrali v obravnavanem obdobju in so posledica spremembe cene sredstev, katerih ekonomske in fizične (kvantitativne in kvalitativne) značilnosti ostajajo nespremenjene v obravnavanem obdobju. Te spremembe se zajamejo v računu revalorizacije.

2.136Druge spremembe obsega sredstev so tokovi, ki omogočajo zajemanje odkritja, poslabšanja ali izčrpanja naravnih sredstev ter posledic izrednih dogodkov, ki lahko spremenijo koristi, črpane iz sredstev. Kar zadeva sredstva kmetijske dejavnosti, se lahko spremembe obsega razvrstijo v tri glavne kategorije:

–izjemne izgube ali katastrofalne izgube (potresi, vojne, suša, epidemije itd.),

–razlika med predvideno amortizacijo sredstev (merjena s potrošnjo stalnega kapitala) in dejansko ugotovljeno amortizacijo (zaradi nepredvidenega zastaranja, poškodb, poslabšanja in nesreč, ki povzročijo hitrejšo amortizacijo od predvidene),

🡻 2022/590 člen 1.4 in Priloga I.5 (prilagojeno)

–spremembe v razvrstitvi ali strukturi osnovnih sredstev: ⌦ na primer⌫ spremembe gospodarskega namena kmetijskih zemljišč, molzne živine, namenjene proizvodnji mesa (⌦ glej točko ⌫ 2.149, opomba 1), ali kmetijskih objektov, ki so bili spremenjeni za zasebno ali drugo ekonomsko rabo.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

2.137Bruto investicije v osnovna sredstva in potrošnja stalnega kapitala (⌦ glej točke ⌫ 3.098 do 3.106) torej niso edini elementi, ki jih je treba upoštevati pri analizi sprememb vrednosti sredstev.

(i)Elementi bruto investicij v osnovna sredstva

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(oo) (prilagojeno)

2.138ESR 2010 razlikuje med več vrstami elementov, ki bi jih bilo treba zajemati kot bruto investicije v osnovna sredstva (⌦ glej ⌫ ESR 2010, točka 3.127):

–stanovanja,

–drugi objekti in strukture, vključno z večjimi izboljšavami zemljišč,

–stroji in oprema, kot so ladje, avtomobili in računalniki,

–sistemi vojaškega orožja,

–gojeni biološki viri, ⌦ na primer ⌫ drevesa in živina,

–stroški prenosa lastništva neproizvedenih sredstev, kot so zemljišča, pogodbe, najemi in licence,

–RR, vključno s proizvodnjo prosto dostopnih RR,

–raziskovanje in vrednotenje rudišč,

–računalniška programska oprema in podatkovne zbirke,

–razvedrilni, literarni in umetniški izvirniki,

–druge pravice intelektualne lastnine.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(pp)

2.139ERK razlikuje med naslednjimi vrstami elementov bruto investicij v osnovna sredstva:

–nasadi, ki večkrat dajejo pridelek,

–živina kot osnovno sredstvo,

–osnovna sredstva (razen kmetijskih sredstev):

–stroji in drugo investicijsko blago,

–transportna oprema,

–kmetijske stavbe (nestanovanjske),

–druge strukture, razen izboljšave zemljišč (drugi objekti in strukture itd.),

–drugo (računalniška programska oprema itd.),

–večje izboljšave zemljišč;

–stroški, povezani s prenosom lastništva neproizvedenih sredstev, kakor so zemljišča in proizvodne pravice,

–RR, ki zajema raziskave in razvoj specializiranih enot ter raziskave in razvoj za lastno proizvodnjo.

🡻 138/2004

2.140Bruto investicije v kmetijska osnovna sredstva zadevajo dve vrsti sredstev (nasadi in živina), ki se večkratno in nenehno uporabljajo za proizvodnjo proizvodov, kakor so sadje, kavčuk, mleko itd.: sadna drevesa, trte, nasadi hmelja, nasadi jagodičevja in nasadi špargljev. Nasadi božičnih drevesc (ki dajejo končni izdelek samo enkrat) niso osnovna sredstva, kakor tudi ne žito in zelenjava. Med živali, ki predstavljajo osnovna sredstva, je vključena plemenska živina, govedo, namenjeno za proizvodnjo mleka, ovce, rejene za volno in delovna živina (živina za zakol, vključno s perutnino, ni osnovno sredstvo).

