9.   Predsedstvo je telo, pristojno za dovolitev sej ali misij odborov izven običajnih krajev dela, predstavitev ter študijskih in raziskovalnih obiskov poročevalcev .

9.   Predsedstvo je telo, pristojno za odobritev izdatkov za predstavitve .

7.   Konferenca predsednikov Parlamentu poda predloge o sestavi in pristojnosti odborov, preiskovalnih odborov, skupnih parlamentarnih odborov in stalnih delegacij. Konferenca predsednikov je pristojna za odobritev ad hoc delegacij .

7.   Konferenca predsednikov Parlamentu poda predloge o sestavi in pristojnosti odborov, posebnih odborov, preiskovalnih odborov, skupnih parlamentarnih odborov in stalnih medparlamentarnih delegacij. Konferenca predsednikov je telo, ki je pristojno, da Parlamentu predlaga ustanovitev začasnih zakonodajnih odborov v skladu s členom 207a .

7a.     Konferenca predsednikov je telo, pristojno za dovolitev misij zunaj običajnih krajev dela in medparlamentarnih sej.

1.     Kadar ima predlog pravno zavezujočega akta finančne posledice, Parlament ugotovi, ali je zagotovljenih dovolj finančnih sredstev.

2.     Vsebinsko pristojni odbor preveri, ali je predlog pravno zavezujočega akta finančno združljiv z uredbo o večletnem finančnem okviru.

3.     Kadar vsebinsko pristojni odbor spremeni oceno finančnih sredstev akta, ki ga obravnava, zahteva mnenje odbora, pristojnega za proračunska vprašanja.

4.     Poleg tega lahko odbor, pristojen za proračunska vprašanja, vprašanja v zvezi s finančno združljivostjo predlogov pravno zavezujočih aktov obravnava na lastno pobudo. V tem primeru ustrezno obvesti vsebinsko pristojni odbor.

5.     Če odbor, pristojen za proračunska vprašanja, sklene, da bo oporekal finančni združljivosti predloga, svoje sklepe sporoči Parlamentu še preden le-ta glasuje o predlogu.

3.    V resoluciji Parlamenta se navede ustrezna pravna podlaga, priložijo pa se ji priporočila o vsebini zahtevanega predloga.

3.    Pristojni odbor lahko tak predlog vloži tudi na lastno pobudo. Odbor, pristojen za pravne zadeve, zaprosi za mnenje o primernosti pravne podlage, ki ga ta izda brez nepotrebnega odlašanja.

4.    Kadar ima predlog finančne posledice , Parlament navede , kako zagotoviti zadostna finančna sredstva .

4.    Odbor, pristojen za proračunska vprašanja , lahko pristojnemu odboru izda mnenje o morebitnih finančnih posledicah predloga. To mnenje izda, če tako zahteva vsebinsko pristojni odbor. Vsako tako mnenje se izda brez nepotrebnega odlašanja.

4a.     Resoluciji Parlamenta se priložijo priporočila o vsebini zahtevanega predloga.

4b.     Z resolucijo Parlamenta se seznanita Svet in Komisija, da bi se morda lahko vključila v skupno izjavo o letnem medinstitucionalnem načrtovanju iz člena 38(2).

6.   Konferenca predsednikov odborov redno spremlja, ali Komisija upošteva odstavek 10 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, po katerem mora Komisija na zahteve odgovoriti v treh mesecih, tako da sprejme posebno sporočilo, v katerem navede, kako namerava ukrepati . Konferenca predsednikov odborov o rezultatih spremljanja redno poroča konferenci predsednikov.

6.   Konferenca predsednikov odborov redno spremlja, ali Komisija upošteva tretji pododstavek odstavka 16 okvirnega sporazuma in odstavek 10 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, po katerih mora Komisija na zahteve odgovoriti v treh mesecih, tako da sprejme posebno sporočilo, v katerem navede, kako namerava ukrepati , ter o  tem poroča konferenci predsednikov.

1.   Predsednik predloge pravno zavezujočih aktov, ki jih prejme od drugih institucij ali držav članic, dodeli v obravnavo pristojnemu odboru. O dodelitvi se sočasno obvestijo drugi odbori .

1.   Predsednik predloge pravno zavezujočih aktov, ki jih prejme od drugih institucij ali držav članic, dodeli v obravnavo pristojnemu odboru ali več odborom, pristojnim v skladu s členom 58. Predsednik lahko predloge hkrati dodeli enemu ali več odborom, da pripravijo mnenje v skladu s členom 56. O dodelitvi se sočasno obvesti druge odbore in politične skupine .

1a.     Odbor ali politična skupina lahko v dveh tednih od dodelitve nasprotuje predsednikovi dodelitvi pristojnemu odboru ali odborom. V tem primeru ta odbor ali politična skupina vsaj en teden pred naslednjo sejo konference predsednikov predloži podrobno pisno obrazložitev in utemeljeno alternativo na podlagi Priloge VI.

2.   V primeru dvoma lahko predsednik , preden razglasi dodelitev pristojnemu odboru na plenarnem zasedanju , vprašanje glede pristojnosti predloži konferenci predsednikov . Konferenca predsednikov v skladu s členom 211(2) sprejme odločitev na podlagi priporočila konference predsednikov odborov ali njenega predsednika .

2.   V primeru dvoma se lahko predsednik pred dodelitvijo iz odstavka 1 odloči , da bo konferenco predsednikov odborov zaprosil za priporočilo o vprašanju pristojnosti . Konferenca predsednikov odborov ali njen predsednik sprejme to priporočilo na svoji naslednji seji. Po prejemu priporočila predsednik zadevo dodeli. O dodelitvi se sočasno obvestijo politične skupine. Politična skupina lahko v dveh tednih od dodelitve nasprotuje predsednikovi dodelitvi pristojnemu odboru ali odborom. V tem primeru ta skupina vsaj dva tedna pred naslednjo sejo konference predsednikov predloži podrobno pisno obrazložitev in utemeljeno alternativo na podlagi Priloge VI. Konferenca predsednikov na svoji naslednji seji sprejme odločitev o dodelitvi .

2a.     Odbor, ki mu predsednik ni posredoval predloga, naj pripravi mnenje v skladu z odstavkom 1, lahko v dveh tednih od dodelitve zaprosi konferenco predsednikov odborov, naj odobri pripravo tega mnenja. To zaprosilo temelji na pisni obrazložitvi, ki utemeljuje, da zadeva v veliki meri spada v njegovo pristojnost v skladu s Prilogo VI. Konferenca predsednikov odborov ali njen predsednik sprejme odločitev na svoji naslednji seji in o tem obvesti predsednika.

3.   Predsednik razglasi dodelitev predloga na plenarnem zasedanju po prejetju predloga v vseh uradnih jezikih Evropske unije in, kadar je ustrezno, po rešitvi vsakega spora glede pristojnosti med odbori v skladu s členom 211(2) , razen v primerih zahtev za uporabo nujnega postopka na podlagi člena 163. Po razglasitvi na plenarnem zasedanju se dodelitev objavi na spletnem mestu Parlamenta.

