This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52024PC0033
Proposal for a DIRECTIVE OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL amending Directive 2005/44/EC on harmonised river information services (RIS) on inland waterways in the Community
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti
Predlog DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o spremembi Direktive 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti
COM/2024/33 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.1.2024
COM(2024) 33 final
2024/0011(COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti
{SEC(2024) 38 final} - {SWD(2024) 15 final} - {SWD(2024) 16 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Celinske plovne poti EU so dolge več kot 42 286 kilometrov (km) ter imajo ključno vlogo pri povezovanju morskih pristanišč, mest in industrijskih središč 1 . Povezano omrežje plovnih poti s 13 000 km obsega 13 držav članic 2 in zajema več kot 250 pristanišč na celinskih plovnih poteh v omrežju TEN-T. V smislu obsega prevoza na ravni EU ima prevoz po celinskih plovnih poteh kljub razmeroma majhni velikosti pomembno vlogo v celotnem evropskem prometnem sistemu. Leta 2020 se je po celinskih vodah prepeljalo 131,7 milijarde tonskih kilometrov (tkm) tovora, kar predstavlja 4,1 % modalnega deleža tovora (prevoz po cesti je predstavljal 54,9 %, prevoz po morju 29,1 %, prevoz po železnici pa 11,9 %) 3 . Suhi tovor (kmetijski proizvodi, ruda, kovine, gradbeni materiali, premog itd.) je leta 2020 predstavljal 59,8 % obsega prevoza po celinskih plovnih poteh, tekoči tovor (kemikalije in naftni derivati) 28,1 %, tovor v zabojnikih pa 12,1 % 4 .
Prevoz po celinskih plovnih poteh obsega 0,9 % celotnega uvoza in izvoza po masi v EU. Prevoz po celinskih plovnih poteh že po svoji naravi predstavlja geografsko omejeno in osredotočeno omrežje, vendar je kljub temu pomembna alternativa cestnemu ali železniškemu prevozu za regije v notranjosti Evrope, ki so najbližje celinskim plovnim potem. Zato večinoma konkurira načinom kopenskega prevoza 5 in je pogosto razvrščen v isto skupino, zajema pa le 6 % tovornega prometa na kopnem in 0,01 % notranjega potniškega prometa. Razvoj dejavnosti na celinskih plovnih poteh je močno odvisen od: (i) geografije (lokacije rek), (ii) vrst blaga, ki se ali se lahko prevaža, (iii) lokacije proizvodnih obratov in mest porabe glede na omrežje celinskih plovnih poti ter (iv) razpoložljivosti infrastrukture za pretovarjanje.
Rečne informacijske storitve (RIS) so napredne storitve in funkcionalnosti, ki se prvenstveno nanašajo na storitve, povezane s prometom, in storitve, povezane s prevozom. S prometom povezane storitve so informacijske storitve za plovne poti, prometne informacije, upravljanje prometa ter spremljanje prometa in zmanjševanje možnosti nesreč; s prevozom povezane storitve pa so načrtovanje potovanja, upravljanje pristanišč in terminalov, upravljanje s tovorom in floto, statistika in stroški uporabe infrastrukture na celinskih plovnih poteh.
RIS podpirajo upravljanje prometa in prevoza v okviru celinske plovbe. Njihov namen je prispevati k: (i) varnemu in učinkovitemu prevozu ter (ii) čim večji možni uporabi celinskih plovnih poti. Zakonodajni postopek za urejanje RIS na ravni EU se je začel leta 2005 s sprejetjem direktive RIS (Direktiva 2005/44/ES). Direktiva določa okvir za uvedbo in uporabo usklajenih, interoperabilnih in odprtih RIS, katerih cilj je povečati varnost, učinkovitost in okoljsko prijaznost prevoza po celinskih plovnih poteh v EU. Hkrati je bil namen Direktive olajšati povezljivost med prevozom po celinskih plovnih poteh in drugimi načini prevoza (tj. multimodalni prevoz). Direktiva v okviru EU določa: (i) splošne zahteve glede tega, kako bi morale države članice vzpostaviti RIS, (ii) področja, na katerih je treba razviti standarde, in (iii) načela, ki jih je treba upoštevati. Dejanske tehnične smernice in specifikacije pripravi Komisija, sprejete pa so s sekundarno zakonodajo.
Komisija je izvedla naknadno oceno Direktive 6 , ki je pokazala, da je imela Direktiva pozitiven učinek na usklajevanje RIS. Vendar je bilo v oceni ugotovljeno tudi, da so še vedno možne izboljšave. Razlog za to je, da ob upoštevanju izvajanja Direktive: (i) vse tehnologije RIS niso dosegle enake ravni izvajanja in zrelosti ter (ii) v vseh državah in rečnih koridorjih niso bile v celoti izkoriščene v enaki meri. Poleg tega je počasno posodabljanje standardov znatno vplivalo na počasen razvoj RIS. Razvoj standardov v sedanjem okviru namreč temelji na prispevkih strokovnjakov držav članic ter je ohlapno usklajen in dolgotrajen, preden je nova različica pripravljena za sprejetje na podlagi izvedbenega akta. Izkušnje so pokazale, da je za pripravo in uvedbo standardov v sektorju potrebnih od 5 do 12 let. S tem pa se zmanjšuje učinkovitost upravljavcev prevoza po celinskih plovnih poteh, ki na koncu uporabljajo stare standarde in tehnologijo. V poročilu o digitalnem območju celinskih plovnih poti (2017) so bili preučeni dejavniki, povezani z digitalizacijo, in njihov vpliv na konkurenčnost sektorja v primerjavi z drugimi načini prevoza, pri čemer je bilo opredeljeno, da bi lahko imele RIS pomembno vlogo pri prevozu po celinskih plovnih poteh. Če se RIS ne uporabljajo pravilno, lahko tako ovirajo potencial konkurenčnosti sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh.
Poleg tega morajo v skladu z evropskim zelenim dogovorom vsi načini prevoza, vključno s prevozom po celinskih plovnih poteh, prispevati k cilju EU, da postane podnebno nevtralno gospodarstvo in varuje okolje. Za prevoz po celinskih plovnih poteh to pomeni tudi boljšo vključitev različnih načinov prevoza v neprekinjeno, intermodalno logistično verigo. V prometnem sektorju so se drugi načini prevoza že razvijali. Pravne določbe za digitalna orodja v zvezi s tovorom so bile na primer sprejete leta 2019 za evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor, leta 2020 pa za elektronske informacije o prevozu blaga (eFTI). Vendar se je direktiva RIS doslej osredotočala na varnost plovbe, pri čemer ni omogočala vključitve prevoza po celinskih plovnih poteh v multimodalne dobavne verige. Poleg tega je za učinkovit prometni sistem pomembna učinkovita čezmejna izmenjava informacij med organi. Čeprav se je sodelovanje med državami članicami sčasoma izboljšalo, vsa poročila, ki se uporabljajo pri prevozu po celinskih plovnih poteh, niso digitalizirana. Tudi kadar so digitalizirana, države članice uporabljajo različne aplikacije za poročanje, ki med seboj niso združljivi. To pomeni, da se v zadnjih letih število ponovnih predložitev elektronskih ladijskih poročil na mejah ni znatno zmanjšalo. Poleg tega direktiva RIS ne določa obveznosti glede izmenjave osebnih podatkov, ki trenutno poteka prek RIS. Vendar so nekateri deležniki, zlasti med upravljavci plovil, izrazili pomisleke glede zaupnosti informacij o položaju plovil, zaradi česar države članice niso pripravljene deliti informacij o RIS. Ta primer kaže, da se države članice in deležniki očitno ne zavedajo, v kolikšni meri in za katere namene se osebni podatki zakonito izmenjujejo ali bi se lahko zakonito izmenjevali prek RIS. Nazadnje, z oceno (na katero je delno vplivalo znatno pomanjkanje razpoložljivih podatkov) ni bilo mogoče opredeliti učinka RIS na trajnostnost ali prehod na druge oblike prevoza v sektorju.
Zato je glavna težava v počasnem in razdrobljenem uvajanju RIS, ki ovira konkurenčnost in varnost sektorja ter zavira njegov prispevek k ciljem evropskega zelenega dogovora.
Ker je prevoz po celinskih plovnih poteh osredotočen na plovne poti, se težave iz prejšnjih odstavkov pojavljajo le na tistih plovnih poteh, kjer so RIS uvedene in se uporabljajo. Te težave so zato zelo geografsko osredotočene in specializirane. Ob upoštevanju velikosti sektorja bo obseg težav v primerjavi s preostalim prometnim sektorjem nujno omejen.
V ta namen je cilj pobude obravnavati ugotovljene težave. Splošni cilj spremembe Direktive je zagotoviti učinkovit okvir za uvedbo in uporabo RIS. Specifični cilji so:
–zagotoviti razpoložljivost podatkov o RIS in usklajene standarde,
–olajšati vključevanje prevoza po celinskih plovnih poteh v multimodalno verigo,
–zagotoviti večjo uporabo in interoperabilnost digitalnih rešitev ter obravnavati pomisleke glede varstva podatkov.