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(qq)

(j)Nasadi, ki večkrat dajejo pridelek

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(rr) (prilagojeno)

2.141V skladu z ESR 2010 (točka 3.125) bruto investicije v osnovna sredstva v nasadih ustrezajo vrednosti pridobitev minus odtujitev naravnih sredstev, ki večkrat dajejo pridelek (kakor je sadno drevje), ki so dozoreli, katerim se prišteje naravna rast takšnih sredstev, dokler ne dosežejo zrelosti (to je obrodijo proizvoda) v zadevnem obračunskem obdobju.

🡻 138/2004

2.142Ta opredelitev bruto investicij v osnovna sredstva ustreza:

–izdatkom za nove nasade (nove ali prenovljene) v obračunskem obdobju, vključno z zneski, porabljenimi za vzdrževanje mladih nasadov v obračunskem obdobju (v prvih treh letih),

–povečanju realne vrednosti nasadov do zrelosti,

–stroškom, povezanim s prenosom lastništva pri izmenjavah nasadov, ki so dozoreli, med kmetijskimi enotami.

2.143Prva dva elementa bruto investicij osnovna sredstva v nasadih predstavljata lastno kmetijsko proizvodnjo osnovnih sredstev.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(ss)

2.144Odtujitve nasadov (zajete kot negativne bruto investicije v osnovna sredstva) imajo lahko dve obliki: lahko so prodaja stoječih nasadov drugim (kmetijskim) enotam, in v tem primeru se v ERK vnesejo samo stroški, povezani s prenosom lastništva. Druga možnost je, da se nasadi posekajo. V tem primeru pa morajo imeti posekani nasadi, v skladu s splošno definicijo odtujitev, neposredno ekonomsko uporabo; z drugimi besedami, potrebna je protivknjižba v obliki uporabe v blagu in storitvah (kot je prodaja podjetju, specializiranemu na prodajo lesa 20 ). V tem drugem primeru bi morale imeti odtujitve nasadov, ki se zajamejo kot negativne bruto investicije v osnovna sredstva, majhno vrednost.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.1(a)

2.145Zato se v večini primerov (⌦ to je ⌫ razen v drugem primeru iz točke 2.144) vrednost izkrčitev ne sme odšteti od vrednosti naložb v nasade. Naložbe, namenjene obnovi obstoječih nasadov, bi se morale obravnavati kot naložbe in ne kot redni vzdrževalni stroški.

2.146Obravnava izkrčitev nasadov bi se morala analizirati v primerjavi z izračunom potrošnje stalnega kapitala. V skladu z 🡺1 ESR 2010 🡸 gre v primeru nasadov za potrošnjo stalnega kapitala, ki ustreza razvrednotenju nasadov, ko dozorijo. Izkrčitve nasadov 21 bi se torej morale obravnavati, kakor sledi:

–izkrčitev, ki se opravi na koncu običajne rastne dobe nasadov, ustrezajo nasadom, odpisanih iz sredstev. Te izkrčitve se upoštevajo v potrošnji stalnega kapitala v celotni plodni življenjski dobi nasadov,

–„izredna“ izkrčitev je izkrčitev, ki se opravi pred koncem običajne rastne dobe nasadov iz različnih razlogov (ekonomskih, strateških itd.). Razumeti bi se morala kot razlika med realnim (efektivno) razvrednotenjem in normalnim razvrednotenjem, merjenim s potrošnjo stalnega kapitala. Ta presežek razvrednotenja bi se moral zajeti v računu „drugih sprememb obsega sredstev“ (račun akumulacije), ki ni vključen v ERK.

2.147Sprememba vrednosti nasadov v obračunskem obdobju torej obsega naslednje štiri sestavne dele (⌦ glej točko ⌫ 2.134):

–bruto investicije v osnovna sredstva, ki ustrezajo razliki v vrednosti med pridobitvami in odsvojitvami v referenčnem obdobju, kakor je opredeljeno v ⌦ točkah ⌫ 2.141 do 2.145,

–potrošnja stalnega kapitala, ki meri razvrednotenje nasadov, kakor je opredeljeno v ⌦ točki ⌫ 2.146,

–druge spremembe „obsega“, ki upoštevajo vpliv nepredvidenih dogodkov na nasade (kakor so izredne izkrčitve) in ki se zajemajo v račun „drugih sprememb obsega sredstev“ (⌦ glej ⌫ definicijo v točkah 2.136 in 2.146),

–dobički iz lastnine (brez izgub), ki merijo spremembe vrednosti zaradi sprememb cen v obračunskem obdobju, in ki se zajemajo v računu revalorizacije računov akumulacije 🡺1 ESR 2010 🡸 (⌦ glej ⌫ definicijo v točki 2.135).