3.   Predsednik razglasi dodelitev v Parlamentu po prejetju predloga v vseh uradnih jezikih Evropske unije in, kadar je ustrezno, po rešitvi vseh vprašanj glede pristojnosti med odbori, razen v primerih zahtev za uporabo nujnega postopka na podlagi člena 163. Po razglasitvi na plenarnem zasedanju se dodelitev objavi na spletnem mestu Parlamenta.

4.     Pristojni odbor se lahko kadar koli odloči, da bo imenoval poročevalca za spremljanje pripravljalne faze predloga. To možnost upošteva zlasti, kadar je predlog naveden v delovnem programu Komisije.

5.     V primeru kolizije med določbo Poslovnika, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo, in katero koli drugo določbo Poslovnika prevlada določba, ki se nanaša na drugo in tretjo obravnavo.

5a.     Pri štetju rokov iz tega člena se ne upoštevajo tedni brez parlamentarnih dejavnosti in tedni za zunanje parlamentarne dejavnosti.

2.   Po sprejetju odločitve o postopku, ki se uporabi, in če se ne uporabi poenostavljeni postopek v skladu s členom 52, odbor izmed svojih članov ali stalnih namestnikov imenuje poročevalca za predlog pravno zavezujočega akta , če tega ni že storil na podlagi člena 48(4) .

2.   Po sprejetju odločitve o postopku, ki se uporabi, in v primeru, da se ne uporabi poenostavljeni postopek v skladu s členom 52, odbor izmed svojih članov ali stalnih namestnikov imenuje poročevalca za predlog pravno zavezujočega akta.

2.   Predsednik odbora lahko tudi predlaga, da predsednik odbora ali poročevalec pripravi zbir predlogov sprememb, ki odražajo razpravo v odboru . Predlagani postopek šteje za odobrenega, razen če temu nasprotujejo člani ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru , predlogi sprememb pa se pošljejo članom odbora .

2.   Predsednik lahko tudi predlaga, da se določi rok za vložitev predlogov sprememb, ne da bi bil pred tem pripravljen osnutek poročila . Predlagani postopek se šteje za odobrenega, razen če temu nasprotujejo člani ali politična skupina oziroma skupine, ki dosegajo vsaj srednji prag v odboru.

1.     Izjemoma lahko konferenca predsednikov brez poseganja v člen 51(2) in na zahtevo pristojnega odbora odobri imenovanje največ treh soporočevalcev. Soporočevalci praviloma prihajajo iz različnih političnih skupin.

2.     Imenovanje soporočevalcev sena podlagi odstavka 1 ne odobri za poročila, ki jih odbori skupaj pripravijo na podlagi člena 58, za mnenja na podlagi člena 56 ali za samoiniciativna poročila, razen za poročila proračunske ali institucionalne narave.

4.   Predlogi resolucij, predloženi Parlamentu, se preučijo v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 160. Predlogi sprememb k takim predlogom resolucij in zahteve za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje so dopustni za obravnavo na plenarnem zasedanju le, če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije, ali če jih vloži vsaj desetina poslancev. Politične skupine lahko vložijo alternativne predloge resolucije v skladu s členom 181(3). Člen 190 se uporablja za predlog resolucije, ki ga vloži odbor, in za predloge sprememb k temu predlogu. Člen 190 se uporablja tudi za eno samo glasovanje o alternativnih predlogih resolucij.

4.   Predlogi resolucij, predloženi Parlamentu, se preučijo v skladu s postopkom kratke predstavitve iz člena 160 ali se predložijo neposredno v glasovanje na plenarnem zasedanju . Predlogi sprememb k takim predlogom resolucij in zahteve za glasovanje po delih ali ločeno glasovanje so dopustni za obravnavo na plenarnem zasedanju le, če jih poročevalec vloži z namenom, da bi upošteval nove informacije, ali če jih vloži vsaj desetina poslancev. Politične skupine lahko vložijo alternativne predloge resolucije v skladu s členom 181(3). Člen 190 se uporablja za predlog resolucije, ki ga vloži odbor, in za predloge sprememb k temu predlogu. Člen 190 se uporablja tudi za eno samo glasovanje o alternativnih predlogih resolucij.

5.   Odstavek 4 se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 46 ali 47, ali kadar je bilo poročilo odobreno kot strateško poročilo (18).

5.   Odstavek 4 se ne uporablja, kadar predmet poročila izpolnjuje pogoje za prednostno razpravo na plenarnem zasedanju, kadar je poročilo pripravljeno v skladu s pravico do pobude iz člena 46 ali 47, kadar je bilo poročilo odobreno kot strateško poročilo ali kot poročilo o izvajanju ali za letna poročila o dejavnostih in spremljanju s seznama izvedbenih določb, ki jih določi konferenca predsednikov .

5a.     Predsedniki odborov lahko sklenejo dogovore z drugimi predsedniki odborov v zvezi z dodelitvijo posameznega samoiniciativnega poročila ali nezakonodajnega poročila določenemu odboru.

1.    Če se želi odbor, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, seznaniti z mnenjem drugega odbora ali če želi drug odbor izraziti svoje mnenje odboru, ki mu je bila zadeva najprej dodeljena, lahko oba odbora prosita predsednika Parlamenta, da v skladu s členom 210(2) enega izmed njiju imenuje za pristojni odbor, drugega pa za odbor za mnenje.

1.    Odbori so lahko pooblaščeni za pripravo mnenja v skladu s členom 48 ali členom 54, če zadeva v veliki meri spada v njihovo pristojnost v skladu s Prilogo VI  (18a).

1a.     Predsedniki in poročevalci pristojnega odbora in pripravljavci mnenj vsakega odbora za mnenje spoštujejo načelo dobrega in lojalnega sodelovanja. Poročevalci in pripravljavci mnenj teh odborov se medsebojno obveščajo in si prizadevajo, da bi se sporazumeli o besedilih, ki jih sklenejo predlagati svojim odborom, in o stališčih glede predlogov sprememb.

2.   Kadar se mnenje nanaša na predlog pravno zavezujočega akta, ga sestavljajo predlogi sprememb besedila, ki je bilo dodeljeno odboru, kadar je primerno s kratkimi obrazložitvami. Za te obrazložitve je odgovoren avtor in se o njih ne glasuje. Po potrebi lahko odbor za mnenje predloži kratko pisno obrazložitev za mnenje kot celoto. Za to kratko pisno obrazložitev je odgovoren pripravljavec mnenja.

2.   Kadar se mnenje nanaša na predlog pravno zavezujočega akta, ga sestavljajo predlogi sprememb besedila, ki je bilo dodeljeno odboru, kadar je primerno s kratkimi obrazložitvami. Za te obrazložitve je odgovoren avtor in se o njih ne glasuje. Po potrebi lahko odbor za mnenje predloži kratko pisno obrazložitev za mnenje kot celoto. Za to kratko pisno obrazložitev je odgovoren pripravljavec mnenja.