•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike
Utemeljitev za revizijo direktive RIS je povezana s ključnimi cilji sedanje politike EU, kot so določeni v evropskem zelenem dogovoru 7 . Evropska komisija je junija 2021 na podlagi strategije za trajnostno in pametno mobilnost, ki določa mejnik povečanja prevoza po celinskih plovnih poteh in pomorskega prevoza na kratke razdalje za 25 % do leta 2030 oziroma za 50 % do leta 2050, predložila akcijski načrt NAIADES III v 35 točkah za okrepitev vloge prevoza po celinskih plovnih poteh v naših sistemih mobilnosti in logistike. Glavna cilja sta: (i) preusmeriti več tovora na evropske reke in kanale ter (ii) olajšati prehod na brezemisijske barže do leta 2050. To je v skladu z evropskim zelenim dogovorom, ki zagovarja, da bi bilo treba znaten del notranjega tovornega prometa, ki danes poteka po cestah, preusmeriti na železnice in celinske plovne poti. V sporočilu o NAIADES III je navedeno, da bi morale imeti RIS v tej politiki pomembno vlogo kot vir podatkov, na katerem bo temeljil prihodnji evropski podatkovni prostor za mobilnost, s čimer bi se olajšalo vključevanje prevoza po celinskih plovnih poteh v multimodalno mobilnost in logistične verige.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Ta predlog je skladen z obstoječimi zakonodajnimi akti na področju prevoza po celinskih plovnih poteh in pravnimi akti o prometu na splošno ter jih dopolnjuje. Na strateški ravni je skladen z uredbo o TEN-T 8 , ki med svojimi prednostnimi nalogami obravnava: (i) informacijsko in komunikacijsko tehnologijo (kot je uporaba aplikacij IT, vključno z RIS) ter (ii) multimodalne vidike, kot je povezovanje pristaniške infrastrukture na celinskih plovnih poteh z infrastrukturo za železniški tovorni in cestni promet. Poleg tega je financiranje za razvoj RIS zagotovljeno s programom Instrument za povezovanje Evrope v okviru omrežja TEN-T. Pristop, ki se v zvezi s tem uporablja pri vseh možnih politikah, ne vključuje podvajanja ali razvoja prekrivajočih se digitalnih orodij za načine prevoza in funkcionalnosti, temveč omogoča in izboljšuje povezave z obstoječimi orodji (z izmenjavo ustreznih informacij), s tem pa prispeva k čim boljšemu izkoriščanju obstoječih sistemov.
Uredba o elektronskih informacijah o prevozu blaga (eFTI) 9 določa pravni okvir, ki podjetjem omogoča izmenjavo informacij v elektronski obliki z izvršilnimi organi (tj. za prevoz blaga po cesti, železnici, celinskih plovnih poteh in zraku v Evropski uniji). Od upravljavcev ne zahteva, da pristojnemu organu predložijo zakonsko predpisane informacije v elektronski obliki. Kadar pa se odločijo te informacije predložiti v elektronski obliki, morajo upoštevati sklop zahtev iz uredbe o eFTI. Trenutno je interakcija med RIS in eFTI omejena, čeprav bi bilo mogoče z uporabo platform eFTI doseči morebitne sinergije za izmenjavo informacij o tovoru, ki jih zahtevajo RIS.
Nova uredba o infrastrukturi za alternativna goriva 10 uvaja cilje za oskrbo z električno energijo z obale v pristaniščih na celinskih plovnih poteh. Poleg tega morajo države članice pripraviti nacionalne okvire politike, ki bodo vsebovali načrtovane pobude za vzpostavitev infrastrukture za alternativna goriva na področju prevoza po celinskih plovnih poteh, na primer za vodik in električno energijo. RIS lahko uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva dopolnijo z olajšanjem izmenjave informacij: (i) med plovili za plovbo po celinskih plovnih poteh in pristanišči, opremljenimi za taka alternativna goriva, ter zlasti (ii) o razpoložljivosti infrastrukture v realnem času. S tem pa se lahko podpre uporaba teh goriv v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
Pravna podlaga za sprejetje zakonodaje EU v zvezi s skupno prometno politiko je člen 91(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). EU v tem pravnem okviru zagotavlja usklajeno in harmonizirano uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij na celinskih plovnih poteh, ki prispevajo k večji varnosti in učinkovitosti prevoza po celinskih plovnih poteh in se ne opira zgolj na neusklajeno ukrepanje posameznih držav članic.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
Potreba po ukrepanju EU je bila priznana v času sprejetja direktive RIS, ko so se RIS razvijale različno hitro, po vsej Evropi pa so se uporabljale različne tehnologije in načini uporabe, kar je oviralo čezmejna potovanja. Zato bi se brez ukrepanja EU raven in narava zagotavljanja RIS med državami članicami ali pristopi pobud na regionalni ravni ali ravni rek (tj. na ravni rečne komisije) verjetno razlikovali. To bi gotovo privedlo do regionalne razdrobljenosti, saj bi se vsaka rečna komisija osredotočila na uporabo lastnih rešitev, s čimer bi nastale ovire za skupni trg, v smislu usklajevanja na ravni koridorjev pa bi prišlo do nazadovanja.
Države članice, na katere bi to imelo neposredni vpliv, so tiste, ki spadajo na področje uporabe Direktive, natančneje tiste s plovnimi potmi, ki so pomembne za omrežje TEN-T.
•Sorazmernost
Predlog je bil pripravljen za obravnavo rezultatov spodaj navedenega ocenjevanja. Komisija je opravila tudi oceno učinka, da bi opredelila, ocenila in ovrednotila alternativne ukrepe za doseganje enakih ciljev.
Cilj predloga je posodobiti okvir za zagotavljanje RIS. To bo doseženo z: (i) izboljšanjem usklajevanja in uvedbe tehničnih specifikacij, (ii) olajšanjem in širjenjem izmenjave informacij o RIS med uporabniki ter (iii) osredotočanjem področja uporabe Direktive na plovne poti, ki so pomembne za omrežje TEN-T. Stroški za podjetja ne bodo nastali, dodatni stroški za nacionalne uprave pa se zdijo omejeni, zlasti v primerjavi s koristmi zmanjšanih bremen za upravljavce plovil in pozitivnimi učinki pričakovanega prehoda na druge oblike prevoza.
•Izbira instrumenta
Ker je v skladu s predlogom potrebnih le nekaj sprememb Direktive 2005/44/ES, je najprimernejši pravni instrument direktiva o spremembi.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Komisija je izvedla naknadno oceno 15 let po sprejetju Direktive 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah na celinskih plovnih poteh v Uniji. Namen te naknadne ocene je bil podpreti vse nadaljnje odločitve v zvezi z razvojem zakonodajnega okvira na tem področju politike, vključno z morebitno revizijo sedanje direktive. Najpomembnejše ugotovitve ocene so se nanašale na stopnjo usklajevanja, ki se med tehnologijami RIS razlikuje, saj se te ne uporabljajo v enaki meri v vseh državah in rečnih koridorjih. Ugotovljeno je bilo tudi, da ni bilo znakov, da je direktiva RIS povzročila prehod na plovbo po celinskih plovnih poteh. Poleg tega je ocena pokazala, da so direktiva RIS in njeni izvedbeni akti še vedno relevantni, vendar da glavni poudarek Direktive na varnosti plovbe ni več dovolj usklajen s potrebami sektorja. Natančneje, ugotovljeno je bilo, da v direktivi RIS ni obravnavana potreba po izboljšanju učinkovitosti prevoza po celinskih plovnih poteh in njegovega vključevanja v multimodalne dobavne verige. Prav tako v direktivi RIS niso v zadostni meri obravnavani novi tehnološki izzivi in nadaljnja digitalizacija sektorja. Vse te ugotovitve so bile upoštevane in obravnavane v postopku ocene učinka.
•Posvetovanja z deležniki
Prispevki deležnikov za oceno učinka so bili zbrani na različne načine, med drugim z začetno oceno učinka, odprtim javnim posvetovanjem in ciljno usmerjenimi posvetovanji, ki jih je zunanji izvajalec izvedel v obliki spletnih vprašalnikov, ciljno usmerjenih anket, razgovorov, sestankov in delavnic. Upoštevani so bili kvalitativni prispevki (mnenja, stališča, predlogi) in kvantitativne informacije (podatki in statistika).
Deležniki so bili: udeleženci iz nacionalnih organov, uporabniki RIS, proizvajalci opreme za RIS, MSP, mednarodne organizacije, sektorska združenja, poklicna združenja na evropski ravni, organi držav članic in kapitani (tj. vse ustrezne skupine z osebnim interesom za RIS).
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Komisija je izvedla ocenjevalno študijo (naknadno oceno Direktive 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah na celinskih plovnih poteh v Uniji), da bi podprla oceno in pripravo delovnega dokumenta služb Komisije 11 . To delo se je začelo januarja 2019 in končalo januarja 2020.
•Ocena učinka
Predlog temelji na rezultatih ocene učinka, ta pa je temeljila na podporni študiji, ki jo je izvedel zunanji svetovalec s posebnim znanjem na tem področju.
Za obravnavo težav in vzrokov težav, ugotovljenih v oceni učinka, so bile oblikovane in ocenjene tri možne politike. Vse tri možne politike vsebujejo različne ukrepe za pomoč pri doseganju ciljev pobude, vendar ima vsaka različno raven uspešnosti in učinkovitosti.
Z možno politiko A je uvedena omejena posodobitev Direktive, pri kateri se ne bi spremenilo njeno področje uporabe, odpravljene pa bi bile njene osnovne ugotovljene pomanjkljivosti. Osnovna splošna struktura RIS v zvezi s tehnološkimi elementi in načinom izmenjave informacij med deležniki se v okviru te možnosti ne bi znatno spremenila. Pri tej možni politiki imajo osrednjo vlogo smernice za razlago standardov in njihove uporabe v državah članicah kot neregulativni ukrep za izboljšanje usklajevanja. Pomemben nov element, ki ga uvaja ta možnost, je odločitev, da se vloga pri razvoju standardov dodeli Evropskemu odboru za pripravo standardov na področju plovbe po celinskih plovnih poteh (CESNI). Za izboljšanje kakovosti osnovnih podatkov o RIS morajo države članice povečati pogostost posodabljanja evropskega sistema upravljanja referenčnih podatkov (ERDMS). Vzpostaviti morajo tudi mehanizem za obravnavanje pritožb, s katerim bodo lahko uporabniki RIS poročali o težavah v zvezi z izvajanjem RIS (države članice pa bodo morale o tem mehanizmu vsako leto poročati Evropski komisiji). Nazadnje, države članice bodo morale oceniti, v kolikšni meri se to nanaša na osebne podatke, in zagotoviti, da se ti podatki ustrezno obdelujejo.