🡻2019/280 člen 1 in Priloga I.5(tt) (prilagojeno)

2.148Dela v gojenih naravnih sredstvih, ⌦ to je v ⌫ nasadih, se zajemajo kot prodaja podjetij, specializiranih za takšno vrsto kmetijskega pogodbenega dela (s pripravo tal, dobavo strojev, rastlin, delovne sile itd.), ali kot proizvodnja osnovnega sredstva, proizvedenega za lasten račun (⌦ glej točko ⌫ 1.73).

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.1(a)

(k)Živina kot osnovno sredstvo

2.149Bruto investicije v osnovna sredstva za živinoč ustrezajo naslednjim elementom:

–letni prirast živine (dokler ne doseže zrelosti),

–pridobitve živine (uvoz) minus odtujitve (zakol 22 in izvoz),

–stroški, povezani s prenosom lastništva pri trgovini med kmetijskimi enotami 23 .

2.150V skladu z 🡺1 ESR 2010 🡸 bruto investicije v osnovna sredstva za živino izražajo razliko med pridobitvijo živine (naravni prirast in uvoz) med letom, vključno s pridobitvami iz lastne proizvodnje, in odsvojitvijo živine (za zakol 24 , izvoz ali drugo končno uporabo), kateri se dodajo stroški prenosa lastništva 25 . Bruto investicije v osnovna sredstva za živino potekajo v celotni življenjski dobi živine. Za začetek investicije v osnovna sredstva v glavnem izhajajo iz naravne rasti živine. Ko žival doseže zrelost, se bruto investicije v osnovna sredstva v glavnem merijo z odsvojitvami (prodaja za zakol ali izvoz). Uvoz, izvoz in stroški, povezani s prenosom lastništva so sestavni del bruto investicij v osnovna sredstva za živino, ki se ponavadi pojavljajo v celotni življenjski dobi živine. Naravni prirast živine (in ne bruto investicije v osnovna sredstva v celoti) predstavlja lastno kmetijsko proizvodnjo živine kot osnovnega sredstva.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(uu) (prilagojeno)

2.151Merjenje bruto investicij v osnovna sredstva za živino predstavlja samo en element spremembe vrednosti sredstev. Dejansko se lahko bruto investicije v osnovna sredstva za živino merijo samo preko spremembe števila živine, vrednotene po povprečni ceni za koledarsko leto za vsako kategorijo živine (kvantitativna metoda), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

–ni nominalnih dobičkov ali izgub iz lastnine (⌦ to je v ⌫ običajno gibanje cen in števila populacije živine),

–ni drugih sprememb obsega (⌦ to je v ⌫ ni izgub zaradi naravnih nesreč in ni sprememb v razvrstitvi itd.).

Druga metoda za izračun (neposredna metoda) je merjenje tokov vknjižb in izpisov za vsako kategorijo živine po ustreznih cenah: poleg pridobitev in odtujitev mora ta metoda upoštevati tudi vknjižbe (posebno rojstva) in izpise na gospodarstvih.

🡻 138/2004

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(vv)

2.152Praviloma se torej bruto investicije v osnovna sredstva za živino ne morejo meriti z razliko med vrednostjo živine na koncu in na začetku obračunskega obdobja. Pravilo za izračun bruto investicij v osnovna sredstva za živino je odvisno neposredno od metode, sprejete za zajemanje in merjenje treh elementov spremembe vrednosti živine (razen bruto investicij v osnovna sredstva) ter zlasti potrošnje stalnega kapitala. 🡺1 To je odstopanje od ESR 2010. 🡸

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(ww) (prilagojeno)

2.153V SNR ⌦ 2008 ⌫ bi se morala teoretično za živino računati potrošnja stalnega kapitala 26 . Dejansko potrošnja stalnega kapitala za živino ustreza merjenju predvidenega upada produktivnosti živine, kadar se uporablja za proizvodnjo, to zmanjšanje pa se kaže na posodobljeni vrednosti prihodnjega dohodka živine. Zaradi praktičnih težav pri vrednotenju potrošnje stalnega kapitala (definicija parametrov za izračun je zelo zapletena, ⌦ glej točki ⌫ 3.105 in 3.106), se za živino v produktivni dobi ne bi smela izračunavati potrošnja stalnega kapitala.