2a.    Kadar se mnenje ne nanaša na predlog pravno zavezujočega akta, ga sestavljajo predlogi sprememb k  osnutku poročila pristojnega odbora. V skladu s časovnim razporedom, ki ga določi pristojni odbor, morajo imeti odbori za mnenje na voljo dovolj časa, da določijo poseben rok za predložitev predlogov sprememb in dokončajo svoje delo.

2b.    Pristojni odbor glasuje o  predlogih sprememb odbora za mnenje. Predloge sprememb odbora za mnenje, ki jih pristojni odbor ne sprejme, lahko ta odbor za mnenje vloži neposredno v obravnavo Parlamentu, razen v primeru mnenj na podlagi člena 93, člena 118 in Priloge V.

2c.    V mnenjih se obravnavajo izključno zadeve s področij pristojnosti odbora za mnenje. Predlogi sprememb, ki ne spadajo na področje pristojnosti tega odbora za mnenje, niso dopustni.

3.     Pristojni odbor določi rok, v katerem mora odbor za mnenje podati svoje mnenje, da bi ga pristojni odbor lahko upošteval. Pristojni odbor odboru oziroma odborom za mnenje takoj sporoči vse spremembe napovedanega časovnega razporeda. Pristojni odbor ne sprejme končnih sklepov pred potekom tega roka.

4.     Odbor za mnenje se lahko odloči tudi, da svoje stališče predstavi v obliki predlogov sprememb, ki jih po sprejetju vloži neposredno v pristojnem odboru. Te predloge sprememb v imenu odbora za mnenje vloži predsednik odbora ali pripravljavec mnenja.

5.     Odbor za mnenje predloge sprememb iz odstavka 4 vloži v roku za predloge sprememb, ki ga določi pristojni odbor.

6.   Vsa mnenja in predlogi sprememb , ki jih sprejme odbor za mnenje, se priložijo poročilu pristojnega odbora.

6.   Vsa mnenja, ki jih sprejmejo odbori za mnenje, se priložijo poročilu pristojnega odbora.

7.     Odbori za mnenje v smislu tega člena ne morejo vložiti predlogov sprememb v obravnavo Parlamentu.

8.   Predsednik in pripravljavec mnenja odbora za mnenje sta povabljena, da se v svetovalni funkciji udeležujeta sej pristojnega odbora, če te zadevajo vprašanja skupnega interesa .

8.   Predsednik in pripravljavec mnenja odbora za mnenje sta povabljena, da se v svetovalni funkciji udeležujeta sej pristojnega odbora . Poročevalec odbora za mnenje je v svetovalni vlogi povabljen tudi na sestanke poročevalcev v senci in pripravljalne sestanke, ki potekajo v okviru medinstitucionalnih pogajanj. Za redni zakonodajni postopek se ta odstavek uporablja le v prvi obravnavi.

1.     Kadar predlog pravno zavezujočega akta vpliva na proračun Unije, predsednik brez poseganja v uporabo člena 48 ta predlog posreduje odboru, pristojnemu za proračunska vprašanja. Ta odbor nato izda proračunsko oceno predloga, če meni, da je to primerno, ali če to zahteva vsebinsko pristojni odbor. Ta odstavek ne posega v možnost, da se odbor, pristojen za proračunska vprašanja, pooblasti za predložitev mnenj v skladu s členom 56 ali za skupno delovanje z enim ali več odbori na podlagi člena 58.

2.     Vsebinsko pristojni odbor določi rok, v katerem je treba predložiti proračunsko oceno. Odboru, pristojnemu za proračunska vprašanja, se takoj sporočijo vse spremembe napovedanega časovnega razporeda. Vsebinsko pristojni odbor ne sme sprejeti svojega poročila pred iztekom tega roka.

3.     Odbor, pristojen za proračunska vprašanja, pri proračunski oceni preuči, ali predlog pravno zavezujočega akta predvideva zadostna finančna sredstva in človeške vire, in oceni morebitni vpliv predlaganega financiranja na druge programe ali politike Unije. Ugotovi tudi, ali je predlog skladen z večletnim finančnim okvirom, sistemom lastnih sredstev in ustreznim medinstitucionalnim sporazumom, pa tudi s proračunskimi načeli, določenimi v finančni uredbi. Odbor, pristojen za proračunska vprašanja, po potrebi tudi določi, ali je predlog skladen s stališčem Parlamenta o predlogih za spremembo ali nadomestitev omenjenega okvira, sistema, sporazuma ali načel.

4.     Proračunska ocena zajema tudi oceno vidikov, povezanih s predlogom pravno zavezujočega akta iz odstavka 3. Proračunska ocena lahko po potrebi zajema spremembe navedenega predloga, ki zadevajo izključno vprašanja iz odstavka 3. Spremembe teh vidikov, ki jih pripravi vsebinsko pristojni odbor, so nedopustne. Proračunska ocena, vključno s spremembami, se vključi v poročilo.

5.     Kadar se opravi proračunska ocena, vsebinsko pristojni odbor in odbor, pristojen za proračunska vprašanja, ves čas postopka sodelujeta, da se zagotovi popolna skladnost med političnimi in proračunskimi cilji. V ta namen povabita poročevalca drug drugega na razprave v Parlamentu v zvezi s predlogom pravno zavezujočega akta, vključno s srečanji med poročevalci in poročevalci v senci.

6.     Kadar se naredi proračunska ocena, pogajalska skupina iz člena 74(1) vključuje poročevalca iz odbora, pristojnega za proračunska vprašanja, za vidike, navedene v odstavku 3. Kadar proračunske ocene ni, lahko vsebinsko pristojni odbor zaprosi odbor, pristojen za proračunska vprašanja, naj pogajalski skupini iz člena 74(1) v kateri koli fazi medinstitucionalnih pogajanj zagotovi pomoč v zvezi z vidiki iz odstavka 3.

1.     Kadar je bilo vprašanje glede pristojnosti posredovano konferenci predsednikov v skladu s členom 211 in konferenca predsednikov na podlagi Priloge VI meni, da vprašanje sodi skoraj v enaki meri v pristojnost dveh ali več odborov ali da različni deli vprašanja sodijo v pristojnost dveh ali več odborov, se uporablja člen 56 z naslednjimi dodatnimi določbami:

2.     Postopek, določen v tem členu, se ne uporablja za priporočila, ki jih pristojni odbor sprejme na podlagi člena 105.

1.   Kadar konferenca predsednikov odloča o vprašanju pristojnosti v skladu s členom 211, lahko odloči , da se mora uporabiti postopek s skupnimi sejami odborov in skupnim glasovanjem , pod pogojem, da:

1.   Kadar zadeva spada v pristojnost dveh ali treh odborov, pri čemer ne prevlada pristojnost katerega od njih , se lahko uporabi postopek s skupnimi sejami odborov in skupnim glasovanjem na podlagi člena 48 ali člena 54. Vsak odbor imenuje enega poročevalca.

2.   V tem primeru posamezni poročevalci oblikujejo en sam osnutek poročila, ki ga preučijo in o njem glasujejo sodelujoči odbori pod skupnim predsedstvom predsednikov odborov.