Pri možnosti B je ohranjenih več ukrepov iz možne politike A, kot so mehanizem za obravnavo pritožb, zahteva po posodobitvi podatkov iz sistema ERDMS, vključitev odbora CESNI in pojasnitev v zvezi z osebnimi podatki. Vendar pa možna politika B še bolj podpira razvoj RIS z uvedbo pomembnih sprememb v zgradbi RIS, saj bi zahtevala vzpostavitev osrednjega vozlišča za izmenjavo informacij in zagotavljanje storitev (platforma RIS). Zato se informacije ne bi več izmenjevale neposredno med različnimi uporabniki (npr. med upravljavcem plovila in pristanišči na celinskih plovnih poteh), temveč bi izmenjava potekala prek platform in funkcij platforme RIS. V okviru te možnosti bi bili uvedeni novi standardi za plovbo in načrtovanje potovanja, ki jih trenutno ni, s čimer bi bile upravljavcem plovil zagotovljene dodatne informacije. Pomembnejšo vlogo bi imela tudi izmenjava informacij. Poročanje informacij o tovoru prek platforme eFTI bi postalo obvezno za upravljavce plovil, ki bi imeli tudi možnost elektronske izmenjave operativnih informacij s pristanišči na celinskih plovnih poteh. Prav tako bi bila mogoča izmenjava operativnih informacij z drugimi načini prevoza. RIS bi bile osredotočene tudi na najpomembnejše plovne poti, saj bi se njihovo področje uporabe ujemalo s področjem uporabe plovnih poti v omrežju TEN-T.
Možnost C je najbolj ambiciozna, saj bi prejšnjo možnost razširila z dvema obveznima ukrepoma, in sicer: (i) zahtevo, da upravljavci plovil elektronsko poročajo o svojih načrtih potovanja, in (ii) zahtevo po izmenjavi podatkov s pristanišči na celinskih plovnih poteh, s čimer bi bil uveden nov okvir za upravljanje prometa in tehnični razvoj, kot sta digitalizacija in avtomatizacija.
Prednostna možna politika je možna politika B, saj zagotavlja najboljše ravnotežje med cilji, ki jih je treba doseči, stopnjo sorazmernosti posredovanja, nastalimi stroški in koristmi ter enostavnostjo izvajanja. Čeprav možna politika C obljublja največje neto koristi, hkrati prinaša najvišjo raven stroškov. Skupni stroški možnosti C so za 434 % višji od stroškov možnosti B, medtem ko so skupne koristi možnosti C v primerjavi s skupnimi koristmi možnosti B večje le za 107 %. Poleg tega se z možnostjo B zagotavlja, da se specifični cilji obravnavajo na bolj napreden in učinkovitejši način, pri čemer je razmerje med koristmi in stroški večje kot pri možnosti B (4,8 v primerjavi z 1,9), omogočen pa je tudi nemoten prehod za organe in operaterje (zaradi manjšega števila obveznih ukrepov).
Prednostna možna politika pomeni skupne koristi, ocenjene na 450,4 milijona EUR, izraženo kot sedanja vrednost za celotno obdobje 2025–2050 glede na izhodišče. Pričakuje se tudi, da bo imela posredne koristi za družbo v smislu prihrankov pri zunanjih stroških, ki so ocenjeni na 311 milijonov EUR, izraženo kot sedanja vrednost v obdobju 2025–2050 glede na izhodišče. Te koristi prinašata večja uporaba prevoza po celinskih plovnih poteh in preusmeritev s cestnega prometa. Kar zadeva stroške, so neto koristi prednostne možne politike ocenjene na 356,7 milijona EUR, izraženo kot sedanja vrednost v obdobju 2025–2050 glede na izhodišče.
Temu predlogu je priloženo poročilo o oceni učinka 12 kot osnutek, ki je bil avgusta 2023 predložen Odboru za regulativni nadzor. Odbor za regulativni nadzor je izdal pozitivno mnenje, poročilo o oceni učinka pa je bilo revidirano v skladu s priporočili Odbora. Pripombe Odbora za regulativni nadzor so obravnavane v delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu zakonodajnemu predlogu.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Ta pobuda je del delovnega programa Komisije za leto 2023 v Prilogi II (pobude v okviru programa REFIT) pod naslovom „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“. Ima razsežnost programa REFIT v smislu poenostavitve in usklajevanja izmenjave informacij prek RIS. S pobudo bo zmanjšano upravno breme za upravljavce plovil, saj se bosta zmanjšali potreba po ponovnem vnosu informacij o tovoru in potreba po sporočanju informacij o tovoru pristaniščem. Ocenjuje se, da bo prednostna možna politika z izboljšanjem harmonizacije – in olajšanjem izmenjave – informacij o RIS upravljavcem plovil prinesla prihranke pri upravnih stroških v višini 28,5 milijona EUR, izraženo kot sedanja vrednost za celotno obdobje 2025–2050 glede na izhodiščni scenarij. Poleg tega naj bi se z zmanjšanjem prizadevanj upravljavcev plovil za pridobitev informacij, potrebnih za načrtovanje potovanja in plovbo, stroški prilagajanja za upravljavce plovil znižali za 72,1 milijona EUR, izraženo kot sedanja vrednost za celotno obdobje 2025–2050 glede na izhodiščni scenarij. Ponudnikom storitev programske opreme za RIS pa bi bili zagotovljeni dostop do obsežnejših in kakovostnejših podatkov ter prihranki pri stroških prilagajanja, ocenjeni na 8,1 milijona EUR, izraženo kot sedanja vrednost v obdobju 2025–2050 glede na izhodiščni scenarij.
•Temeljne pravice
Namen ocene možnih politik je bil ugotoviti, ali bi te vplivale na temeljne pravice in/ali enako obravnavo državljanov EU. Izhodišče za oceno temeljnih pravic je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah 13 . Vse možne politike so bile ocenjene glede na ustrezen instrument EU, pri čemer je bilo ugotovljeno, da vse tri možnosti v celoti spoštujejo človekove in temeljne pravice ter da nobena od možnosti nanje ne bo negativno vplivala. To je popolnoma v skladu z veljavno zakonodajo, s čimer je povečana pravna jasnost za uporabnike storitev RIS.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Predlog ne vpliva na proračun EU.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Opredeljene so bile ustrezne ureditve spremljanja in poročanja. Z mehanizmom za pritožbe, uvedenim na ravni držav članic, bo pri uporabi Direktive omogočeno zgodnje prepoznavanje morebitnih izzivov s pristopom „od spodaj navzgor“. Države članice bodo morale Komisiji vsako leto predložiti informacije v zvezi s področjema pritožb in popravnih ukrepov. Poleg tega bo s platformo RIS kot digitalnim orodjem za izmenjave RIS omogočeno zbiranje statističnih podatkov, ki bodo nato omogočili spremljanje uporabe RIS. Skupaj z nadaljnjim razvojem tehničnih specifikacij za platformo bodo razviti posebni kazalniki, ki jih bo treba spremljati. Poleg tega bodo z informacijami iz že javno dostopnih virov (Eurostata) – iz ad hoc anket in posvetovanj s strokovnjaki iz sektorja – zagotovljene informacije o operativnih in tržnih vplivih Direktive.
Glede na to, da je pobuda odvisna od uporabe sekundarne zakonodaje (tehničnih standardov), je pomembno, da se za razvoj in uvedbo te sekundarne zakonodaje omogoči zadosten časovni okvir. Zato bi morala Komisija sedem let po datumu konca izvajanja zakonodaje opraviti oceno, da bi preverila, v kolikšni meri so bili doseženi cilji pobude.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Obrazložitveni dokumenti niso potrebni, saj je predlog namenjen poenostavitvi in razjasnitvi obstoječe ureditve.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
Glavni del direktive o spremembi je člen 1, ki vsebuje spremembe številnih določb Direktive 2005/44/ES.
Vsebinske spremembe Direktive so navedene v nadaljevanju.
Predmet urejanja in področje uporabe
V točki 1 se nadomesti člen 1, da se črtajo zastareli sklici. V točki 2 se v členu 2 spremeni odstavek 1, da se področje uporabe Direktive prilagodi in osredotoči na celinske plovne poti držav članic, ki so del vseevropskega prometnega omrežja.
Opredelitev pojmov
S točko 3 so uvedene opredelitve pojmov, ki odražajo nove elemente, uvedene s to direktivo, zlasti v zvezi z elektronskimi sistemi in platformami, ki se uporabljajo v prometnem sektorju.
Vzpostavitev RIS ter tehnične smernice in specifikacije
V točki 4 se nadomesti člen 4, da se posodobita način opravljanja storitev v okviru RIS in vrsta storitev, ki se bodo zagotavljale. V skladu z odstavkom 3 je zahteva, da morajo države članice predložiti podatke o plovbi in načrtovanju potovanja, okrepljena in izpopolnjena, uvedena pa je tudi nova zahteva po zagotavljanju informacij v sistem ERDMS, da se izboljšata splošna kakovost in pravočasnost informacij, zagotovljenih uporabnikom RIS. Poleg tega so za izboljšanje izmenjave informacij in multimodalnosti prevoza po celinskih plovnih poteh uvedene zahteve glede izmenjave informacij z drugimi sistemi in platformami, ki se uporabljajo v prometnem sektorju (vključno z evropskim okoljem enotnega okenca za pomorski sektor, eFTI, sistemi pristaniških skupnosti in sistemi pametne infrastrukture za celinske plovne poti).
