EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.3.2024

COM(2024) 147 final

2024/0079(NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o evropskem sistemu zagotavljanja kakovosti in priznavanja v visokošolskem izobraževanju

{SWD(2024) 74 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Ozadje in namen predloga

Predsednica Komisije von der Leyen je v svojih političnih usmeritvah leta 2019 1 izrazila zavezanost uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora 2 do leta 2025. Cilj je ustvariti prostor, v katerem se bo vsakdo lahko izobraževal ali študiral v tujini.

Visokošolsko izobraževanje ima ključno vlogo za prihodnost Evrope, njenih državljanov, družb in gospodarstev. Še naprej moramo spodbujati transnacionalno sodelovanje in učno mobilnost v visokošolskem izobraževanju (tj. odhod na univerzitetni študij v tujino), kot je poudarjeno v evropski strategiji za univerze iz leta 2022 3 . 

Namen sistemov zagotavljanja kakovosti je zagotoviti, da visokošolsko izobraževanje ustreza potrebam in pričakovanjem študentov, delodajalcev, družbe in drugih deležnikov. Postavljajo temelje za zaupanje med izobraževalnimi sistemi, ki je pogoj za avtomatično priznavanje kvalifikacij in tako tudi za učno mobilnost. Glede na raziskavo 4 ena tretjina visokošolskih ustanov pri odločanju o priznanju kvalifikacije preverja ureditve zagotavljanja kakovosti drugih ustanov.

Zagotavljanje kakovosti pomeni postopke, ki jih izvaja visokošolska ustanova (notranja) ali agencija za zagotavljanje kakovosti (zunanja), da se zagotovi kakovost visokošolske ustanove. Dejavnosti zagotavljanja kakovosti imajo dvojni namen:

–odgovornost: zagotavljanje kakovosti dejavnosti visokošolskih ustanov in skladnosti s sklopom standardov in

–izboljšava: zagotoviti priporočila o tem, kako lahko visokošolske ustanove izboljšajo svojo uspešnost.

Skupaj odgovornost in izboljšava tvorita temelj zaupanja. V večini primerov je zagotavljanje kakovosti del procesa, v katerem nacionalni visokošolski sistemi univerzam podeljujejo pravico do vpisa študentov, podelitve diplom ali uporabe javnih sredstev.

Zunanje zagotavljanje kakovosti je lahko v različnih oblikah:

–institucionalni pristop pomeni, da se za institucijo opravi redni zunanji pregled zagotavljanja kakovosti samo na institucionalni ravni. Ustanovi omogoča razvoj in izvajanje programov brez dodatnega zunanjega pregleda kakovosti;

–programski pristop pomeni, da mora vsak posamezni program (ali skupina programov), ki ga izvaja ena ali več visokošolskih ustanov, opraviti redni zunanji pregled zagotavljanja kakovosti; 

–kombinirani pristop pomeni, da visokošolski sistem uporablja tako institucionalne kot programske pristope. Ta pristop se v EU najpogosteje uporablja 5 .

Avtomatično priznavanje je pravica imetnika kvalifikacije (na primer diplome prve stopnje), ki jo je izdala ena država članica, da se vpiše v visokošolski program na naslednji stopnji (na primer magistrski) v kateri koli drugi državi članici, ne da bi moral skozi ločen postopek priznavanja. 6 .

Namen tega predloga je zagotoviti, da sistemi zagotavljanja kakovosti in priznavanja v visokošolskem izobraževanju podpirajo preglednost, mobilnost in transnacionalno sodelovanje ter ohranjajo visoko kakovost in medsebojno zaupanje. To bi koristilo študentom, ki se udeležujejo učne mobilnosti, in gostujočim visokošolskim ustanovam.

Ta pobuda bo na podlagi izkušenj z zavezništvi evropskih univerz 7 olajšala partnerstva med visokošolskimi ustanovami ter prispevala k razvoju več skupnih programov in drugega skupnega zagotavljanja izobraževanja , ki bi vodili do evropske diplome. 8 .

Za pregled zagotavljanja kakovosti na ravni EU je ustrezen čas, saj je priporočilo Sveta in Evropskega parlamenta o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu 9 iz leta 2006. Čeprav je navedena pobuda prinesla napredek (zlasti vzpostavitev evropskega registra agencij za zagotavljanje kakovosti, ki državam članicam omogoča, da izberejo tisto, ki so jo uporabljale), je izvajanje še vedno neenakomerno 10 . Visokošolsko izobraževanje se je od leta 2006 spremenilo, zlasti z oblikovanjem zavezništev evropskih univerz in razvojem več skupnih programov in mikrodokazil.

Obstajajo prepričljivi razlogi za poenostavitev. Evropske univerze in druga zavezništva visokošolskih ustanov se soočajo z ovirami pri razvoju skupnega zagotavljanja izobraževanja. Postopki zagotavljanja kakovosti se med državami članicami razlikujejo (predpisi so različni) ali pa so dolgotrajni in zapleteni (predpisi so enaki, vendar so različni upravni pristopi).

Sistemi zagotavljanja kakovosti lahko ocenijo, v kolikšni meri se visokošolski sistemi odzivajo na družbeni in gospodarski razvoj. Deležniki podpirajo večji poudarek na tem področju, kar zadeva avtonomijo visokošolskega izobraževanja in odgovornost držav članic za njihove sisteme 11 .

Ponovna preučitev zagotavljanja kakovosti je priložnost, da se ga bolje poveže s priznavanjem kvalifikacij in učnih obdobij v tujini, ki sta bili doslej popolnoma ločeni področji. Poročilo o izvajanju priporočila Sveta iz leta 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih kvalifikacij in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja in usposabljanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini 12 kaže, da so možne izboljšave.