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.1(a)

2.154Bruto investicije v osnovna sredstva za živino se lahko merijo z različnimi metodami. Z uporabo metode stalne inventarizacije se lahko zelo natančno vrednoti vsak element bruto investicij v osnovna sredstva, opredeljen v ⌦ točki ⌫ 2.149 (naravni prirast živine, uvoz, prodaja za zakol in izvoz, stroški, povezani s prenosom lastništva). Vendar pa zahteva številne podatke (cene živine v produktivni dobi v celotnem življenjskem obdobju). Enako velja za metode, ki temeljijo na proizvodnem ciklusu živine. Zato je treba sprejeti preprostejšo metodo, četudi bo manj natančna.

2.155Priporočena metoda uporablja posreden pristop za izračun 27 . Osnovana je na izračunu spremembe v številu živine in na naslednjih dveh predpostavkah:

–cene živine so običajno in normalno predvidljive, tako da se lahko za vrednotenje količin uporabljajo povprečne letne cene, od njih pa se izključijo dobički/izgube iz lastnine,

–izredne izgube se lahko predvidijo (v količinah in cenah).

2.156Merjenje bruto investicij v osnovna sredstva sestavlja vsota naslednjih elementov:

2.157Izraz „plemenska vrednost“ se nanaša na razliko, v času izločitve živine ob koncu produktivne dobe, med vrednostjo živine, vrednotene kot živina v produktivni dobi (po ceni, ki bi lahko bila imenovana „kapitalska“ cena), in vrednostjo iste živine, vrednotene kot živina za zakol (⌦ to je ⌫ po prodajni ceni za klavnice).

2.158Izraz „druge izgube živine v produktivni dobi“ zajema dve vrsti izgub:

–izredne izgube živine v produktivni dobi, ki je dosegla zrelost,

–vrednost živine, ki ostaja v proizvodnji do konca življenjske dobe (naravna smrt).

2.159Vrednost izgub, ki se zajema v izračun bruto investicij v osnovna sredstva, ustreza razliki med vrednostjo živine po ceni, ki prevladuje na začetku obdobja in odtujitveno vrednostjo živine. Te odtujitve se vrednotijo po prodajni ceni živine, ki gre v zakol (⌦ to je ⌫ za prodajo ali lastno končno potrošnjo), ali pa imajo vrednost nič, če nimajo ekonomske rabe (⌦ na primer, ⌫ če se odtujijo itd.).

2.160Izraza „druge izgube živine v produktivni dobi“ in „plemenska vrednost“ ustrezata tokovom, ki so zajeti v računu „druge spremembe obsega sredstev“ v bilanci stanja. Zagotavljata povezavo med različnimi sestavnimi deli spremembe vrednosti sredstev in bruto investicij v osnovna sredstva in skladnost z 🡺1 ESR 2010 🡸. Če bi jih zanemarili, bi bila realna raven bruto investicij v osnovna sredstva za živino podcenjena.

2.161Ocena lastne proizvodnje živine kot osnovnega sredstva, ki ustreza naravnemu prirastu živine, je izpeljana iz opredelitve bruto investicij v osnovna sredstva za živino, pri čemer je ta opredelitev navedena v ⌦ točki ⌫ 2.149 in se uporablja za kategorije živine, ki še ni v celoti dosegla zrelosti:

Lastna proizvodnja = bruto investicije v osnovna sredstva + odtujitve (zakol in izvoz) – pridobitve (uvoz) 28 – (stroški prenosa lastništva).