V odstavku 6 je določena tudi struktura digitalne zgradbe RIS z določitvijo enotne digitalne platforme (platforme RIS) kot glavnega digitalnega hrbteničnega omrežja za zagotavljanje RIS, prek katerega bi bilo treba razviti in zagotavljati vse RIS. Na Komisijo je z izvedbenimi akti preneseno pooblastilo za odločanje o funkcionalnih in tehničnih specifikacijah platforme RIS.
V točki 5 se nadomesti člen 5, pri čemer so odpravljeni zastareli elementi in uvedene nove tehnične specifikacije, ki jih morajo države članice uporabljati za zagotavljanje storitev v skladu s členom 4.
Pristojni organi in obravnavanje pritožb
V točki 6 se nadomesti člen 8, da se uvedejo pristojni organi za upravljanje platforme RIS in obravnavanje pritožb. Točka 7 uvaja nov člen 8a, ki opisuje vlogo in glavne elemente postopka, ki bi ga bilo treba upoštevati pri obravnavanju pritožb. Države članice so odgovorne za razvoj in uporabo tega postopka, pri čemer morajo Evropski komisiji redno poročati o njegovi uspešnosti. To bi zagotovilo boljše spremljanje in hitrejše obravnavanje vprašanj pri izvajanju Direktive.
Pravila o zasebnosti, zaščiti in ponovni uporabi podatkov
V točki 8 se nadomesti člen 9, pri čemer so posodobljene zahteve glede zasebnosti, zaščite in ponovne uporabe informacij. S točko 8 so črtane tudi zastarele določbe.
Postopek spreminjanja in izvajanje prenosa pooblastila
V točki 9 se nadomesti člen 10 v zvezi s postopkom spreminjanja, ki v odstavku 1 določa, da se minimalne podatkovne zahteve v Prilogi I posodobijo z delegiranim aktom. V odstavku 2 je določeno, da Komisija z delegiranim aktom spremeni Prilogo III, da bi uvedla najnovejšo različico evropskih standardov za RIS (ES-RIS), saj potrebni standardi za RIS zdaj pod določenimi pogoji postanejo sestavni, vendar ne bistveni del Direktive. Z odstavkom 3 je Komisija pooblaščena, da z delegiranim aktom spremeni Prilogo III pod pogojem, da ni mogoče izpolniti več pogojev.
V točki 10 in 11 se v členu 10a nadomestita odstavka 2 in 6, da se posodobijo zastareli elementi.
V točki 12 se nadomesti člen 11, pri čemer so črtane zastarele določbe in ustanovljen odbor za prevoz po celinskih plovnih poteh kot ustrezen odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
V točki 13 sta v členu 12 črtana odstavka 2 in 3, saj vsebujeta zastarele specifične določbe za prenos, glede na to, da je na voljo dovolj izkušenj z izvajanjem RIS in da na področje uporabe direktive o spremembi zdaj spadajo najpomembnejše plovne poti.
S točko 14 je vstavljen člen 12a, ki uvaja določbe o spremljanju izvajanja Direktive.
V točki 15 se nadomesti Priloga I k Direktivi 2005/44/ES, vključno s posodobitvami minimalnih podatkovnih zahtev.
V točki 16 se nadomesti Priloga II k Direktivi 2005/44/ES, pri čemer so načela za tehnične specifikacije RIS posodobljena in racionalizirana.
S točko 17 je dodana nova Priloga III, ki vsebuje sklic na ES-RIS.
Druge določbe
Člen 2 direktive o spremembi določa obveznost prenosa.
Člen 3 direktive o spremembi določa datum začetka veljavnosti te direktive.
Člen 4 direktive o spremembi določa naslovnike.
Priloge
V Prilogi I so določene minimalne podatkovne zahteve, ki jih je treba izpolniti za plovbo in načrtovanje potovanja. V Prilogi I so določena načela za razvoj tehničnih specifikacij RIS. V Prilogi III so določene tehnične specifikacije, ki se uporabljajo za RIS.
2024/0011 (COD)
Predlog
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 91(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 14 ,
ob upoštevanju mnenja Odbora regij 15 ,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Direktiva 2005/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta 16 vzpostavlja okvir za uvajanje in uporabo usklajenih rečnih informacijskih storitev (RIS) v Uniji. Z uvedbo RIS na celinskih plovnih poteh so s povečanjem učinkovitosti dejavnosti na celinskih plovnih poteh podprte varnost in učinkovitost prevoza po celinskih plovnih poteh ter nazadnje njegova trajnostnost.
(2)Od začetka veljavnosti Direktive 2005/44/ES se v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh zagotavljajo usklajene RIS. Vendar se stopnja usklajenosti med državami članicami razlikuje, postopek uvajanja potrebnih specifikacij pa se je izkazal za dolgotrajnega. Hkrati evropski zeleni dogovor 17 poziva k nadaljnjemu razvoju avtomatizirane in povezane multimodalne mobilnosti, RIS pa bi bilo treba prilagoditi tako, da bodo lahko obravnavale te nove izzive. Poleg tega je v strategiji za trajnostno in pametno mobilnost 18 med njenimi ukrepi predlagana revizija Direktive 2005/44/ES, da bi dosegli cilj spodbujanja oblikovanja resnično pametnega prometnega sistema, učinkovitega dodeljevanja zmogljivosti in upravljanja prometa. V akcijskem načrtu NAIADES III 19 je navedeno, da bi bil cilj revidiranja pravnega okvira RIS prispevati k premagovanju obstoječih vrzeli v harmonizaciji in interoperabilnosti z drugimi načini prevoza ter k boljši razpoložljivosti podatkov, njihovi ponovni uporabi in interoperabilnosti digitalnih sistemov, v skladu z evropsko strategijo za podatke 20 , vse v podporo cilju, da do leta 2030 celinske plovne poti postanejo del povezanega sistema usklajenih RIS. Pri prilagajanju RIS bi bilo treba upoštevati navedene spremembe in razvoj ter tudi izkušnje, pridobljene pri izvajanju Direktive 2005/44/ES.
(3)Za sprejetje skladnega pristopa k interoperabilnosti v sektorju javnih storitev bi bilo treba pri uvedbi platforme RIS in drugih rešitev na področju uporabe tega akta upoštevati načela iz najnovejšega evropskega okvira interoperabilnosti 21 , kot je določen v členu 6 predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji (akt o interoperabilni Evropi) 22 .
(4)Uredba (EU) št. 1315/2013 23 določa zahteve za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) 24 , da bi se doseglo nemoteno delovanje notranjega trga, njen cilj pa je zagotoviti, da so iste visokokakovostne storitve razpoložljive in združljive s sistemi drugih načinov prevoza v tem omrežju.
(5)Glede na to, da je večina potovanj plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh mednarodne narave, bi se morale RIS osredotočiti na tiste celinske plovne poti, ki so del omrežja TEN-T in so zato zelo pomembne za Unijo, in ne le tiste, ki spadajo v medsebojno povezano omrežje. Države članice bi morale imeti možnost, da še naprej prostovoljno razširjajo zahteve RIS na dele svojega omrežja celinskih plovnih poti, ki niso vključeni v omrežje TEN-T, da bi se upoštevale nacionalne posebnosti.
(6)Izkušnje, pridobljene pri uporabi Direktive 2005/44/ES, so pokazale, da je treba okrepiti tehnične specifikacije v zvezi z zagotavljanjem podatkov o plovbi in načrtovanju potovanja, da bi izboljšali kakovost in pravočasnost informacij, zagotovljenih uporabnikom RIS. Evropski sistem upravljanja referenčnih podatkov (ERDMS) vsebuje informacije, potrebne za ustrezno delovanje RIS, vzpostavi in upravlja pa ga Komisija. Države članice bi morale zato podpreti delovanje sistema ERDMS s pravočasnim posredovanjem vseh zahtevanih podatkov ter jih po potrebi vsaj enkrat letno revidirati in posodobiti.
(7)Splošno učinkovitost sektorja prevoza po celinskih plovnih poteh bi bilo treba izboljšati z razpoložljivostjo najnovejših in točnih informacij o stanju plovne poti in posebnih mestih, kot so mostovi, zapornice in pristanišča na celinskih plovnih poteh, za uporabnike RIS med plovbo. RIS bi morale zato vključevati najnovejše izmenjave podatkov s polavtomatiziranim in popolnoma avtomatiziranim upravljanjem infrastrukturnih sistemov zapornic in premičnih mostov ter s pristaniškimi skupnostnimi sistemi na celinskih plovnih poteh.
(8)Za to, da bi RIS omogočale povezavo z logistično verigo, je pomembno, da se informacije izmenjujejo ne le med uporabniki prevoza po celinskih plovnih poteh, temveč tudi s sistemi in uporabo drugih načinov prevoza. Nacionalna enotna okenca za pomorski sektor v evropskem okolju enotnega okenca za pomorski sektor 25 bi morala omogočati usklajeno poročanje z ladij po vsej Uniji. Z izmenjavo s prometom povezanih informacij, kot sta čas prihoda in odhoda, bi bili zagotovljeni interoperabilnost, multimodalnost in nemoteno vključevanje prevoza po celinskih plovnih poteh v celotno logistično verigo. Podlaga za izmenjavo informacij o tovoru med uporabniki RIS, kadar je to potrebno, bi morale biti elektronske informacije o prevozu blaga (eFTI). Po potrebi bi bilo treba z RIS vzpostaviti povezave in izmenjevati informacije s sistemi in platformami drugih načinov prevoza.