Medvladni bolonjski proces 13 , v katerem je sodelovalo 49 držav, vključno z vsemi državami članicami EU, je prinesel napredek pri zagotavljanju kakovosti in priznavanju v visokošolskem izobraževanju. Orodja, ki jih je razvil, vključujejo standarde in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru 14 ter evropski pristop k zagotavljanju kakovosti skupnih programov (evropski pristop) 15 , katerih namen je olajšati akreditacijo in preprečiti podvajanje. Slednje orodje se zaradi pomanjkanja omogočitvenih okvirov na nacionalni in regionalni ravni ne uporablja široko. Ta pobuda temelji na obstoječih orodjih in spodbuja njihovo polno izkoriščanje. Ne glede na ta napredek je vizija evropskega izobraževalnega prostora ambicioznejša.

Ta pobuda je del svežnja, napovedanega v delovnem programu Komisije za leto 2024 16 z naslovom „Spodbujanje evropskega načina življenja“. Sveženj vključuje sporočilo o načrtu za evropsko diplomo in priporočilo Sveta o privlačnih in trajnostnih poklicnih poteh v visokošolskem izobraževanju. Obe priporočili Sveta podpirata sporočilo, hkrati pa zajemata več kot le cilj razvoja evropske diplome.

Strukturna in operativna vprašanja, obravnavana v predlaganem priporočilu Sveta

Pobuda temelji na posvetovanjih z deležniki in državami članicami. Njen namen je obravnavati naslednja vprašanja:

·Negotovost, zapleteni in dolgotrajni postopki priznavanja kvalifikacij in učnih obdobij v tujini odvračajo študente od izobraževanja v drugi državi.

·Zdajšnje ureditve zagotavljanja kakovosti so zapletene in lahko povečajo upravno breme. Neenakomerna uporaba obstoječih orodij, kot je evropski pristop, je ovira za transnacionalno sodelovanje, saj lahko ena sama država članica, ki ne dovoli njegove uporabe, nesorazmerno vpliva na sodelovanje v okviru zavezništva.

·Zagotavljanje kakovosti je včasih preveč osredotočeno na formalne zahteve in ne na svetovanje o izboljšanju zagotavljanja izobraževanja, na primer s tematskimi pregledi vključevanja prečnih vprašanj v visokošolske ustanove, kot sta zeleni in digitalni prehod, akademska svoboda ali socialno vključevanje.

Zato pobuda predlaga:

·poenostavitev, kjer je mogoče, postopkov za pomoč pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora, zlasti s skupnimi programi, ki so jih razvila zavezništva evropskih univerz, skupni magistrski študij Erasmus Mundus, skupni doktorski programi Marie Skłodowske-Curie (MSCA), programi z znakom Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo ter specializiranimi izobraževalnimi programi, ki se financirajo iz programa Digitalna Evropa 17 ;

·razvoj posebnih pregledov, usmerjenih v izboljšave, in tematskih pregledov za izboljšanje kakovosti učenja in poučevanja ob polnem spoštovanju institucionalne avtonomije. Tudi ustrezno nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil, ki so jih v teh pregledih dale visokošolske ustanove, lahko izboljša ustreznost postopkov zagotavljanja kakovosti za svoj namen;

·premik k institucionalnemu pristopu k zunanjemu zagotavljanju kakovosti. Priporočilo bi pripomoglo k obravnavi težave birokratskih, dolgotrajnih in dragih postopkov. Poleg tega bi zagotavljanje kakovosti zavezništev, kot so zavezništva evropskih univerz, olajšalo sodelovanje in hitrejši odziv na hitro spreminjajoče se potrebe;

·zagotovitev avtomatičnosti postopkov priznavanja. To je odvisno od verodostojnega in zaupanja vrednega zagotavljanja kakovosti. Ta pobuda določa nov celostni pristop, ki bolje povezuje priznavanje in zagotavljanje kakovosti.

Cilji predlaganega priporočila Sveta

Ta pobuda poziva države članice in njihove visokošolske ustanove, naj skrbno pregledajo obstoječa orodja in prakse, da bodo ustrezali svojemu namenu.

Kar zadeva zunanje zagotavljanje kakovosti, bi bilo za skupne transnacionalne programe koristno, če bi od programskih pristopov prešli k zunanjemu zagotavljanju kakovosti, da bi se izognili več (nacionalnim) postopkom zagotavljanja kakovosti. Učinkovitejša rešitev bi bila uporaba enotnega postopka zagotavljanja kakovosti v nacionalnih postopkih zagotavljanja kakovosti. S tem bi skrajšali upravne postopke, preprečili podvajanje in se soočili z izzivi vse večjega mednarodnega sodelovanja. Za države, ki še vedno uporabljajo programski pristop, pa priporočilo predlaga, da se v celoti izkoristi evropski pristop k zagotavljanju kakovosti skupnih programov.

Namen predloga je s podporo prehoda na institucionalni pristop visokošolskim ustanovam omogočiti, da dokažejo verodostojnost svojih notranjih ureditev zagotavljanja kakovosti z institucionalnim zunanjim zagotavljanjem kakovosti. To bi jim nato omogočilo, da samoakreditirajo programe v skladu s standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru in so izvzeti iz (zunanje) akreditacije programov.

Ko bodo zavezništva, kot so evropske univerze, srednje- do dolgoročno imela uveljavljen skupni notranji sistem zagotavljanja kakovosti, bi morala imeti možnost zunanje ocene sistema za zagotavljanje kakovosti na medinstitucionalni ravni v evropskem okviru, ki bi zajemala njihovo skupno zagotavljanje izobraževanja. To bi bil kvantni preskok k poenostavitvi in velika spodbuda za razvoj več skupnih programov ter premik k uvedbi evropske diplome. V Prilogi I k temu predlogu so opisani predlagani gradniki tega evropskega okvira kot prvi korak k soustvarjanju skupnega okvira med Komisijo, državami članicami, organi za zagotavljanje kakovosti in priznavanje ter deležniki na področju visokošolskega izobraževanja. Komisija namerava ustanoviti laboratorij politike za evropsko diplomo kot platformo za usmerjanje tega soustvarjalnega procesa.

Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Ta predlog je ključni rezultat evropske strategije za univerze. Temelji na Priporočilu Sveta o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja 18 , v katerem je pozval h krepitvi „medsebojn[ega] zaupanj[a] z zunanjim zagotavljanjem kakovosti in akreditacijo skupnih izobraževalnih programov ter drugih oblik skupnih izobraževalnih ponudb, ki jih razvijajo modeli institucionalnega transnacionalnega sodelovanja, tudi pobuda ,Evropske univerze‘.“ Poleg tega Priporočilo Sveta o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja in usposabljanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini 19 poziva k okrepljenim sistemom zagotavljanja kakovosti, ki temeljijo na zaupanju.

Sklepi Sveta o nadaljnjih ukrepih za uresničitev avtomatičnega vzajemnega priznavanja v izobraževanju in usposabljanju 20 pozivajo države članice, naj okrepijo prizadevanja za doseganje avtomatičnega vzajemnega priznavanja kvalifikacij, in opozarjajo na ključno vlogo, ki jo ima zagotavljanje kakovosti pri krepitvi zaupanja s poudarjanjem metod in izboljšanjem preglednosti.

Predlog bi podprl tudi predlog Komisije za priporočilo Sveta „Evropa in mobilnost“ – priložnosti za učno mobilnost za vsakogar 21 .

Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlagano priporočilo Sveta temelji na členu 165(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). V skladu s členom 165(1) PDEU „Unija prispeva k razvoju kakovostnega izobraževanja s spodbujanjem sodelovanja med državami članicami ter po potrebi s podpiranjem in dopolnjevanjem njihovih dejavnosti, pri čemer v celoti upošteva odgovornost držav članic za vsebino poučevanja in organizacijo izobraževalnih sistemov“. Člen 165(2) PDEU nadalje določa, da je cilj ukrepov Unije na področju izobraževanja „razvijanje evropske razsežnosti v izobraževanju“, „pospeševanje sodelovanja med izobraževalnimi zavodi“ in „spodbujanje mobilnosti študentov in profesorjev med drugim s spodbujanjem akademskega priznavanja diplom in študijskih obdobij“. Ta predlog spoštuje odgovornost držav članic za organizacijo izobraževalnih sistemov (vključno z učnimi vsebinami ter kulturno in jezikovno raznolikostjo), kar odraža dopolnilno in podporno vlogo EU ter prostovoljno naravo evropskega sodelovanja. Pobuda ne predlaga razširitve regulativnih pooblastil EU ali zavezujočih zavez za države članice, ki se bodo v skladu s svojimi nacionalnimi okoliščinami odločile, kako bodo izvajale to priporočilo.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) in spoštuje pristojnost držav članic glede organizacije izobraževalnih sistemov ter vsebine poučevanja in učenja. Olajšanje učne mobilnosti in spodbujanje transnacionalnega sodelovanja se lahko bolje doseže s skupnim ukrepanjem na ravni EU.

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

Za doseganje zgoraj navedenih ciljev člen 165(4) PDEU določa, da Svet sprejme priporočila na podlagi predlogov Komisije. Priporočilo Sveta je primeren instrument na področju izobraževanja, na katerem ima EU podporno odgovornost. Pogosto se uporablja kot instrument za ukrepanje EU na tem področju. Kot pravni instrument priporočilo Sveta izraža zavezanost držav članic vključenim ukrepom in zagotavlja trdno politično podlago za sodelovanje na tem področju, hkrati pa povsem spoštuje pristojnost držav članic.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Posvetovanja z deležniki

O tem predlogu priporočila Sveta se je razpravljalo z ustreznimi deležniki, tako v času oblikovanja evropske strategije za univerze kot nedavno o njenih posebnih komponentah. V predlog so vključene povratne informacije iz teh razprav.

–O predlogu se je razpravljalo s predstavniki držav članic in ključnimi deležniki na področju visokošolskega izobraževanja v delovni skupini za evropski izobraževalni prostor na štirih sestankih od jeseni 2022 ter z generalnimi direktorji za visoko šolstvo 26 na treh sestankih od jeseni 2022.

–Posvetovanja so potekala na letnih sestankih nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom (NARIC) novembra 2023, Evropske mreže nacionalnih informacijskih centrov in nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom 27 (mreža ENIC-NARIC) junija 2023.

–Na drugem forumu evropskih univerz, ki je potekal septembra 2023 v Barceloni, je potekal ciljno usmerjen sestanek, na katerem so sodelovali predstavniki zavezništev evropskih univerz, agencij za zagotavljanje kakovosti in držav članic.

–O ureditvah zagotavljanja kakovosti za evropsko diplomo se je razpravljalo na evropskem vrhu o izobraževanju in na konferenci Erasmus Mundus novembra 2023. Novembra 2023 in januarja 2024 so potekale tudi delavnice z deležniki za zagotavljanje kakovosti.

–Komisija je izkoristila tudi priložnost za sodelovanje na dogodkih zunanjih deležnikov za posvetovanje o predlogu. Med njimi so bili dogodki, ki so jih organizirali evropski register za zagotavljanje kakovosti (EQAR), Evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA) in Evropsko združenje visokošolskih institucij (EURASHE).

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Predlog za priporočilo Sveta temelji na več študijah, poročilih, rezultatih projektov Erasmus+ in prispevkih organizacij deležnikov, in sicer:

–študiji o stanju avtomatičnega priznavanja in zagotavljanja kakovosti v EU ter izvedljivosti sistema zagotavljanja in priznavanja kakovosti, ki jo je naročila Komisija 28 ;

–raziskavi Komisije o analizi prvega razvoja dogodkov po sprejetju Priporočila Sveta o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja. Nato se je o rezultatih razpravljalo s predstavniki ministrstev;

–študiji o vključevanju vidika družbene razsežnosti v sisteme zagotavljanja kakovosti 29 , ki jo je izvedla mreža strokovnjakov, ki se ukvarjajo z družbeno razsežnostjo izobraževanja in usposabljanja (NESET);