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(xx)

(l)Osnovna sredstva (razen kmetijskih sredstev)

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(yy)

2.162Osnovna sredstva razen kmetijskih sredstev (nasadi in živina) obsegajo naslednje elemente:

–stroje in drugo investicijsko blago,

–transportno opremo,

–kmetijske stavbe (nestanovanjske),

–drugo (druge objekte in strukture, računalniško programsko opremo itd.),

🡻 138/2004 (prilagojeno)

2.163Bruto investicije v osnovna sredstva ustrezajo pridobitvi teh sredstev (nova sredstva, proizvedena ali uvožena v obračunskem obdobju, ali obstoječa sredstva), od katerih se odštejejo prenosi v druge enote (kmetijske dejavnosti ali drugih dejavnosti). Treba je ponoviti, da če ta transakcija zadeva dve enoti kmetijske dejavnosti v istem obračunskem obdobju, se ta dva tokova izničita, zajamejo pa se samo stroški, povezani s prenosom lastništva pod ustrezno rubriko osnovnih sredstev.

2.164Pri izgradnji osnovnega sredstva (namenjenega za prodajo), katerega proizvodnja poteka več obdobij, je treba vrednost dela, opravljenega v proizvodnem obdobju, zajeti v spremembo zalog proizvajalca v obliki nedokončane proizvodnje. Ti proizvodi (premičnine ali nepremičnine) se ne zajemajo v bruto investicije v osnovna sredstva, dokler lastništvo ni preneseno. Nasprotno pa se lastna proizvodnja zajame kot bruto investicije v osnovna sredstva v celotnem proizvodnem obdobju (⌦ glej točko ⌫ 2.025).

2.165Sredstva, katerih ekonomska raba se spremeni, ne da bi se spremenilo lastništvo (⌦ na primer, ⌫ če se kmetijski objekt uporablja za namene razen dejavnosti kmetijske proizvodnje), se ne zajemajo kot odsvojitev sredstev. Te spremembe se zajemajo v računu „drugih sprememb obsega sredstev“.

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(zz)

(m)Večje izboljšave zemljišč

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(aaa)

2.166Večje izboljšave neproizvedenih opredmetenih sredstev ustrezajo v glavnem izboljšavi zemljišč (boljša kakovost zemljišč in večji donos zaradi namakanja, osuševanja in ukrepov za preprečevanje poplav itd.) in jih je treba obravnavati kakor katero koli drugo bruto investicijo v osnovna sredstva (ESR 2010, točka 3.128).

🡻 138/2004 (prilagojeno)

🡺1 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(bbb)

2.167Te naložbe ustrezajo izdatkom za izboljšanje zemljišč in pripravi zemljišč za druge proizvodne rabe, razen izdatkov za redno vzdrževanje (⌦ glej točke ⌫ 2.127 ⌦, 2.128 in ⌫ 2.129). Ti izdatki morajo biti imetnikovi ali pa mora rezultat teh izdatkov postati njihova lastnina. 🡺1 To zadeva zlasti izdatke za infrastrukturna dela, kakor so krčenje, izravnavanje, osuševanje, namakanje in utrjevanje (⌦ glej⌫ ESR 2010, točka 3.128 in SNR 2008, točke 10.79 do 10.81). 🡸

(n)Stroški, povezani s prenosom lastništva neproizvedenih sredstev

2.168Stroški, povezani s prenosom lastništva neproizvedenih sredstev, se nanašajo na pridobitve zemljišč in neproizvedenih neopredmetenih sredstev (kot so patentirana sredstva, proizvodne pravice itd.) kmetijskih enot. Te pridobitve niso zajete kot bruto investicije v osnovna sredstva (ampak v drugi rubriki računa kapitala, ker so neproizvedena sredstva) in v bruto investicije v osnovna sredstva se zajemajo le stroški, povezani s prenosom lastništva (za kupca, ne pa za prodajalca).

🡻 2019/280 člen 1 in Priloga I.5(ccc) (prilagojeno)

(o)Raziskave in razvoj

2.168.1Raziskave in razvoj so sestavljene iz vrednosti izdatkov za ustvarjalno delo, ki se izvaja sistematično, da se izboljša znanje in uporaba tega znanja pri iskanju novih možnosti uporabe. Razen če je vrednost mogoče razumno oceniti, se po dogovoru vrednoti kot vsota stroškov, vključno s stroški neuspešnih raziskav in razvoja (⌦ glej ⌫ ESR 2010, Priloga 7.1).