(9)Izmenjava informacij med plovili za plovbo po celinskih plovnih poteh in pristanišči na celinskih plovnih poteh, na primer o razpoložljivosti pristaniških naprav, obratovalnem času ali informacijah o plovilih in tovoru, ni vedno optimalna, kar vpliva na učinkovitost dejavnosti prevoza po celinskih plovnih poteh. Informacije o razpoložljivosti infrastrukture za alternativna goriva v pristaniščih so zlasti pomembne za spodbujanje okoljske uspešnosti sektorja. Za poenostavitev in racionalizacijo izmenjave takih informacij ter izboljšanje splošne učinkovitosti sektorja je pomembno, da take izmenjave postanejo del RIS in da se pripravijo potrebne tehnične specifikacije.
(10)Z uporabo enotne digitalne platforme za RIS bi bilo treba racionalizirati določbe RIS, izboljšati učinkovitost dejavnosti prevoza po celinskih plovnih poteh ter zmanjšati breme za ponudnike in uporabnike RIS. Ta platforma (v nadaljnjem besedilu: platforma RIS) bi morala podpirati ustrezne storitve, biti osrednja točka za izmenjavo informacij o RIS v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh in z drugimi načini prevoza ter zato postati glavno digitalno hrbtenično omrežje za zagotavljanje RIS v Uniji. Države članice bi morale imenovati enega ali več pristojnih organov, odgovornih za upravljanje platforme RIS. Ti organi so upravljavci in upravljajo platformo RIS.
(11)Za zagotovitev enotnih pogojev za uvedbo platforme RIS bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev okvira za razvoj in delovanje platforme. Ta pooblastila bi bilo treba izvrševati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 26 .
(12)Za zagotovitev pravilne in učinkovite uporabe Direktive 2005/44/ES bi morale države članice poskrbeti za vzpostavitev učinkovitega postopka za obravnavo pritožb. Organi držav članic bi morali sodelovati pri obravnavi pritožb, ki vključujejo čezmejne elemente (npr. nezdružljivi standardi pri sporočanju informacij o plovilih), saj 75 % dejavnosti prevoza po celinskih plovnih poteh vključuje mednarodna potovanja. Na podlagi analize vsebine pritožb in njihove pogostosti ter načina in pravočasnosti njihovega reševanja je mogoče opredeliti, v kolikšni meri so upoštevane določbe Direktive, s čimer je podprto spremljanje izvajanja tako, da se opozarja na področja, na katerih je mogoče izvajanje izboljšati. Zato je pomembno, da države članice te informacije zbirajo in jih letno sporočajo Komisiji. Obravnavanje pritožb na podlagi te direktive ne bi smelo posegati v pristojnost nadzornih organov na podlagi zakonodaje Unije in držav članic, med drugim Uredbe (EU) 2016/679 27 in Uredbe (EU) 2018/1725 28 .
(13)Pri razvoju tehničnih specifikacij bi bilo treba upoštevati vrsto načel (zlasti tistih iz Priloge II), da bi zagotovili ustrezno in usklajeno izvajanje določb Direktive 2005/44/ES. V teh načelih bi morali biti opisani glavni elementi, ki bi jih morala vključevati vsaka komponenta RIS.
(14)Z zahtevami in tehničnimi specifikacijami za namene RIS bi bilo treba zagotoviti zlasti, da se lahko vsi podatki o RIS obdelujejo izključno v skladu s celovitim sistemom za nadzor dostopa na podlagi pravic, ki zagotavlja dodeljene funkcije, da imajo lahko vsi pristojni organi takojšen dostop do teh podatkov v skladu s svojimi regulativnimi pristojnostmi, da se izvedejo ustrezni tehnični in organizacijski ukrepi in s tem zagotovi, da se lahko elektronska obdelava osebnih podatkov izvaja v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 29 in Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 30 , vključno z zaščito pred kršitvami varnosti osebnih podatkov, ter da se lahko obdelava občutljivih poslovnih informacij izvaja na način, ki spoštuje zaupnost teh informacij.
(15)Za zagotovitev varne in optimalne plovbe plovil po celinskih plovnih poteh bi morale biti države članice seznanjene s položajem vseh plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh, tudi z uporabo podatkov iz sistemov samodejnega prepoznavanja (AIS). Države članice bi si morale informacije v zvezi z RIS izmenjevati tudi zato, da bi se povečala učinkovitost RIS in zmanjšale zahteve glede poročanja. Kadar prenosa in izmenjave informacij v zvezi z RIS za te namene ni mogoče doseči brez obdelave osebnih podatkov, bi morale države članice zagotoviti zakonitost obdelave teh osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.
(16)Da bi se uporabnikom RIS zagotovile potrebne informacije o plovbi in načrtovanju potovanja ter ob upoštevanju znanstvenega in tehničnega napredka, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU za spremembo minimalnih podatkovnih zahtev iz Priloge I k Direktivi 2005/44/ES.
(17)Kadar je to primerno utemeljeno z ustrezno analizo in ni ustreznih in posodobljenih mednarodnih standardov za zagotavljanje varnosti plovbe ali kadar bi spremembe ali rezultati postopka odločanja Evropskega odbora za pripravo standardov na področju plovbe po celinskih plovnih poteh (CESNI) ogrozili interese Unije, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 PDEU v zvezi s spremembo Priloge III k Direktivi 2005/44/ES, da se zagotovijo ustrezne tehnične specifikacije za RIS v skladu z načeli iz Priloge II k Direktivi 2005/44/ES z namenom zaščite interesov Unije.
(18)Izkušnje, pridobljene pri izvajanju Direktive 2005/44/ES, kažejo, da je bilo obdobje za uvedbo in posodobitev tehničnih specifikacij dolgo, kar je vplivalo na uspešnost sektorja. Zato je pomembno postopek uvajanja tehničnih specifikacij spremeniti.
(19)Tak postopek je bil uveden z Direktivo (EU) 2016/1629 Evropskega parlamenta in Sveta 31 na podlagi tehničnih specifikacij, razvil pa ga je odbor CESNI. Odbor CESNI 32 , ki deluje pod okriljem Centralne komisije za plovbo po Renu in je odprt za strokovnjake iz vseh držav članic, je odgovoren za pripravo tehničnih standardov na področju prevoza po celinskih plovnih poteh. Izkušnje kažejo, da odbor CESNI organizirano in pravočasno pripravlja in posodablja tehnične zahteve za plovila za plovbo po celinskih plovnih poteh. Ob upoštevanju strokovnega znanja odbora CESNI in izkušenj, pridobljenih z izvajanjem Direktive (EU) 2016/1629, bi bilo treba za Direktivo 2005/44/ES uporabiti podoben pristop.
(20)Da bi zagotovili visoko raven varnosti in učinkovitosti plovbe po celinskih plovnih poteh, omogočili zagotavljanje RIS ter upoštevali znanstveni in tehnični napredek ter druge spremembe v sektorju, bi moral biti sklic na veljavne tehnične specifikacije za rečne informacijske storitve, tj. evropski standard za rečne informacijske storitve (ES-RIS), pod pogojem, da je v skladu z načeli iz Priloge II, sestavni, vendar ne bistveni del Direktive 2005/44/ES, ter bi ga bilo treba posodabljati. Zato bi bilo treba v skladu s členom 290 PDEU na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov o spremembi Priloge III k Direktivi 2005/44/ES, da se posodobi sklic na najnovejšo različico standarda ES-RIS in določi datum začetka njegove uporabe.
(21)Ko Komisija sprejema delegirane akte, je zlasti pomembno, da se pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 33 . Natančneje, da bi se zagotovilo enakopravno sodelovanje pri pripravi delegiranih aktov, Evropski parlament in Svet vse dokumente prejmeta sočasno s strokovnjaki, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(22)Odbor za spričevala o usposobljenosti za voditelja čolna za prevoz blaga in potnikov po celinskih plovnih poteh iz člena 11 Direktive 2005/44/ES je bil ukinjen. Namesto tega je za pomoč Komisiji v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 34 v zvezi z RIS ustrezen odbor za prevoz po celinskih plovnih poteh, ki ima strokovno znanje in izkušnje na področju standardov in tehničnih specifikacij v sektorju prevoza po celinskih plovnih poteh. Poleg tega so s to direktivo uvedene spremembe členov 5 in 12 Direktive 2005/44/ES v zvezi s postopkom v odboru, ki jih je treba navesti v posodobljenem členu. Zato bi bilo treba člen 11 Direktive 2005/44/ES spremeniti, da bi se upoštevale te spremembe.
(23)Zaradi boljše priprave zakonodaje in njene poenostavitve bi bilo treba omogočiti, da se Direktiva 2005/44/ES sklicuje na mednarodne standarde brez njihovega podvajanja v pravnem okviru Unije.
(24)RIS so bile v Uniji vzpostavljene leta 2005, države članice pa so z njenim razvojem in izvajanjem pridobile znatne izkušnje. Poleg tega so tehnične specifikacije, potrebne za delovanje RIS, vključene v Prilogo III k Direktivi 2005/44/ES. V zvezi s tem bi bilo treba črtati člen 12(2) Direktive 2005/44/ES. Poleg tega se s spremembo področja uporabe Direktive 2005/44/ES, da bi se osredotočilo na omrežje TEN-T, zahteva po izvajanju RIS uporablja na najpomembnejših plovnih poteh, s čimer se ustvarja zanesljivo prometno omrežje. Člen 12(3) Direktive 2005/44/ES bi bilo zato treba črtati.