–spletni dejavnosti vzajemnega učenja o zagotavljanju kakovosti v visokošolskem izobraževanju, ki jo je maja 2023 soorganizirala Avstrija, in še ena o tem, kako učinkovito uporabljati podatke, zbrane pri spremljanju diplomantov, da bi prispevali k razvoju politike in zagotavljanju kakovosti, ki je bila organizirana novembra 2023 v Madridu pod španskim predsedstvom EU v okviru dejavnosti evropske mreže za spremljanje diplomantov;

–na podlagi rezultatov projekta EUniQ, ki se financira v okviru programa Erasmus+ in v katerega je vključenih več agencij za zagotavljanje kakovosti po vsej Evropi, je bil pripravljen predlog okvira za zagotavljanje kakovosti za zavezništva evropskih univerz;

–tekočega napredka projekta IMINQA, ki se financira v okviru programa Erasmus+ in ki podpira razvoj zagotavljanja kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru, zlasti v zvezi z zagotavljanjem kakovosti za zavezništva evropskih univerz, izvajanjem evropskega pristopa k zagotavljanju kakovosti skupnih programov in zagotavljanju kakovosti mikrodokazil;

–tekočega napredka projekta QA-FIT, ki se financira v okviru programa Erasmus+ in v katerega so vključene glavne organizacije deležnikov s področja zagotavljanja kakovosti, njegov cilj pa je zbrati celovite dokaze o stanju zagotavljanja kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru in potrebi po morebitnih reformah sedanjih orodij;

–rezultatov šestih pilotnih projektov Erasmus+ za eksperimentiranje s politiko v zvezi z znakom skupne evropske diplome.

Te študije so bile dopolnjene z več prispevki, ki so jih pripravile organizacije deležnikov pred pozivom k predložitvi dokazov in med njim.

•Ocena učinka

Zaradi dopolnilnega pristopa k pobudam držav članic, prostovoljne narave predlaganih dejavnosti in obsega pričakovanih učinkov ocena učinka ni bila izvedena. Priprava predloga je temeljila na posebnih študijah, posvetovanjih z državami članicami, javnem posvetovanju in številnih namenskih posvetovanjih z deležniki.

•Temeljne pravice

Predlog priporočila Sveta spoštuje temeljne pravice v EU. Spodbuja načela, ki jih priznava Listina Evropske unije o temeljnih pravicah 30 , in sicer pravico do izobraževanja iz člena 14, pravico do akademske svobode iz člena 13 in pravico do varstva osebnih podatkov iz člena 8.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Opis posameznih določb predloga

Predlagano priporočilo Sveta predlaga diferenciran pristop, ki upošteva raznolikost sistemov zagotavljanja kakovosti in priznavanja, ki obstajajo v evropskem izobraževalnem prostoru. Priporočila podpirajo postopen prehod na močnejše institucionalno zunanje zagotavljanje kakovosti in nadaljnje ukrepe za zagotovitev avtomatičnega priznavanja na podlagi zaupanja. Temelji na dosedanjem delu, doseženem na področju visokošolskega izobraževanja, vendar ima bolj ambiciozen pristop, ki ga vodi EU.

2024/0079 (NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o evropskem sistemu zagotavljanja kakovosti in priznavanja v visokošolskem izobraževanju

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 165(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Sistemi zagotavljanja kakovosti so ključnega pomena za vzpostavitev visokokakovostnih standardov za izobraževanje in krepitev zaupanja med visokošolskimi sistemi in ustanovami v evropskem izobraževalnem prostoru in širše. So ključni gradnik transnacionalnega sodelovanja. Zagotavljanje kakovosti je temelj vzajemnega zaupanja, ki omogoča transnacionalno sodelovanje in nemoteno učno mobilnost.

(2)Glavno odgovornost za kakovost svojega zagotavljanja izobraževanja nosijo visokošolske ustanove, ki bi morale doseganje najvišjih standardov določiti kot ključno institucionalno prednostno nalogo ter razviti strategije in postopke za zagotavljanje kakovosti, da se zagotovi doseganje navedenega cilja.

(3)Izvajanje standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru 31 je bil temeljni korak pri utrjevanju evropskega visokošolskega prostora, s čimer se podpira oblikovanje kulture kakovosti v visokošolskih sistemih in ustanovah po vsej Evropi; vendar se ti standardi in smernice še ne izvajajo v celoti.

(4)Družbe po vsej Evropi doživljajo dinamično preobrazbo v obliki zelenega in digitalnega prehoda, ki jo še dodatno krepi umetna inteligenca. Visokošolski sistemi bi morali biti zmožni, da se odzovejo na to preobrazbo. Postopki zagotavljanja kakovosti bi morali na tej poti preobrazbe podpirati visokošolske ustanove z zagotavljanjem strokovnih pregledov za izboljšanje njihove ponudbe izobraževanja.

(5)Obravnavati bi bilo treba potrebo po bolj agilnih in internacionaliziranih postopkih zagotavljanja kakovosti, ki bodo ustrezali svojemu namenu, hkrati pa zagotoviti, da bodo ti postopki še naprej osredotočeni na zagotavljanje najvišjih standardov kakovosti. Pridobivanje povratnih informacij diplomantov o njihovih učnih in poklicnih poteh ter ustreznosti njihovih znanj in spretnosti, pridobljenih z učenjem, je dragoceno orodje za spremljanje, s katerim se zagotavlja kakovost in ustreznost na institucionalni in sistemski ravni. Evropska pobuda za spremljanje diplomantov 32 je prispevala k bolj sistematičnemu in primerljivemu spremljanju.

(6)Različne nacionalne ureditve za zagotavljanje kakovosti še vedno povzročajo zapletenost transnacionalnega sodelovanja v visokošolskem izobraževanju, kar ovira razvoj skupnih izobraževalnih programov v okviru zavezništev visokošolskih ustanov ter omejuje možnosti za izobraževanje za visokošolske ustanove in študente. Posebne zahteve ali standardi so včasih bolj osredotočeni na proces in niso jasno povezani z učnimi izidi, kar omejuje učinek izboljšanja kakovosti.