2.   V tem primeru posamezni poročevalci oblikujejo en sam osnutek poročila, ki ga preučijo in o njem glasujejo sodelujoči odbori pod skupnim predsedstvom predsednikov odborov. Predsedovanje sejam se izmenjuje med predsedniki sodelujočih odborov, razen če se predsedniki medsebojno dogovorijo drugače.

3.   V drugi obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka se stališče Sveta preuči na skupni seji sodelujočih odborov , ki poteka, če se predsedniki teh odborov ne dogovorijo drugače, v sredo prvega tedna, predvidenega za seje parlamentarnih teles, potem ko je Svet sporočil svoje stališče Parlamentu. Če dogovor o sklicu prihodnje seje ni bil dosežen, vsako tako sejo skliče predsednik konference predsednikov odborov. O priporočilu za drugo obravnavo se glasuje na skupni seji na podlagi skupnega besedila, ki ga pripravijo poročevalci sodelujočih odborov, ali, če skupnega besedila ni, na podlagi predlogov sprememb, ki so bili vloženi v sodelujočih odborih.

3.   V drugi obravnavi v okviru rednega zakonodajnega postopka se stališče Sveta preuči na skupni seji sodelujočih odborov . Če se predsedniki teh odborov ne dogovorijo drugače, je skupna seja v sredo prvega tedna, predvidenega za seje parlamentarnih teles, potem ko je Svet sporočil svoje stališče Parlamentu. Če dogovor o sklicu prihodnje seje ni bil dosežen, vsako tako sejo skliče predsednik konference predsednikov odborov. O priporočilu za drugo obravnavo se glasuje na skupni seji na podlagi skupnega besedila, ki ga pripravijo poročevalci sodelujočih odborov, ali, če skupnega besedila ni, na podlagi predlogov sprememb, ki so bili vloženi v sodelujočih odborih.

1.   Pogajalsko ekipo Parlamenta vodi poročevalec, predseduje pa ji predsednik pristojnega odbora ali njegov podpredsednik, ki ga imenuje predsednik odbora . Sestavljajo jo vsaj poročevalci v senci iz vsake politične skupine , ki želi sodelovati .

1.   Pogajalsko ekipo Parlamenta vodi poročevalec, predseduje pa ji predsednik pristojnega odbora ali njegov podpredsednik, ki ga imenuje predsednik odbora , in ki ne sme biti poročevalec v senci za zadevno poročilo. Če se niti predsednik niti podpredsednik ne moreta udeležiti določenega pogajalskega sestanka s Svetom in Komisijo („trialog“), predsednik obvesti predsednika Parlamenta pred sestankom, da bo na tem trialogu pogajalski skupini izjemoma predsedoval poročevalec.

2.   Vsi dokumenti, namenjeni razpravi na  sestanku s Svetom in Komisijo (v nadaljnjem besedilu: trialog) , se posredujejo pogajalski ekipi vsaj 48 ur ali, v nujnih primerih, vsaj 24 ur pred začetkom trialoga.

2.   Vsi dokumenti, namenjeni razpravi na  trialogu , se posredujejo pogajalski ekipi vsaj 48 ur ali, v nujnih primerih, vsaj 24 ur pred začetkom trialoga.

5.   V primeru nesoglasja med zadevnimi odbori na podlagi členov 57 in 58 o podrobnih pravilih glede začetka in vodenja teh pogajanj odloči predsednik konference predsednikov odborov v skladu z načeli iz navedenih členov .

5.   V primeru nesoglasja glede začetka in vodenja teh pogajanj med zadevnimi odbori na podlagi člena 58 predsednik konference predsednikov odborov določi podrobna pravila teh pogajanj v skladu z načeli iz člena 58 .

3a.     Komisija mora predhodno oceniti izvedljivost dopolnitev v zvezi s pilotnimi projekti in pripravljalnimi ukrepi v skladu z Medinstitucionalnim sporazumom o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju. Predlagani pilotni projekti in pripravljalni ukrepi, ki so neposredno povezani s pripravljenimi poročili ali sprejetimi predlogi v skladu s členom 47, se pošljejo Komisiji samo v vednost.

4.   Pristojni odbor o dopolnitvah glasuje pred obravnavo na plenarnem zasedanju.

4.   Pristojni odbor o  proračunskih dopolnitvah glasuje pred obravnavo na plenarnem zasedanju. Dopolnitve, ki se nanašajo na pilotne projekte in pripravljalne ukrepe, ki so neposredno povezani s poročili, ki se pripravljajo, ali predlogi, ki so bili sprejeti v skladu s členom 47, imajo prednost pri glasovanju.

1.     Kadar Parlament sprejme temeljni zakonodajni akt po postopku iz člena 57, se za obravnavo delegiranih aktov ali osnutkov izvedbenih aktov ali ukrepov uporabijo naslednje dodatne določbe:

1.    Pristojni odbor lahko pripravi osnutke priporočil Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o temah iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji (zunanje delovanje Unije) ali v primerih, ko mednarodni sporazum, ki spada na področje uporabe člena 114 tega poslovnika, ni bil predložen Parlamentu ali Parlament o tem ni bil obveščen v skladu s členom 115 tega poslovnika.

1.    V skladu s členom 54, odstavka 1 in 2, lahko pristojni odbor pripravi osnutke priporočil Svetu, Komisiji ali podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o temah iz naslova V Pogodbe o Evropski uniji (zunanje delovanje Unije) ali v primerih, ko mednarodni sporazum, ki spada na področje uporabe člena 114 tega poslovnika, ni bil predložen Parlamentu ali Parlament o tem ni bil obveščen v skladu s členom 115 tega poslovnika.

3.   Med postopkom sprejemanja teh osnutkov priporočil v odboru je treba glasovati o pisnem besedilu.

3.   Med postopkom sprejemanja teh osnutkov priporočil v odboru je treba glasovati o pisnem besedilu. Drugi odbori lahko podajo mnenje pristojnemu odboru v skladu s členom 56.

6.   Šteje se, da so priporočila sprejeta, razen če temu pred začetkom delnega zasedanja pisno nasprotujejo politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. V primeru pisnega nasprotovanja se osnutki priporočil odbora uvrstijo na dnevni red istega delnega zasedanja. Ta priporočila so lahko predmet razprave, o morebitnih predlogih sprememb, ki jih vložijo politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, pa se glasuje.

1.   Predsednik pozove izvoljenega predsednika Komisije, naj Parlament obvesti o  tem , kako je v skladu s svojimi političnimi smernicami znotraj predlaganega kolegija komisarjev porazdelil pristojnosti (delovna področja).

1.   Predsednik pozove izvoljenega predsednika Komisije, naj Parlament obvesti o  načrtovani strukturi nove Komisije , kako je v skladu s svojimi političnimi smernicami znotraj predlaganega novega kolegija komisarjev porazdelil pristojnosti (delovna področja) in o horizontalni problematiki, zlasti o uravnoteženi zastopanosti spolov v novem kolegiju komisarjev .