(25)V skladu z načelom sorazmernosti je za doseganje osnovnega cilja vzpostavitve okvira za zagotavljanje rečnih informacijskih storitev (RIS) v Uniji potrebno in primerno, da se določijo pravila za vzpostavitev in delovanje RIS ter tehnične specifikacije v zvezi z RIS. V skladu s členom 5(4) Pogodbe o Evropski uniji ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.
(26)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal [XX. XX. 2024] 35 .
(27)Direktivo 2005/44/ES bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Spremembe Direktive 2005/44/ES
Direktiva 2005/44/ES se spremeni:
(1)člen 1 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 1
Predmet urejanja
1.Ta direktiva vzpostavlja okvir za uvajanje in uporabo usklajenih rečnih informacijskih storitev (RIS) v Uniji z namenom podpreti prevoz po celinskih plovnih poteh, da bi se izboljšala varnost, učinkovitost in trajnostnost ter olajšala povezljivost z ostalimi vrstami prevoza.
2.Ta direktiva postavlja okvir za vzpostavitev in nadaljnji razvoj tehničnih zahtev, specifikacij in pogojev, ki bodo zagotovili razvoj usklajenega, interoperabilnega in odprtega RIS na celinskih plovnih poteh Unije ter kontinuiteto z drugimi vrstami upravljanja prometa, predvsem z upravljanjem prometa pomorskih plovil in informacijskimi storitvami.“;
(2)v členu 2 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
„1.Ta direktiva se uporablja za izvajanje in delovanje RIS na vseh celinskih plovnih poteh in pristaniščih na celinskih plovnih poteh držav članic, ki so del vseevropskega prometnega omrežja, kakor je določeno in navedeno v prilogah I in II k Uredbi (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 36 .“;
(3)v členu 3 se dodajo naslednje točke od (ha) do (hi):
„(ha)‚vseevropsko prometno omrežje‘ (TEN-T) pomeni celinske plovne poti, kakor so opredeljene v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1315/2013;
(hb)‚elektronske informacije o prevozu blaga‘ (eFTI) pomeni elektronske informacije o prevozu blaga, kakor so opredeljene v členu 3(4) Uredbe (EU) 2020/1056 Evropskega parlamenta in Sveta 37 ;
(hc)‚evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor‘ pomeni evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor, kakor je opredeljeno v členu 2(1) Uredbe (EU) 2019/1239 Evropskega parlamenta in Sveta 38 ;
(hd)‚nacionalno enotno okence za pomorski sektor‘ pomeni nacionalno enotno okence za pomorski sektor, kakor je opredeljeno v členu 2(3) Uredbe (EU) 2019/1239;
(he)‚evropski sistem upravljanja referenčnih podatkov‘ (ERDMS) pomeni repozitorij (knjižnico) seznamov referenčnih podatkov in kod z enotno točko dostopa, ki se uporabljajo v aplikacijah IT na področju prevoza po celinskih plovnih poteh, ki jih upravlja Komisija;
(hf) ‚pristaniški skupnostni sistem‘ pomeni elektronsko platformo za izmenjavo informacij med javnimi in zasebnimi deležniki, da se zagotovijo nemoteni pristaniški in logistični postopki;
(hg) ‚sistem pametne infrastrukture za celinske plovne poti‘ pomeni elektronsko platformo, ki podpira polavtomatizirano in popolnoma avtomatizirano upravljanje infrastrukture za prevoz po celinskih plovnih poteh na zapornicah in premičnih mostovih v omrežju TEN-T, upravljajo pa jo organi za upravljanje javnih plovnih poti;
(hh) ‚platforma RIS‘ pomeni elektronsko platformo z enotno točko dostopa, ki temelji na nacionalnih informacijah o RIS ter uporabnikom RIS zagotavlja informacijske storitve za plovne poti, infrastrukturo, promet in prevoz, vključno z načrtovanjem poti in prevoza, uporablja pa se za elektronsko poročanje v skladu z načelom ‚samo enkrat‘;
(hi) ‚pristanišča na celinskih plovnih poteh‘ pomeni pristanišče na celinskih plovnih poteh jedrnega omrežja TEN-T ali celovitega omrežja TEN-T, kakor so navedena in kategorizirana v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1315/2013.“;
(4)člen 4 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 4
Vzpostavitev RIS
1.Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za izvajanje RIS na celinskih plovnih poteh, ki sodijo na področje uporabe te direktive.
2.Države članice razvijajo RIS na tak način, da je uporaba RIS učinkovita, razširljiva in interoperabilna, da je združljiva z drugimi aplikacijami RIS in s sistemi za druge vrste prevoza, hkrati pa zagotavlja vmesnike za sisteme upravljanja prometa in trgovinskih dejavnosti.
3.Za vzpostavitev RIS države članice:
(a)zagotovijo, da se uporabnikom RIS posredujejo vsi ustrezni podatki, ki zadevajo plovbo in načrtovanje potovanja po celinskih plovnih poteh. Ti podatki, kakor so opredeljeni v Prilogi I, se posodabljajo in so na voljo vsaj v dostopni elektronski obliki;
(b)uporabnikom RIS poleg podatkov iz točke (a) zagotovijo dostop do elektronskih navigacijskih kart, primernih za plovne namene, za vse njihove celinske plovne poti v omrežju TEN-T;
(c)pristojnim organom omogočijo prejemanje elektronskih ladijskih poročil o zahtevanih podatkih o ladji, če to zahtevajo nacionalni ali mednarodni predpisi v zvezi z javljanjem ladij. V primeru čezmejnega prevoza se ti podatki posredujejo pristojnim organom sosednje države in vsako tako posredovanje podatkov se opravi pred prihodom plovil na mejo;
(d)zagotovijo, da se obvestila kapitanom, vključno z vodostajem (ali največjim dovoljenim ugrezom) in informacijami o ledu na celinskih plovnih poteh, posredujejo v obliki standardiziranih, kodiranih in prenosljivih sporočil. Standardizirano sporočilo vsebuje vsaj informacije, ki so potrebne za varno plovbo. Obvestila kapitanom se posodabljajo in zagotovijo vsaj v dostopni standardni elektronski obliki;
(e)zagotovijo posodabljanje sistema ERDMS, tako da nemudoma predložijo vse potrebne podatke in jih vsaj enkrat letno revidirajo;
(f)zagotovijo, da se med RIS in okolji za elektronsko izmenjavo informacij, ki so vzpostavljeni na podlagi prava Unije in se uporabljajo pri drugih načinih prevoza, izmenjujejo vsaj s prometom povezane informacije, tudi prek nacionalnih enotnih okenc za pomorski sektor v okviru evropskega okolja enotnega okenca za pomorski sektor;
(g)zagotovijo, da so informacije o nevarnem blagu, zahtevane v skladu s poglavjem 5.4 dela 5 Predpisov, priloženih Evropskemu sporazumu o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh (ADN), sklenjenem v Ženevi 26. maja 2000, iz Priloge III, oddelek III.1, k Direktivi 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta 39 na voljo pristojnim organom na platformi eFTI prek edinstvene elektronske identifikacijske povezave iz člena 9(1), točka (e), Uredbe (EU) 2020/1056;
(h)zagotovijo, da se med RIS in pristaniškimi skupnostnimi sistemi pristanišč na celinskih plovnih poteh izmenjujejo informacije, ki med drugim vključujejo najnovejše podatke o razpoložljivosti privezov in infrastrukture za alternativna goriva, zlasti tistih naprav, ki se zahtevajo v skladu s členom 10 Uredbe (EU) 2023/1804 Evropskega parlamenta in Sveta 40 ;
(i)zagotovijo izmenjavo informacij med RIS in drugimi sistemi pametne infrastrukture za celinske plovne poti za namene upravljanja rečnega prometa.
Obveznosti iz tega odstavka se izpolnijo v skladu z zahtevami in načeli, ki so opredeljeni v prilogah I in II.
4.Pristojni organi držav članic ustanovijo središča RIS v skladu z regionalnimi potrebami.
5.Države članice vzpostavijo, upravljajo, uporabljajo in vzdržujejo enotno platformo RIS, ki zagotavlja podatke v zvezi s plovnimi potmi, infrastrukturo, prometom in prevozom. Platforma RIS je dostopna vsem uporabnikom RIS in je glavna platforma za izmenjavo informacij o RIS. Vsebuje vmesnike za povezave s sistemi drugih načinov prevoza in pristanišči na celinskih plovnih poteh. Države članice imenujejo enega ali več pristojnih organov, odgovornih za upravljanje platforme RIS.
6. Komisija sprejme izvedbene akte za določitev operativnih značilnosti, vlog in postopkov platforme RIS ter opredelitev njenega operativnega subjekta na podlagi načel za tehnične specifikacije RIS iz Priloge II, točka 7, da se zagotovi njihovo enotno izvajanje po vsej Uniji. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 11(2).
7.Za uporabo sistema samodejnega prepoznavanja (AIS) se uporablja Regionalni sporazum o radiotelefonskih storitvah na celinskih plovnih poteh, ki je bil v okviru Pravilnika o radiokomunikacijah Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU) sklenjen 6. aprila 2000 v Baslu.
8.Države članice, če je to primerno v sodelovanju z Unijo, vzpodbujajo voditelje plovil, upravljavce, zastopnike ali lastnike ladij, ki plujejo po njihovih celinskih plovnih poteh, vkrcevalce ali lastnike blaga, natovorjenega na teh ladjah, da v polni meri izkoristijo storitve, ki so jim na voljo s to direktivo.