(7)Nacionalne zahteve v zvezi z zunanjim zagotavljanjem kakovosti na ravni visokošolskih študijskih programov so običajno poseben izziv za ustvarjanje skupnih možnosti za izobraževanje med različnimi državami. Ti postopki zagotavljanja kakovosti so lahko predragi, predolgi in včasih protislovni, kar visokošolskim ustanovam preprečuje, da bi se dovolj hitro odzvale na nastajajoče potrebe in razvile nove možnosti za izobraževanje za študente.

(8)Visokošolska skupnost in države članice zelo cenijo obstoječe instrumente, kot je Evropski pristop k zagotavljanju kakovosti skupnih programov (evropski pristop) 33 , vendar se zaradi različnih nacionalnih pristopov še vedno redko izvajajo.

(9)Priporočilo Sveta o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja 34 spodbuja uporabo evropskega pristopa kot pomembnega koraka k podpiranju prehoda k okrepljeni vlogi zunanjega zagotavljanja kakovosti ustanov namesto posameznih študijskih programov.

(10)Skupni programi so postali prepoznavna značilnost evropskega izobraževalnega prostora, ki jo vsi deležniki na področju visokošolskega izobraževanja zelo cenijo. Ustrezne ureditve zagotavljanja kakovosti so predpogoj za zagotavljanje širokega izvajanja teh skupnih programov po vsej Uniji. Uvedba evropske diplome, ki temelji na soustvarjenih evropskih merilih in bi se izdajala na nacionalni, regionalni ali institucionalni ravni, bi lahko rešila obstoječa vprašanja, povezana z zagotavljanjem kakovosti in akreditacijo skupnih programov, in sicer z zagotavljanjem okvira, ki bi bil lahko vključen v zakonodajo držav članic.

(11)V skladu s priporočilom o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja več držav članic postopoma prehaja na bolj institucionalne zunanje sisteme zagotavljanja kakovosti. Deležniki so pozvali k hitrejšim rešitvam, ki podpirajo njihove zaveze v okviru zavezništev na področju visokošolskega izobraževanja in drugih modelov sodelovanja. Krepitev notranjih sistemov zagotavljanja kakovosti bi lahko bila pomemben korak k pospešitvi postopkov ob hkratnem zagotavljanju najvišjih standardov kakovosti.

(12)Zavezništva visokošolskih ustanov, kot so zavezništva evropskih univerz 35 , so v ospredju transnacionalnega sodelovanja. Ta zavezništva se zavezujejo k okrepitvi sodelovanja na naslednjo raven z vzpostavitvijo evropskih meduniverzitetnih kampusov, kjer bo skupno zagotavljanje izobraževanja postalo pravilo. Zavezništva kot ključni korak pri oblikovanju teh kampusov vzpostavljajo notranje sisteme zagotavljanja kakovosti, ki zagotavljajo, da kakovost njihovega skupnega izobraževanja dosega najvišje standarde. Vzpostaviti je treba okvir za zagotavljanje kakovosti, ki jim bo omogočal, da se njihov sistem zagotavljanja kakovosti ocenjuje na medinstitucionalni ravni za vse skupne dejavnosti izobraževanja zavezništev, da se utrdi identiteta teh zavezništev, poda zagotovila deležnikom in olajša skupno zagotavljanje izobraževanja. Opredeljeni so bili ključni gradniki, ki zagotavljajo prve korake za razvoj takega okvira.

(13)Avtomatično vzajemno priznavanje kvalifikacij in učnih obdobij v tujini je potrebno, da se učna mobilnost uresniči za vse, podpre kroženje možganov in spodbudi konkurenčnost. Države članice so se v Priporočilu Sveta iz leta 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval ter izidov učnih obdobij v tujini 36 dogovorile, da imajo imetniki kvalifikacije na določeni ravni, ki jo je podelila ena država članica, pravico do možnosti sodelovanja v programu visokošolskega izobraževanja na naslednji ravni v kateri koli drugi državi članici, ne da bi morali skozi ločen postopek priznavanja. Trdni sistemi zagotavljanja kakovosti so temelj za vzpostavitev potrebnega zaupanja za zagotovitev avtomatičnega priznavanja.

(14)V podporo temu priporočilu namerava Komisija ustanoviti laboratorij politike za evropsko diplomo, strokovno skupino, ki bo vključevala države članice, visokošolske ustanove, agencije za zagotavljanje kakovosti/akreditacijo, predstavnike študentov ter gospodarske in socialne partnerje, da bi pospešila ukrepanje in vse potrebne nacionalne reforme. Cilj pobude je Komisiji in deležnikom zagotoviti smernice za prehod na evropsko diplomo in izvajanje medinstitucionalnega okvira zavezništev visokošolskih ustanov. Laboratorij za politiko bi tesno sodeloval z ekipami pospeševalcev priznavanja Erasmus+, ki bi proces podpirale in spremljale.

(15)Komisija namerava v sinergiji z evropskim visokošolskim prostorom in v sodelovanju z deležniki s področja zagotavljanja in priznavanja kakovosti, vključno z državami članicami, Evropskim registrom za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR) 37 , organizacijami, ki sestavljajo skupino E4 38 , evropsko mrežo nacionalnih informacijskih centrov in nacionalnih informacijskih centrov za priznavanje visokošolskih diplom 39 , predstavniki nacionalnih ogrodij kvalifikacij ter gospodarskimi in socialnimi partnerji, vzpostaviti letni forum za evropsko diplomo 40 , da bi zagotovili smernice in spremljali napredek na politični ravni na poti k evropski diplomi, tudi prek laboratorija politike za evropsko diplomo, ter pri spremljanju izvajanja tega priporočila.

(16)Komisija namerava podpreti nadaljnji razvoj zbirke podatkov o rezultatih zunanjega zagotavljanja kakovosti (DEQAR) 41 , ki jo upravlja EQAR, na podlagi dobre prakse informacijskih centrov za priznavanje, ki jo uporabljajo za avtomatično priznavanje.

(17)Komisija namerava še naprej podpirati razvoj in spodbujanje praks spremljanja diplomantov, da bi izboljšala kakovost in ustreznost visokošolskega izobraževanja ter izboljšala njegovo primerjavo, tudi glede na referenčne vrednosti, med državami in institucijami.