3.   Predstavitve izvedejo odbori. Predstavitev se lahko izjemoma izvede v drugačni obliki, kadar so pristojnosti kandidata za komisarja predvsem horizontalne narave, pod pogojem, da na tej predstavitvi sodelujejo pristojni odbori.

3.   Predstavitve kandidatov za komisarje ob njihovi potrditvi izvedejo odbori. Predstavitev kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi se lahko izjemoma izvede v drugačni obliki, kadar so pristojnosti kandidata za komisarja predvsem horizontalne narave, pod pogojem, da na tej predstavitvi sodelujejo pristojni odbori.

1.    Kadar namerava Komisija sprejeti predlog pravnega akta na podlagi člena 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije, predsednik pozove predsednika Komisije, naj Parlamentu poda izjavo, v kateri pojasni razloge za izbiro te pravne podlage ter glavne cilje in elemente predloga. Izjavo poda, preden Komisija uradno sprejme predlog. Če to ni mogoče, se izjava vključi v osnutek dnevnega reda prvega delnega zasedanja po tem, ko Komisija sprejme predlog, razen če konferenca predsednikov odloči drugače. Konferenca predsednikov odloči, ali bo izjavi sledila razprava. Smiselno se uporablja člen 132(2) do (8) o vlaganju predlogov resolucij in glasovanju o njih.

2.     Predsednik predlog posreduje odboru, pristojnemu za pravne zadeve, da preveri pravno podlago. Če se ta odbor odloči, da bo izpodbijal pravilnost ali primernost pravne podlage, o svojih sklepih poroča Parlamentu, po potrebi ustno. Uporablja se člen 149(3) do (5) Poslovnika.

3.     Kadar bi lahko predlog pravnega akta, ki temelji na členu 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije, imel znatne posledice za proračun Unije, Parlament zahteva, da se začne postopek proračunskega nadzora iz skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije  (27a) .

4.     Ne prej kot tri mesece po začetku veljavnosti pravnega akta, ki temelji na členu 122 Pogodbe o delovanju Evropske unije, in nato v ustreznih časovnih presledkih predsednik povabi pristojnega komisarja, naj Parlamentu poda izjavo o izvajanju zadevnega pravnega akta in potrebi po ohranitvi njegovih določb glede na zahteve Pogodb. Smiselno se uporablja postopek iz odstavka 1.

1.     Konferenca predsednikov lahko na predlog predsednika, odbora ali poslancev ali politične skupine ali skupin, ki dosegajo vsaj srednji prag, v kratkem času skliče posebno preučitveno predstavitev, kjer posluša enega ali več komisarjev o pomembnejšem političnem vprašanju.

2.     Konferenca predsednikov določi število poslancev, ki jih politične skupine in samostojni poslanci imenujejo za posamezno posebno preučitveno predstavitev. Politične skupine po potrebi zagotovijo, da so primerno zastopani ustrezni odbori.

3.     Posebno preučitveno predstavitev vodi predsednik ali eden od podpredsednikov na podlagi prenesenega pooblastila. Predstavitev je povsem javna, razen če konferenca predsednikov odloči drugače.

4.     Čas za govor, dodeljen politični skupini, se obravnava kot blok. Vsaka politična skupina čas za govor iz svojega bloka razporedi med svoje člane, ki sodelujejo na predstavitvi. Čas za govor, dodeljen samostojnim poslancem, se ne obravnava kot blok.

5.     Po zaključku posebne preučitvene predstavitve lahko predsedujoči v imenu poslancev, ki so se predstavitve udeležili, konferenci predsednikov poda pisna priporočila.

1.   Čas za vprašanja komisarjem na vsakem delnem zasedanju lahko traja največ približno 90 minut za eno ali več tematik, ki jih konferenca predsednikov določi vnaprej in najpozneje v četrtek pred zadevnim delnim zasedanjem.

1.   Čas za vprašanja enemu ali več komisarjem na vsakem delnem zasedanju lahko traja največ približno 90 minut za eno ali več tematik, ki jih konferenca predsednikov določi vnaprej in najpozneje v četrtek pred zadevnim delnim zasedanjem. Delovno področje komisarjev, ki jih konferenca predsednikov povabi k času za vprašanja, je povezano s tematiko ali tematikami, o katerih se jim zastavljajo vprašanja.

2.     Delovno področje komisarjev, ki jih konferenca predsednikov povabi na zasedanje, je povezano s tematiko ali tematikami, o katerih se jim zastavljajo vprašanja. Na eno delno zasedanje se lahko povabita največ dva komisarja. Vendar je mogoče povabiti tretjega komisarja, kar je odvisno od tematike oziroma tematik, ki so bile izbrane za čas za vprašanja.

2a.     Praviloma enkrat na delno zasedanje poteka posebna seja o nadzoru s predsednikom Komisije ali izbranimi komisarji brez vnaprej določene teme.

3.   Pod pogoji iz odstavka 1 se lahko nameni tudi čas za vprašanja predsedniku Evropskega sveta, predsedstvu Sveta, predsedniku Komisije, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsedniku Euroskupine.

3.   Pod pogoji iz odstavka 1 se lahko nameni tudi čas za vprašanja predsedniku Evropskega sveta, predsedstvu Sveta, predsedniku Komisije, celemu kolegiju komisarjev ali posamičnim kategorijam komisarjev, podpredsedniku Komisije/visokemu predstavniku Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in predsedniku Euroskupine ter drugim ustreznim predstavnikom institucij in organov Unije .

6a.     Poslanci nimajo vnaprej dodeljenih sedežev in se jih spodbuja, da sedijo v ospredju sejne dvorane.

3.   Odbor lahko v okviru proračunskih sredstev, ki so temu namenjena, začne neposreden dialog z nacionalnimi parlamenti na ravni odborov. To lahko vključuje ustrezne oblike sodelovanja v postopku pred sprejetjem in po sprejetju zakonodaje.

3.   Odbor lahko v okviru proračunskih sredstev, ki so temu namenjena, začne neposreden dialog z nacionalnimi parlamenti na ravni odborov. To lahko vključuje ustrezne oblike sodelovanja v postopku pred sprejetjem in po sprejetju zakonodaje , vključno s pregledom izvajanja prava in politik Unije .

4a.     Konferenca predsednikov se lahko na predlog odbora ali poslancev ali politične skupine oziroma skupin, ki dosegajo vsaj visoki prag, odloči za ad hoc delna zasedanja o zadevah velikega političnega pomena. V takih primerih ne sme biti glasovanja.

1.   Na začetku vsakega delnega zasedanja Parlament sprejme dnevni red. Spremembe končnega osnutka dnevnega reda lahko predlaga odbor , politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag . Take predloge mora predsednik prejeti vsaj uro pred začetkom delnega zasedanja. Predsednik lahko da besedo predlagatelju in enemu nasprotniku, vsak od njiju pa lahko govori največ eno minuto.