9.Komisija sprejme ustrezne ukrepe, da preveri interoperabilnost, zanesljivost in varnost RIS.“;
(5)člen 5 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 5
Tehnične specifikacije
1.Za podporo RIS in za zagotavljanje interoperabilnosti teh storitev, kakor to zahteva člen 4(2), se v skladu z načeli iz Priloge II uporabljajo tehnične specifikacije iz Priloge III, ki zajemajo zlasti naslednja področja:
(a)elektronski prikaz navigacijskih kart in informacijski sistem za celinsko plovbo (celinski ECDIS);
(b)elektronsko javljanje ladij;
(c)obvestila kapitanom;
(d)sisteme za sledenje in določanje položaja ladij;
(e)združljivost opreme, potrebne za uporabo RIS;
(f)delovanje platforme RIS;
(g)medsebojno povezanost in izmenjavo informacij s podatkovnimi zbirkami Unije (ERDMS);
(h)medsebojno povezanost in izmenjavo informacij s platformami IT drugih načinov prevoza, vključno vsaj z eFTI in evropskim okoljem enotnega okenca za pomorski sektor;
(i)medsebojno povezanost in izmenjavo informacij s sistemi upravljanja pristanišč in sistemi pametne infrastrukture za celinske plovne poti;
(j)določbe za plovbo in načrtovanje potovanja.“;
(6)člen 8 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 8
Pristojni organi
Države članice imenujejo pristojne organe za uporabo RIS, mednarodno izmenjavo podatkov, delovanje platforme RIS in obravnavanje pritožb uporabnikov RIS. O teh organih uradno obvestijo Komisijo do … [eno leto po datumu začetka veljavnosti te direktive].“;
(7)vstavi se naslednji člen 8a:
„Člen 8a
Obravnavanje pritožb
1.Vsaka država članica zagotovi učinkovit postopek za obravnavanje pritožb, ki izhajajo iz uporabe te direktive.
2.Pritožbe se obravnavajo na način, ki preprečuje navzkrižja interesov in je funkcionalno neodvisen od katerega koli organa, pristojnega za uporabo RIS, mednarodno izmenjavo podatkov in delovanje platforme RIS. Obravnavanje pritožb je nepristransko in pregledno, pri čemer se ustrezno upošteva pravica do svobodnega poslovanja.
3.Pritožbe se vložijo v državi članici, v kateri so plovne poti ali pristanišča na celinskih plovnih poteh, kjer je nastal razlog za pritožbo. Države članice zagotovijo, da so uporabniki RIS in drugi ustrezni deležniki obveščeni o tem, kje in kako lahko vložijo pritožbo ter kateri organi so pristojni za obravnavanje pritožb.
4.Organi, pristojni za obravnavanje pritožb, sodelujejo pri obravnavanju čezmejnih pritožb.
5.Organi, pristojni za obravnavanje pritožb, so v skladu z nacionalnim pravom pooblaščeni, da od organov, pristojnih za uporabo RIS in mednarodno izmenjavo podatkov, ponudnikov storitev RIS ter upravljavcev infrastrukture in pristanišč na celinskih plovnih poteh zahtevajo, da jim zagotovijo informacije v zvezi s pritožbo.
6.Organi, pristojni za obravnavo pritožb, so v skladu z nacionalnim pravom pooblaščeni za sprejemanje odločitev, ki so zavezujoče in so, kadar je primerno, predmet sodnega nadzora.
7.Države članice Komisijo obvestijo o postopku obravnavanja pritožb do … [eno leto po datumu začetka veljavnosti] in nato o vseh spremembah teh informacij. Komisija take informacije objavi in redno posodablja na svojem spletišču.
8.Države članice Komisijo vsako leto obvestijo o številu in vrsti pritožb, ki so jih prejeli organi, pristojni za obravnavanje pritožb, številu sprejetih popravnih ukrepov in času, potrebnem za rešitev pritožb.“;
(8)člen 9 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 9
Pravila o zasebnosti in zaščiti informacij
Države članice v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom sprejmejo potrebne tehnične in organizacijske ukrepe za zaščito informacij o RIS in zapisov pred nezaželenimi dogodki ali zlorabo, vključno z nepravilnim dostopom, spreminjanjem ali izgubo, ter za zagotovitev zaupnosti poslovnih in drugih občutljivih informacij, izmenjanih v skladu s to direktivo.“;
(9)člen 10 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 10
Postopek spreminjanja
1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a za spremembo Priloge I, tako da se posodobijo in revidirajo minimalne podatkovne zahteve ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih pri uporabi te direktive, ter tehničnega napredka pri razvoju tehnologij in uporabe RIS.
2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a za spremembo Priloge III, tako da se, če je to potrebno glede na merila iz odstavka 3, v skladu z načeli iz Priloge II posodobi sklic na najnovejšo različico ES-RIS ter določi datum začetka njegove uporabe.
3.Če ni ustreznih in posodobljenih tehničnih specifikacij, kadar tehnične specifikacije, ki jih je pripravil odbor CESNI, niso skladne z veljavnimi zahtevami iz Priloge II ali kadar bi spremembe v postopku odločanja odbora CESNI ali drugih elementih standarda ogrozile interese Unije in kadar je to primerno utemeljeno z ustrezno analizo, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 10a za spremembo Priloge III, da se zagotovijo ustrezne tehnične specifikacije na podlagi načel iz Priloge II.“;
(10)v členu 10a se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 10 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od [datum začetka veljavnosti]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.“;
(11)v členu 10a se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:
„6.Delegirani akt, sprejet na podlagi tega člena, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu o tem aktu.“;
(12)člen 11 se nadomesti z naslednjim:
„Člen 11
Postopek v odboru
1.Komisiji pomaga odbor za prevoz po celinskih plovnih poteh. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 41 .
2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.“;
(13)v členu 12 se črtata odstavka 2 in 3;
(14)vstavi se naslednji člen 12a:
„Člen 12a
Spremljanje
Komisija spremlja vzpostavitev RIS v Uniji ter o tem poroča Evropskemu parlamentu in Svetu do … [pet let po datumu začetka veljavnosti].“;
(15)Priloga I k Direktivi 2005/44/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge I k tej direktivi;
(16)Priloga II k Direktivi 2005/44/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej direktivi;
(17)besedilo iz Priloge III k tej direktivi se doda kot Priloga III.
Člen 2
Prenos
1.Države članice, ki spadajo v področje uporabe te direktive, sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do … [eno leto po začetku veljavnosti]. O tem takoj obvestijo Komisijo.
2.Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
3.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 3
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice s celinskimi plovnimi potmi, ki spadajo na področje uporabe člena 2 Direktive 2005/44/ES.
V Bruslju,
Za Evropski parlament Za Svet
predsednica predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.1.2024
COM(2024) 33 final
PRILOGA
k Predlogu
DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti
{SEC(2024) 38 final} - {SWD(2024) 15 final} - {SWD(2024) 16 final}
PRILOGA I
„PRILOGA I
MINIMALNE PODATKOVNE ZAHTEVE
Kot je določeno v členu 4(3), točka (a), se bodo pridobivali zlasti naslednji podatki:
·os plovne poti z navedbo kilometrov,
·omejitve za plovila ali konvoje v zvezi z dolžino, širino, ugrezom in največjo višino ladje nad vodno črto,
·čas obratovanja omejevalnih struktur, zlasti zapornic in mostov,
·sedanje in pričakovane čakalne dobe na mostovih, zapornicah in v pristaniščih na celinskih vodah,
·lokacije pristanišč in dokov za pretovarjanje,
·referenčni podatki za merilnike vodostaja, ki so pomembni za plovbo.
Predložene informacije se posodabljajo in odražajo razmere v realnem času.“
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.1.2024
COM(2024) 33 final
PRILOGA
k Predlogu
DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti
{SEC(2024) 38 final} - {SWD(2024) 15 final} - {SWD(2024) 16 final}
PRILOGA II
„PRILOGA II
NAČELA ZA TEHNIČNE SPECIFIKACIJE RIS
1.Splošna načela
Tehnične specifikacije RIS upoštevajo naslednja splošna načela:
(a)navedba tehničnih zahtev za načrtovanje, izvajanje in operativno uporabo storitev in z njimi povezanih sistemov;
(b)zgradba in organiziranost RIS;
(c)priporočila plovilom za udeležbo v RIS, priporočila za posamezne storitve in postopno razvijanje RIS.
2.Celinski ECDIS
Tehnične specifikacije za elektronski prikaz navigacijskih kart in informacijski sistem (celinski ECDIS), ki bodo določene v skladu s členom 5, upoštevajo naslednja načela:
(a)združljivost s pomorskim ECDIS, da bi se olajšal promet rečnih plovil v mešanih prometnih območjih estuarijev in rečno-morskega prometa;
(b)opredelitev minimalnih zahtev za opremo celinskega ECDIS in minimalnih vsebin elektronskih navigacijskih kart z namenom povečanja varnosti plovbe, in zlasti:
(a)visoka raven zanesljivosti in razpoložljivosti uporabljene opreme celinskega ECDIS,
(b)odpornost opreme celinskega ECDIS za kljubovanje okoljskim pogojem, ki običajno prevladujejo na krovih plovil, ne da bi se s tem zmanjšala kakovost ali zanesljivost,
(c)vključitev vseh vrst geografskih objektov (npr. mej plovnih poti, obalnih konstrukcij, signalnih boj), potrebnih za varno plovbo, v elektronske navigacijske karte,
(d)spremljanje elektronskih navigacijskih kart s prekrivajočo radarsko sliko, kadar se uporablja za poveljevanje plovilu;
(c)vključitev najnovejših informacij o globini plovne poti v elektronske navigacijske karte in prikaz do vnaprej določene ali dejanske globine;
(d)vključitev dodatnih informacij (npr. s strani strank, ki niso pristojni organi) v elektronske navigacijske karte in njihov prikaz v celinskem ECDIS, ne da bi to vplivalo na informacije, ki so potrebne za varno plovbo;
(e)razpoložljivost elektronskih navigacijskih kart uporabnikom RIS;
(f)razpoložljivost podatkov za elektronske navigacijske karte za vse proizvajalce programskih aplikacij, kadar je to primerno in proti plačilu razumnih stroškov;
(g)vključitev najnovejših informacij o čakalnih dobah na zapornicah, mostovih in v pristaniščih na celinskih plovnih poteh v elektronske navigacijske karte in njihov prikaz v celinskem ECDIS, ne da bi to vplivalo na informacije, ki so potrebne za varno plovbo.