(18)Komisija namerava z državami članicami in širšo visokošolsko skupnostjo še naprej izmenjevati pridobljene izkušnje s pobudami transnacionalnega sodelovanja, kot so zavezništva evropskih univerz in programi, kot so skupni magistrski študijski programi Erasmus Mundus, skupni doktorski programi MSCA ali specializirani izobraževalni programi, ki se financirajo iz programa Digitalna Evropa 42 .

(19)Komisija namerava države članice spodbuditi k uporabi instrumenta za tehnično podporo za pridobitev prilagojenega tehničnega strokovnega znanja za oblikovanje in izvajanje potrebnih reform na področju visokošolskega izobraževanja, vključno z izboljšanjem mehanizmov upravljanja in zagotavljanja kakovosti za visokošolske ustanove.

(20)Komisija namerava podpreti primerjalno učenje med agencijami za zagotavljanje kakovosti.

(21)To priporočilo v celoti spoštuje načela subsidiarnosti, institucionalne avtonomije in akademske svobode ter se bo izvajalo v skladu z nacionalnimi okoliščinami ter v sodelovanju z državami članicami in vsemi ustreznimi deležniki –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Izboljšanje vseh sistemov zagotavljanja kakovosti

(1)Priporoča se, da države članice:

(a)razvijajo razsežnost izboljšave zagotavljanja kakovosti za spodbujanje stalnega izboljševanja in ohranjanje visoke ravni transnacionalnega zaupanja in odgovornosti v visokošolskih ustanovah;

(b)zagotavljajo, da sistemi zagotavljanja kakovosti ustrezajo svojemu namenu in se odzivajo na ključni družbeni in gospodarski razvoj, ki vpliva na visokošolsko izobraževanje. Visokošolski sistemi lahko te vidike obravnavajo na različne načine, na primer s spodbujanjem visokošolskih ustanov, da jih vključijo v svoje notranje postopke zagotavljanja kakovosti, z vključevanjem posebnih ciljev v svoje redno zunanje zagotavljanje kakovosti ali z usmerjenimi ali tematskimi pregledi kakovosti na sistemski ravni. Tak pristop bi bilo treba izvajati popolnoma v skladu s standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru in bi lahko zajemal teme, kot so:

(i)spodbujanje in varstvo temeljnih akademskih vrednot, kot so opredeljene v bolonjskem procesu 43 ;

(ii)ustreznost izidov poučevanja in učnih izidov za zaposljivost in osebni razvoj, na primer na podlagi informacij v zvezi s spremljanjem diplomantov ali tesnejšega sodelovanja s socialnimi partnerji, vključno z oblikovanjem učnih načrtov in zagotavljanjem priložnosti za pripravništvo 44 ;

(iii)ali programi (ki vodijo do polne diplome ali mikrodokazil) krepijo kompetence (tj. znanje, spretnosti in vedenje) študentov in učečih se v vseživljenjskem učenju o ključnih družbenih in gospodarskih prednostnih nalogah, kot sta zeleni in digitalni prehod;

(iv)ustrezne sinergije med izobraževanjem, vključno s poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, raziskavami, inovacijami in storitvami za družbo;

(v)vključevalno visokošolsko izobraževanje, kakor je opredeljeno v bolonjskem procesu, ki med drugim spodbuja dostopnost in enakost spolov ter učenje, osredotočeno na študente in dobro počutje;

(vi)privlačne in trajnostne akademske poklicne poti in delovni pogoji; 45

(vii)strategije za krepitev mednarodnega sodelovanja;

(c)zmanjšanje delovne obremenitve, upravnih postopkov in stroškovnih posledic za visokošolske ustanove, povezane z zunanjimi postopki zagotavljanja kakovosti, na podlagi analize stroškov in koristi postopkov zagotavljanja kakovosti;

(d)zagotovitev, da se odločitve o akreditaciji in registraciji visokošolskih ustanov in programov sprejemajo pregledno in objektivno v skladu s standardi in smernicami za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru ter z ustrezno strokovno podporo in udeležbo visokošolske skupnosti, vključno s študenti in osebjem, pri spodbujanju kulture kakovosti;

(e)spremljanje, v kolikšni meri postopki zagotavljanja kakovosti vodijo k izboljšanju kakovosti zagotavljanja izobraževanja, in spodbujajo objavo pregledov zagotavljanja kakovosti (na institucionalni ravni ali na ravni programa) v DEQAR v splošno razširjenem jeziku, da se izboljša transnacionalna preglednost kakovosti zagotavljanja visokošolskega izobraževanja;

(f)zagotovitev, da institucionalni notranji sistemi zagotavljanja kakovosti zajemajo celoten nabor izobraževanja, ki ga zagotavljajo visokošolske ustanove. Za zagotavljanje izobraževanja, ki vodi do mikrodokazil, se kot referenca uporabi evropski pristop k mikrodokazilom za vseživljenjsko učenje in zaposljivost ter načela Unije za oblikovanje in izdajanje mikrodokazil 46 ;

(g)podpiranje in spodbujanje agencij za zagotavljanje kakovosti, da organizirajo dejavnosti vzajemnega učenja, ki nacionalnim visokošolskim ustanovam in agencijam za zagotavljanje kakovosti omogočajo primerjavo njihovih praks glede na referenčne vrednosti s praksami iz drugih delov evropskega izobraževalnega prostora. To je mogoče doseči s primerjalnim učenjem 47 , pri katerem se lahko visokošolske ustanove in agencije za zagotavljanje kakovosti učijo od drugih vodilnih visokošolskih ustanov, ali z analizo spremljanja evropskih diplomantov.