1.   Na začetku vsakega delnega zasedanja Parlament sprejme dnevni red. Odbor, politična skupina ali vsaj desetina poslancev lahko predlaga eno spremembo h končnemu osnutku dnevnega reda kot odziv na politične dogodke , do katerih je prišlo po sprejetju končnega osnutka dnevnega reda . Take predloge sprememb mora predsednik prejeti vsaj uro pred začetkom delnega zasedanja. Predsednik lahko da besedo predlagatelju in enemu nasprotniku, vsak od njiju pa lahko govori največ eno minuto.

1.     Parlament lahko v skladu s členoma 157 in 158 na dnevni red uvrsti razprave o posebnih zadevah, ki so v interesu Evropske unije.

2.     Smiselno se uporablja člen 132(2) do (8) o vlaganju predlogov resolucij in glasovanju o njih.

1.   Predsednik, odbor, politična skupina, poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, Komisija ali Svet lahko Parlamentu podajo zahtevo, da v skladu s členom 48(1) razpravo o predlogu, ki je bil predložen Parlamentu , obravnava kot nujno . Take zahteve se predložijo v pisni obliki in morajo biti obrazložene.

1.   Predsednik, odbor, politična skupina, poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag, Komisija ali Svet lahko Parlamentu zaradi nepredvidenih dogodkov podajo zahtevo, da nujno odloči o predlogu, ki je bil predložen Parlamentu na podlagi člena 48(1) . Take zahteve se predložijo v pisni obliki in morajo biti obrazložene. Pri zahtevah Komisije ali Sveta utemeljitev vsebuje podrobno obrazložitev vsakega predloga in po potrebi natančno navedbo zakonsko predpisanih rokov za sprejetje ali začetek veljavnosti predlaganega pravno zavezujočega akta.

2.    Takoj ko predsednik prejme zahtevo za nujno razpravo, jo razglasi na plenarnem zasedanju . O zahtevi se glasuje na začetku naslednje seje po seji, na kateri je bila razglašena, pod pogojem, da je bil predlog, na katerega se zahteva nanaša, poslancem razdeljen v uradnih jezikih. Kadar obstaja več zahtev za nujno razpravo  o isti zadevi, velja sprejetje ali zavrnitev zahteve za nujno razpravo za vse zahteve, ki se nanašajo na isto zadevo.

2.    Zahteve za nujno odločitev se v Parlamentu razglasijo čim prej po tem, ko jih predsednik prejme . O zahtevi se glasuje na začetku naslednje seje po seji, na kateri je bila razglašena, pod pogojem, da je bil predlog, na katerega se zahteva nanaša, poslancem razdeljen v uradnih jezikih. Kadar obstaja več zahtev za nujno odločitev  o isti zadevi, velja sprejetje ali zavrnitev zahteve za nujno odločitev za vse zahteve, ki se nanašajo na isto zadevo.

3.   Pred glasovanjem imajo besedo le predlagatelj zahteve in en nasprotnik, skupaj s predsednikom ali poročevalcem pristojnega odbora ali obema. Nobeden od govornikov ne sme govoriti dlje kot tri minute.

3.   Pred glasovanjem o zahtevi za nujno odločitev imajo besedo le predlagatelj zahteve in en nasprotnik, skupaj s predsednikom ali poročevalcem pristojnega odbora ali obema. Nobeden od govornikov ne sme govoriti dlje kot tri minute.

4.    Vprašanja, o katerih se razpravlja po nujnem postopku, imajo prednost pred ostalimi točkami dnevnega reda. Predsednik določi čas izvedbe razprave in glasovanja.

4.    Kadar se prošnja za nujno odločitev odobri, ima ta točka prednost pred drugimi točkami dnevnega reda. Predsednik določi čas izvedbe razprave , kadar je ustrezno, in čas glasovanja.

5.    Nujni postopek lahko poteka brez poročila ali, izjemoma, na podlagi ustnega poročila pristojnega odbora.

5.    Parlament sprejme nujno odločitev o predlogu na podlagi poročila pristojnega odbora v skladu z običajno veljavnimi pravili in ob ustreznem upoštevanju nujnosti zadeve. V takem primeru ima obravnava predloga prednost pred drugimi točkami na dnevnem redu odbora, pristojni odbor pa po potrebi uporabi poenostavljeni postopek na podlagi člena 52.

5a.     Parlament lahko izjemoma sklene, da bo nujno odločitev o predlogu sprejel brez poročila ali na podlagi ustnega poročila pristojnega odbora, če to zahtevajo predsednik, odbor, politična skupina ali poslanci, ki dosegajo vsaj nizki prag. Če v takih primerih potekajo medinstitucionalna pogajanja, se ne uporabljata člena 70 in 71, pač pa se smiselno uporablja člen 74.

4.    Na sejah odborov ali delegacij izven običajnih krajev dela se zagotovi tolmačenje iz in v jezike članov, ki so potrdili svojo navzočnost na seji. Ta ureditev se lahko izjemoma omili. Predsedstvo sprejme potrebne določbe.

4.    Med misijami zunaj običajnih krajev dela se zagotovi tolmačenje iz in v jezike članov, ki so potrdili svojo navzočnost na seji. Ta ureditev se določi na podlagi kodeksa o večjezičnosti in se lahko izjemoma omili. Predsedstvo sprejme potrebne določbe.

3.   Govorniki, katerih prispevki so predvideni na seznamu govornikov, govorijo na osrednjem govorniškem odru. Invalidni govorniki lahko govorijo s svojega sedeža, če želijo.

3.   Govorniki, katerih prispevki so predvideni na seznamu govornikov, govorijo na osrednjem govorniškem odru , razen če po potrebi predsednik odloči drugače . Invalidni govorniki lahko govorijo s svojega sedeža, če želijo.

4.   Predsednik lahko za prvi del razprave pripravi seznam govornikov, ki vključuje enega ali več krogov govornikov iz vsake politične skupine, ki želijo govoriti, po vrstnem redu glede na velikost političnih skupin.

4.   Predsednik lahko za prvi del razprave pripravi seznam govornikov, ki vključuje enega ali več krogov govornikov iz vsake politične skupine, ki želijo govoriti, po vrstnem redu glede na velikost političnih skupin. Čas za govor, dodeljen političnim skupinam, je sorazmeren s skupnim številom njihovih članov.

7.   Ostali del časa za razpravo ni posebej dodeljen vnaprej. Namesto tega lahko predsednik pozove poslance, naj načeloma ne govorijo dlje kot minuto. Koliko je to mogoče, predsednik zagotovi, da govorniki, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, govorijo izmenično.

7.   Ostali del časa za razpravo ni posebej dodeljen vnaprej. Namesto tega lahko predsednik pozove poslance, naj načeloma ne govorijo dlje kot minuto. Koliko je to mogoče, predsednik zagotovi, da govorniki, ki imajo različna politična stališča in prihajajo iz različnih držav članic, govorijo izmenično. Čas za govor, dodeljen govornikom iz političnih skupin, je sorazmeren s skupnim številom njihovih članov. Konferenca predsednikov določi preostali čas za vse razprave.

8a.     Poslanci so praviloma navzoči v razpravi, v kateri naj bi govorili ali v kateri želijo govoriti.