3.Elektronsko javljanje ladij
Tehnične specifikacije elektronskega javljanja ladij v celinski plovbi v skladu s členom 5 upoštevajo naslednja načela:
(a)olajševanje elektronske izmenjave podatkov med pristojnimi organi držav članic, med udeleženimi tako v celinski kot tudi v pomorski plovbi ter v različnih načinih prevoza, v katere je vključena celinska plovba;
(b)uporaba standardiziranega sporočila za obveščanje o prometu v smeri ladja-pristojni organ, pristojni organ-ladja in pristojni organ-pristojni organ, da se zagotovi skladnost s pomorsko plovbo;
(c)uporaba mednarodno priznanih kodeksov in klasifikacij, po možnosti dopolnjenih za dodatne potrebe celinske plovbe;
(d)uporaba unikatne evropske identifikacijske številke plovila.
4.Obveščanje kapitanov
Tehnične specifikacije sistema za obveščanje kapitanov v skladu s členom 5, zlasti v zvezi z informacijami o plovnih poteh, prometnimi informacijami, upravljanjem in načrtovanjem potovanja, upoštevajo naslednja načela:
(a)standardizirana struktura podatkov, ki uporablja vnaprej določene in visoko kodirane tekstovne module, da bi se s tem omogočil samodejni prevod glavnih vsebin v druge jezike ter olajšala vključitev obvestil kapitanom v sisteme za načrtovanje plovbe;
(b)združljivost standardizirane strukture podatkov s strukturo podatkov celinskega ECDIS, da bi se tako olajšala vključitev obvestil kapitanom v celinski ECDIS;
(c)uskladitev s tehničnimi specifikacijami za plovbo in načrtovanje potovanja, da se zagotovi skladnost predloženih informacij.
5.Sistem za sledenje in določanje položaja plovil
Tehnične specifikacije sistema za sledenje in določanje položaja plovil v skladu s členom 5 upoštevajo naslednja načela:
(a)opredelitev sistemskih zahtev in standardnih sporočil ter postopkov na način, ki omogoča, da se zagotovijo samodejno;
(b)razlikovanje med sistemi, ki ustrezajo zahtevam taktičnih prometnih informacij, in sistemi, ki ustrezajo zahtevam strateških prometnih informacij, v obeh primerih za natančnejše določanje položaja in zahtevano stopnjo posodabljanja;
(c)opis ustreznih tehničnih sistemov za sledenje plovil in določanje njihovega položaja, kot je celinski AIS (Inland Automatic Identification System);
(d)združljivost formata podatkov s pomorskim sistemom AIS.
6.Delovanje platforme RIS
Tehnične specifikacije za platformo RIS v skladu s členom 5 upoštevajo naslednja načela:
(a)delovanje kot enotno digitalno okence za plovbo po celinskih plovnih poteh;
(b)usklajena enotna točka dostopa za najnovejše informacije, po možnosti v realnem času, o pogojih plovne poti za varno in trajnostno plovbo, načrtovanje in dejavnosti pristanišč vzdolž omrežja TEN-T;
(c)omogočanje multimodalnih prometnih verig ob hkratnem zagotavljanju ustrezne ravni varstva podatkov;
(d)visoka raven točnosti podatkov za nemoteno izmenjavo podatkov med ustreznimi uporabniki RIS vzdolž omrežja TEN-T (v Uniji in zunaj nje);
(e)uporabniku prijazen vmesnik s koristnimi, uporabnimi in praktičnimi funkcionalnostmi, kot je možnost shranjevanja in hrambe profilov;
(f)usklajena enotna točka poročanja v skladu z načelom „samo enkrat“, tudi za mednarodna potovanja;
(g)povezava z drugimi sistemi, ki uporabljajo informacijsko, komunikacijsko ali navigacijsko tehnologijo ali tehnologijo za določanje položaja, in sicer za učinkovito upravljanje infrastrukture, mobilnosti in prometa v omrežju TEN-T ter zagotavljanje storitev z dodano vrednostjo državljanom in upravljavcem, vključno s sistemi za varno, varovano in okolju prijazno uporabo omrežja ter učinkovito uporabo njegovih zmogljivosti;
(h)zbiranje in sporočanje anonimiziranih in zbirnih podatkov o uporabi, ki jih je mogoče uporabiti za spremljanje izvajanja RIS, med drugim vsaj število uporabnikov RIS, razpoložljivosti podatkov na platformi RIS ter povezave in števila izmenjav z drugimi sistemi (npr. eFTI, evropsko okolje enotnega okenca za pomorski sektor, sistemi pristaniških skupnosti).
7.Izmenjava podatkov z drugimi digitalnimi sistemi ali platformami
Tehnične specifikacije za izmenjavo podatkov z drugimi digitalnimi sistemi ali platformami, vključno z evropskim okoljem enotnega okenca za pomorski sektor, eFTI, sistemom ERDMS, sistemi pristaniških skupnosti pristanišč na celinskih plovnih poteh in sistemom pametne infrastrukture za celinske plovne poti, v skladu s členom 5 upoštevajo naslednja načela:
(a)nadgrajevanje funkcionalnosti, ki jih zagotavlja platforma RIS;
(b)olajšanje elektronske izmenjave podatkov med tehnologijami RIS ter podatkovnimi zbirkami in sistemi, ki se uporabljajo pri drugih načinih prevoza, z ustreznimi podatkovnimi povezavami in vmesnimi fazami;
(c)opredelitev zahtev glede sistemov in postopkov za avtomatizirano izmenjavo podatkov;
(d)izmenjava informacij v realnem času, zlasti za časovno občutljive podatke;
(e)zagotavljanje varne izmenjave informacij v skladu s celovitim sistemom za nadzor dostopa na podlagi pravic;
(f)predčasna določitev okvira za izmenjavo sistemov, ki bo po potrebi omogočal prihodnji razvoj in povezave z dodatnimi sistemi, med drugim izmenjave s prihodnjim evropskim podatkovnim prostorom za mobilnost in katerim koli drugim sistemom, ki je zasnovan za spodbujanje inovacij v multimodalnem prometu.
8.Izmenjava podatkov z drugimi digitalnimi sistemi ali platformami
Tehnične specifikacije za izmenjavo podatkov z drugimi digitalnimi sistemi ali platformami, vključno z evropskim okoljem enotnega okenca za pomorski sektor, eFTI, sistemom ERDMS, sistemi pristaniških skupnosti pristanišč na celinskih plovnih poteh in sistemom pametne infrastrukture za celinske plovne poti, v skladu s členom 5 upoštevajo naslednja načela:
(a)nadgrajevanje funkcij, ki jih zagotavlja platforma RIS;
(b)olajšanje elektronske izmenjave podatkov med tehnologijami RIS ter podatkovnimi zbirkami in sistemi, ki se uporabljajo pri drugih načinih prevoza, z ustreznimi podatkovnimi povezavami in vmesnimi fazami;
(c)opredelitev zahtev glede sistemov in postopkov za avtomatizirano izmenjavo podatkov;
(d)izmenjava informacij v realnem času, zlasti za časovno občutljive podatke;
(e)zagotavljanje varne izmenjave informacij v skladu s celovitim sistemom za nadzor dostopa na podlagi pravic;
(f)predčasna določitev okvira za izmenjavo sistemov, ki bo po potrebi omogočal prihodnji razvoj in povezave z dodatnimi sistemi, med drugim izmenjave s prihodnjim evropskim podatkovnim prostorom za mobilnost in katerim koli drugim sistemom, ki je zasnovan za spodbujanje inovacij v multimodalnem prometu.
9.Plovba in načrtovanje potovanja
Tehnične specifikacije za plovbo in načrtovanje potovanja v skladu s členom 5 upoštevajo naslednja načela:
(a)zagotavljanje najnovejših informacij v rednih časovnih presledkih in vsaj ob pomembnih spremembah plovne poti, ki lahko vplivajo na plovbo;
(b)vključitev vsaj naslednjih informacij:
(a)čakalne dobe na zapornicah, (premičnih) mostovih, pristaniščih na celinskih plovnih poteh,
(b)vodostaj, najmanjša izmerjena globina, navpična razdalja, položaj zapornic, izpust, ureditev, predvideni vodostaj, najmanjša izmerjena predvidena globina ali predvideni izpust,
(c)stanje ledu in s tem povezana plovnost,
(d) obratovalne ure zapornic, (premičnih) mostov, pristanišč na celinskih plovnih poteh,
(e)informacije o vremenu;
(c)zagotovljenost prek celinskega ECDIS, obvestil kapitanom in platforme RIS, kot je ustrezno.“
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 26.1.2024
COM(2024) 33 final
PRILOGA
k Predlogu
DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o spremembi Direktive 2005/44/ES o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh v Skupnosti
{SEC(2024) 38 final} - {SWD(2024) 15 final} - {SWD(2024) 16 final}
PRILOGA III
„PRILOGA III
TEHNIČNE SPECIFIKACIJE ZA RIS
Tehnične specifikacije, ki se uporabljajo za RIS, so določene v standardu ES-RIS 2023/1.“