Razvoj medinstitucionalnega pristopa zagotavljanja kakovosti za zavezništva visokošolskih ustanov

(2)Priporoča se, da države članice razvijejo evropski okvir, ki bo vsem vrstam zavezništev visokošolskih ustanov, ki se ukvarjajo s trajnostnim in dolgoročnim sodelovanjem, ki presega ad hoc ali projektno sodelovanje, kot so zavezništva evropskih univerz, omogočil skupno zunanjo oceno njihovih skupnih notranjih ureditev zagotavljanja kakovosti, ki zajema vse skupne ukrepe ali vsaj lastno skupno ponudbo izobraževanja, kot so skupni programi ali skupna mikrodokazila. To delo bi moralo vključevati naslednje ukrepe:

(a)sodelovanje z deležniki za zagotavljanje kakovosti pri razvoju in preizkušanju tega medinstitucionalnega okvira za zagotavljanje kakovosti na podlagi gradnikov iz Priloge I k temu priporočilu ter na podlagi rezultatov projektov EUniQ 48 in IMINQA 49 , ki se financirata v okviru programa Erasmus+;

(b)omogočanje in spodbujanje agencij za zagotavljanje kakovosti, registriranih v evropskem registru za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR), da izvedejo tako zunanjo oceno zagotavljanja kakovosti na podlagi tega medinstitucionalnega okvira za zagotavljanje kakovosti;

(c)priznavanje izidov ocenjevanja zagotavljanja kakovosti, ki temelji na takem medinstitucionalnem okviru za zagotavljanje kakovosti v nacionalnih sistemih zagotavljanja kakovosti, s čimer se zagotovi, da se za vse skupno zagotavljanje izobraževanje, ki ga zajema zavezništvo, šteje, da je njegova kakovost zagotovljena in da je akreditirano, ne da bi bilo treba izpolniti kakršne koli dodatne zahteve za zagotavljanje kakovosti.

Bolj agilni programi ali kombinirani pristopi k zunanjemu zagotavljanju kakovosti

(3)Priporoča se, da države članice:

(a)olajšajo transnacionalno sodelovanje in agilnost visokošolskih sistemov:

(i)s podporo visokošolskih ustanov pri vzpostavitvi ali okrepitvi trdnega notranjega postopka zagotavljanja kakovosti in razvoja trdne institucionalne kulture kakovosti, s čimer omogočijo prehod na institucionalni pristop k zunanjemu zagotavljanju kakovosti;

(ii)s prehodom institucionalni pristop k zagotavljanju kakovosti, ko bodo visokošolske ustanove imelo vzpostavljeno zanesljivo notranje zagotavljanje kakovosti, na primer z omejitvijo obvezne akreditacije programov s strani agencij za zagotavljanje kakovosti na začetno akreditacijo za nove program in uvedbo postopkov samoakreditacije v okviru notranjega postopka zagotavljanja kakovosti;

(iii)s krepitvijo z dokazi podprtega pristopa k zagotavljanju kakovosti z uporabo različnih podatkov, vključno s spremljanjem diplomantov in

(iv)s podporo vzajemnega učenja in krepitve zmogljivosti visokošolskih ustanov za krepitev njihove kulture kakovosti v procesu prehoda na institucionalni pristop k zunanjemu zagotavljanju kakovosti;

(b)omogočijo in spodbujajo uporabo evropskega pristopa:

(i)z odpravo vsakršnih meril za zagotavljanje kakovosti, dodanih na nacionalni ravni, ali vsakršnih drugih neupravičenih morebitnih upravnih ali regulativnih ovir;

(ii)z ustvarjanjem vzpodbudnega okolja, ki zagotavlja smernice in podporo ljudem, ki delajo na področju zagotavljanja kakovosti;

(iii)z zagotavljanjem, da njegova uporaba ne bo finančno prikrajšana v primerjavi s postopki, ki se izvajajo na nacionalni ravni.

Postavljanje temeljev za evropsko diplomo

(4)Priporoča se, da države članice:

(a)agencijam za zagotavljanje kakovosti, registriranim v EQAR, omogočijo:

(i)podelitev evropskega znaka 50 programom s skupno diplomo, ki ustrezajo evropskim merilom iz Priloge II, kadar je potreben program ali kombiniran pristop k zunanjemu zagotavljanju kakovosti;

(ii)podelitev evropskega znaka programom s skupno diplomo na podlagi notranjega zagotavljanja kakovosti in skladnosti z evropskimi merili visokošolskim ustanovam, za katere velja zunanje zagotavljanje kakovosti na institucionalni ravni;

(iii)podelitev evropskega znaka za njihove programe s skupno diplomo na podlagi medinstitucionalne ocene, izvedene v skladu z načeli iz Priloge I in evropskimi merili, zavezništvom visokošolskih ustanov, za katere velja zunanje zagotavljanje kakovosti na medinstitucionalni ravni;

(b)sodelovanje z EQAR, da se opredelijo načini za dopolnitev rednega pregleda standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru pri delu nacionalnih agencij za zagotavljanje kakovosti, da se zagotovi, da skupni programi ustrezajo evropskim merilom, in oblikuje zbirka programov, ki izpolnjujejo evropska merila in so upravičeni do podeljevanja evropske diplome.

Izvajanje avtomatičnega priznavanja

(5)Priporoča se, da države članice:

(a)spodbujajo in podpirajo ocenjevanje izvajanja avtomatičnega priznavanja 51 z notranjimi in zunanjimi postopki zagotavljanja kakovosti visokošolskih ustanov;

(b)v tesnem sodelovanju z visokošolskimi ustanovami in drugimi udeleženimi deležniki razvijejo in visokošolskim ustanovam izdajo jasna navodila o tem, kako razlikovati med avtomatičnim priznavanjem kvalifikacij za dostop in pravico visokošolskih ustanov do odločanja o sprejemu v določen program. Te smernice redno pregledujejo na podlagi izidov pregledov 52 skupine pospeševalcev programa Erasmus+ za izvajanje avtomatičnega priznavanja;

(c)podpirajo visokošolske ustanove pri sprejemanju pristopa učnih izidov v zvezi s sprejemnimi postopki, pri čemer se osredotočajo na kompetence, povezane z ravnjo kvalifikacije, namesto na specifične vsebine učnega načrta;