9.   Predsednik lahko da besedo poslancem, ki z dvigom modrega kartončka pokažejo, da želijo drugemu poslancu med njegovim govorom postaviti vprašanje, ki ni daljše od pol minute in se navezuje na to, kar je ta poslanec povedal. Predsednik to stori le, če se govornik strinja z vprašanjem in če je predsednik prepričan, da zaradi tega ne bo motena razprava niti ne bo zaradi zaporednih vprašanj, nakazanih z dvigom modrega kartončka, prišlo do velikega neravnovesja v pripadnosti političnim skupinam poslancev, ki govorijo v tej razpravi. Poslanec, ki dvigne modri kartonček, in govornik nista iz iste politične skupine in nista oba samostojna poslanca. Ob upoštevanju pogojev iz drugega stavka, ki se smiselno uporabljajo, lahko predsednik poslancu, ki je postavil tako vprašanje, dovoli, da na odgovor govornika poda največ pol minute dolg odziv. Govornik lahko nato nadaljuje z odgovorom v zvezi s tem odzivom.

9.   Predsednik lahko da besedo poslancem, ki z dvigom modrega kartončka ali z uporabo elektronskega sistema pokažejo, da želijo drugemu poslancu med njegovim govorom postaviti vprašanje, ki ni daljše od pol minute in se navezuje na to, kar je ta poslanec povedal. Predsednik to stori le, če se govornik strinja z vprašanjem in če je predsednik prepričan, da zaradi tega ne bo motena razprava niti ne bo zaradi zaporednih vprašanj, nakazanih z dvigom modrega kartončka, prišlo do velikega neravnovesja v pripadnosti političnim skupinam poslancev, ki govorijo v tej razpravi. Poslanec, ki dvigne modri kartonček, in govornik nista iz iste politične skupine in nista oba samostojna poslanca. Ob upoštevanju pogojev iz drugega stavka, ki se smiselno uporabljajo, lahko predsednik poslancu, ki je postavil tako vprašanje, dovoli, da na odgovor govornika poda največ pol minute dolg odziv. Govornik lahko nato nadaljuje z odgovorom v zvezi s tem odzivom.

-1.     Poslanci ali politična skupina ali skupine, ki dosegajo vsaj visoki prag, lahko konferenco predsednikov kadar koli zaprosijo, naj Parlamentu predlaga ustanovitev posebnega odbora.

-1a.     Pred sprejetjem odločitve o taki prošnji lahko konferenca predsednikov konferenco predsednikov odborov zaprosi za priporočilo.

1.     Kadar iz postopka iz člena 48 ali člena 54 izhaja, da zadeva spada v pristojnost več kot treh odborov, pri čemer nobena od teh pristojnosti ne prevlada, lahko konferenca predsednikov kot zadnjo možnost na podlagi priporočila konference predsednikov odborov Parlamentu predlaga ustanovitev začasnega zakonodajnega odbora za obravnavo posameznega predloga pravno zavezujočega akta ali predzakonodajnega strateškega dokumenta. V priporočilu konference predsednikov odborov so navedeni odbori, pristojni za nadzor nad izvajanjem zakonodaje.

2.     Številčno sestavo začasnega zakonodajnega odbora določi Parlament na podlagi predloga konference predsednikov. Njegov mandat traja od datuma ustanovne seje do sprejetja zadevnega pravno zavezujočega akta, brez poseganja v potrebo po nadzornih dejavnostih. V primeru predzakonodajnega strateškega dokumenta njegov mandat traja od datuma ustanovne seje do sprejetja poročila na plenarnem zasedanju.

3.     Drugi odbori niso pooblaščeni za dajanje mnenj začasnim zakonodajnim odborom v skladu s členom 56.

4.     Začasni zakonodajni odbori nimajo pravice dajati mnenj drugim odborom.

10.    Kadar domnevne kršitve ali nepravilnosti pri izvajanju prava Unije nakazujejo na odgovornost organa države članice, lahko preiskovalni odbor parlament te države članice zaprosi za sodelovanje pri preiskavi .

10.    Zahteve za dokumente in priče v skladu s Sklepom 95/167/ES, Euratom, ESPJ formalno vloži predsednik na zahtevo preiskovalnega odbora. V primeru zavrnitve zahteve za dokumente ali priče brez zadostne utemeljitve se uporablja člen 123a.

2.   Sestava odborov, kolikor je mogoče, odraža sestavo Parlamenta. Porazdelitev sedežev v odboru med političnimi skupinami mora biti bodisi najbližje skupno število nad bodisi najbližje skupno število pod sorazmernim izračunom.

2.   Sestava odborov, kolikor je mogoče, odraža sestavo Parlamenta. Porazdelitev sedežev v odboru med političnimi skupinami mora biti bodisi najbližje skupno število nad bodisi najbližje skupno število pod sorazmernim izračunom.

1.     Če stalni odbor izjavi, da ni pristojen za obravnavo točke, ali če pride do spora glede pristojnosti dveh ali več stalnih odborov, se vprašanje pristojnosti predloži konferenci predsednikov odborov v dveh tednih od dodelitve odboru, kot določa člen 48(1). V ta rok se ne štejejo tedni brez parlamentarnih dejavnosti in tedni za zunanje parlamentarne dejavnosti.

2.     Konferenca predsednikov odborov ali njen predsednik najpozneje na njeni drugi seji po izteku roka iz odstavka 1 pripravi svoje priporočilo. Konferenca predsednikov sprejme odločitev na podlagi tega priporočila v šestih tednih po njegovi predložitvi. Če v tem obdobju konferenca predsednikov ne sprejme odločitve, se šteje, da je priporočilo sprejeto.

3.     Predsedniki odborov lahko sklenejo dogovore s predsedniki drugih odborov v zvezi z dodelitvijo zadeve določenemu odboru, če je, kadar je to potrebno, odobren postopek s pridruženimi odbori v skladu s členom 57.

3.   Parlament lahko poišče vse informacije, pomembne za sprejetje odločitve glede sposobnosti kandidata za komisarja. Pričakuje popolno razkritje podatkov, ki se nanašajo na njihove finančne interese. Izjave o interesih kandidatov za komisarje se pošljejo v pregled odboru, pristojnemu za pravne zadeve.

3.   Parlament lahko poišče vse informacije, pomembne za sprejetje odločitve glede sposobnosti kandidata za komisarja. Parlament od kandidatov za komisarja pričakuje popolno razkritje podatkov, ki se nanašajo na njihove finančne interese. Izjave o interesih kandidatov za komisarje se pošljejo v pregled odboru, pristojnemu za pravne zadeve.

3.   Odbor, pristojen za pravne zadeve, pri pregledu izjav o  finančnih interesih uporablja naslednje smernice:

3.   Odbor, pristojen za pravne zadeve, pri pregledu izjav o interesih uporablja naslednje smernice:

2.   Predstavitve organizira konferenca predsednikov na priporočilo konference predsednikov odborov. Za podrobnosti pri organizaciji so pristojni predsednik in koordinatorji vsakega odbora. Imenujejo se lahko poročevalci.

2.   Predstavitve kandidatov za komisarje ob njihovi potrditvi organizira konferenca predsednikov na podlagi priporočila konference predsednikov odborov , v katerem sta opredeljeni predlagana razdelitev pristojnosti med odbori in predlagana dolžina vsake posamezne predstavitve kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi . Za podrobnosti pri organizaciji so pristojni predsednik in koordinatorji vsakega odbora.

3.    Kadar se delovna področja prekrivajo, se primerno uredi pridružitev ustreznih odborov . Obstajajo tri možnosti:

3.    Primerno se uredi dodelitev pristojnosti za predstavitev kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi odborom . Obstajata dve možnosti:

5.   Odbori kandidatom za komisarja pred predstavitvijo pravočasno predložijo pisna vprašanja. Vsakemu kandidatu sta zastavljeni dve vprašanji, ki sta splošni in ju pripravi konferenca predsednikov odborov; prvo se nanaša na splošno usposobljenost, evropsko zavezanost in osebno neodvisnost, drugo pa na upravljanje delovnega področja in sodelovanje s Parlamentom. Pristojni odbor predloži pet drugih vprašanj, pri čemer niso dovoljena podvprašanja. V primeru skupnih odborov lahko vsak predloži tri vprašanja.

5.   Odbori kandidatom za komisarja pred predstavitvijo ob njihovi potrditvi pravočasno predložijo pisna vprašanja. Vsakemu kandidatu se zastavita dve vprašanji, ki sta splošni in ju pripravi konferenca predsednikov odborov; prvo se nanaša na splošno usposobljenost, evropsko zavezanost in osebno neodvisnost, drugo pa na upravljanje delovnega področja in sodelovanje s Parlamentom. Pristojni odbor predloži pet drugih vprašanj. V primeru , da ima kandidat skupaj predstavitev za dva ali več odborov , lahko vsak odbor predloži tri vprašanja. Vsak povabljeni odbor ima pravico predložiti eno vprašanje, pri čemer niso dovoljena podvprašanja.

6.    Za vsako predstavitev se predvidijo tri ure. Predstavitve se izvedejo v okoliščinah in pod pogoji, ki nudijo kandidatom za komisarja enako in pošteno priložnost za predstavitev sebe in svojih mnenj.

6.    Predstavitve kandidatov za komisarje ob njihovi potrditvi se izvedejo v okoliščinah in pod pogoji, ki nudijo kandidatom za komisarja pošteno priložnost za predstavitev sebe in svojih mnenj. Za vsako predstavitev kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi se načeloma predvidijo tri ure. V primeru kandidatov za komisarja s posebej velikimi ali zapletenimi delovnimi področji, ki vključujejo več kot en odbor, lahko konferenca predsednikov odborov priporoči, da predstavitev kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi traja največ štiri ure. Pri priporočeni dolžini predstavitve kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi se ustrezno upošteva število povabljenih odborov, da lahko njihovi predsedniki postavijo vsak po eno vprašanje.

7.   Kandidate za komisarja se povabi, da podajo uvodno ustno izjavo, ki ne traja več kot petnajst minut. Med predstavitvijo se zastavi do 25 vprašanj, ki so po možnosti združena po temah. V okviru postavljene časovne omejitve se lahko takoj zastavi eno dodatno vprašanje. Političnim skupinam se čas govora dodeli smiselno v  skladu s členom 171 Poslovnika . Namen izvajanja predstavitev je razvoj pluralnega političnega dialoga med kandidati za komisarja in poslanci. Pred koncem predstavitve lahko kandidati za komisarja podajo kratko sklepno izjavo.

7.   Kandidate za komisarja se povabi, da podajo uvodno ustno izjavo, ki ne traja več kot petnajst minut. Političnim skupinam se čas govora dodeli smiselno v skladu s členom 171 Poslovnika. Čas za govor, dodeljen politični skupini, se obravnava kot blok, je pa treba za vsako posamezno predstavitev kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi ohraniti enotno usklajeno obliko. Politična skupina ta čas razdeli med svoje člane, ki sodelujejo na predstavitvi. Čas za govor, dodeljen samostojnim poslancem, se ne obravnava kot blok. Kandidatu za komisarja se za odgovor v povprečju da na voljo dvakrat več časa, kot je časa za vprašanje. Namen izvajanja predstavitev kandidatov za komisarje ob njihovi potrditvi je razvoj pluralnega političnega dialoga med kandidati za komisarje in poslanci. Pred koncem predstavitve kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi lahko kandidati podajo kratko sklepno izjavo.

8.    Predstavitve potekajo v neposrednem avdio-vizualnem prenosu, ki se brezplačno zagotovi javnosti in medijem . Indeksiran posnetek predstavitev je javnosti na voljo v 24 urah.

8.    Javnosti se brezplačno zagotovi neposredni avdio-vizualni prenos predstavitev kandidatov za komisarje ob njihovi potrditvi . Indeksiran posnetek predstavitev kandidatov za komisarje ob njihovi potrditvi je javnosti na voljo v 24 urah.

1.   Predsednik in koordinatorji se sestanejo takoj po predstavitvi, da pripravijo oceno posameznih kandidatov za komisarja. Te seje so zaprte za javnost. Koordinatorji so pozvani, da izjavijo, ali so kandidati za komisarja po njihovem mnenju primerni za člane kolegija in za izvajanje posebnih nalog, ki so jim bile dodeljene. Konferenca predsednikov odborov v pomoč pri ocenjevanju pripravi posebno predlogo.

1.   Predsednik in koordinatorji se sestanejo takoj po predstavitvi kandidata za komisarja ob njegovi potrditvi , da pripravijo oceno posameznih kandidatov za komisarja. Te seje so zaprte za javnost. Predsedniki povabljenih odborov so povabljeni k sodelovanju na ocenjevalnih sestankih. Koordinatorji pristojnih odborov so pozvani, da izjavijo, ali so kandidati za komisarja po njihovem mnenju primerni za člane kolegija in za izvajanje posebnih nalog, ki so jim bile dodeljene. Konferenca predsednikov odborov v pomoč pri ocenjevanju pripravi posebno predlogo.

2.   V primeru skupnih odborov delujejo predsednik in koordinatorji ustreznih odborov skupno skozi celotni postopek.

2.   V primeru , ko ima kandidat skupaj predstavitev za dva ali več odborov , delujejo predsednik in koordinatorji ustreznih odborov skupno skozi celotni postopek , tudi z izvedbo skupnih ocenjevalnih sestankov .

3.   Za vsakega kandidata za komisarja se pripravi po eno pismo o oceni. Vanj se vključijo mnenja vseh odborov , ki so bili vključeni v predstavitev .

3.   Za vsakega kandidata za komisarja se pripravi po eno pismo o oceni. Mnenja povabljenih odborov, ki jih sprejmejo koordinatorji, ki predstavljajo navadno večino članov odbora , ki pripadajo politični skupini, se priložijo pismu o oceni .