(d)na institucionalni, nacionalni in evropski ravni sodelujejo z visokošolskimi ustanovami in nacionalnimi organi za priznavanje pri spremljanju odločitev o priznavanju, izboljšanju zbiranja podatkov in pristopov, ki temeljijo na dokazih;

(e)podpirajo visokošolske ustanove pri izdajanju vseh diplom in mikrodokazil v obliki, ki je združljiva s standardi evropskih digitalnih potrdil za učenje 53 (EDC), vključno z evropskim učnim modelom 54 , kot ključnim dejavnikom avtomatičnega priznavanja, in sicer z vgrajenim preverjanjem pristnosti ter dokazili o zagotavljanju kakovosti in akreditaciji;

(f)spodbujajo in podpirajo krepitev zmogljivosti in mreženje osebja v centrih ENIC-NARIC 55 in visokošolskih ustanovah z usposabljanjem in digitalnimi orodji, tudi na področju umetne inteligence, ter zagotavljajo tesno sodelovanje z organi za priznavanje in zagotavljanje kakovosti;

(g)podpirajo tesno sodelovanje med osebjem, ki dela na področju priznavanja in zagotavljanja kakovosti, v sodelovanju z mrežo ENIC-NARIC in Evropskim združenjem za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA).

(6)Priporoča se, da države članice čim prej ukrepajo na podlagi teh priporočil, da se omogoči nemotena pot do evropske diplome. Znotraj delovnih struktur okvira evropskega izobraževalnega prostora 56 naj Komisijo redno obveščajo o ukrepih, sprejetih na ustrezni ravni v podporo ciljem tega priporočila kot bistvenim korakom k doseganju in nadaljnjemu razvoju evropskega izobraževalnega prostora.

V Bruslju,

(1)    Politične usmeritve za naslednjo Evropsko komisijo 2019–2024, https://commission.europa.eu/document/download/aa3bc4a8-50b7-425a-a81c-e7360e01a24d_sl?filename=political-guidelines-next-commission_sl.pdf.

(2)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025, 30. septembra 2020, COM(2020) 625 final.

(3)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropski strategiji za univerze, 18. januar 2022, COM(2022) 16 final.

(4)    Poročilo Komisije Svetu o izvajanju Priporočila Sveta o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini, 23. februar 2023, COM(2023) 91 final.

(5)    V odgovorih na (tekočo) raziskavo Komisije iz leta 2023 o izvajanju priporočila Sveta o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja je 14 ministrstev držav članic poročalo, da uporabljajo kombiniran pristop k zunanjemu zagotavljanju kakovosti.

(6)    Priporočilo Sveta z dne 26. novembra 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini (UL C 444, 10.12.2018, str. 1).

(7)     Pobuda Evropske univerze | Evropski izobraževalni prostor (europa.eu) .

(8)    Glej priloženo sporočilo Komisije o načrtu za evropsko diplomo.

(9)    Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. februarja 2006 o nadaljnjem evropskem sodelovanju pri zagotavljanju kakovosti v visokem šolstvu (UL L 64, 4.3.2006, str. 60).

(10)    Začasni podatki iz tekoče študije Komisije.

(11)    Glej rezultate projekta za zagotavljanje kakovosti za prihodnost (QA-Fit), ki ga financira Erasmus .  

(12)    Poročilo Komisije Svetu o izvajanju Priporočila Sveta o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini, 23. februar 2023, COM(2023) 91 final.

(13)     Evropski visokošolski prostor in bolonjski proces. (ehea.info) .

(14)     Standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru , ki so jih maja 2015 sprejeli ministri, pristojni za visoko šolstvo v evropskem visokošolskem prostoru.

(15)     Evropski pristop k zagotavljanju kakovosti skupnih programov , ki so ga maja 2015 sprejeli evropski ministri, pristojni za visoko šolstvo.

(16)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Delovni program Komisije za leto 2024: Uresničevanje zastavljenega in priprave na prihodnost, 17. oktober 2023, COM(2023) 638 final.

(17)    Uredba (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240 (Besedilo velja za EGP) (UL L 166, 11.5.2021, str. 1).

(18)    Priporočilo Sveta z dne 5. aprila 2022 o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja (Besedilo velja za EGP) 2022/C 160/01 (UL C 160, 13.4.2022, str. 1).

(19)    Priporočilo Sveta z dne 26. novembra 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini (UL C 444, 10.12.2018, str. 1).

(20)    Sklepi Sveta o nadaljnjih ukrepih za uresničitev avtomatičnega vzajemnega priznavanja kvalifikacij v izobraževanju in usposabljanju (UL C 185, 26.5.2023, str. 44).

(21)    Predlog za priporočilo Sveta z naslovom „Evropa in mobilnost“ – priložnosti za učno mobilnost za vsakogar, 15. novembra 2023, COM(2023) 719 final.

(22)    https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl.

(23)     Evropsko digitalno desetletje: Cilji za leto 2023 | Evropska komisija (europa.eu) .

(24)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost, 1. julij 2020, COM(2020) 274 final.

(25)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o spretnostih in mobilnosti talentov, 15. november 2023, COM(2023) 715 final.

(26)    Skupina visokih uradnikov, pristojnih za visokošolsko izobraževanje, ki se sestaja dvakrat letno in jo organizira država članica, ki predseduje EU.

(27)    Mreži ENIC (Evropska mreža nacionalnih informacijskih centrov za akademsko priznavanje in mobilnost) in NARIC (nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom) tesno sodelujeta in sta znani kot mreža ENIC-NARIC. ENIC so organi za priznavanje držav pogodbenic Lizbonske konvencije o priznavanju, pri čemer sekretariat zagotavljata Svet Evrope in UNESCO, NARIC pa so organi za priznavanje držav programa Erasmus+. Obe mreži imata skupni delovni program, listino in odbor.

(28)    Študija še poteka.

(29)    Povezovanje zagotavljanja kakovosti in družbene razsežnosti visokošolskega izobraževanja: pregled literature in evidentiranje nacionalnih praks (Linking quality assurance and the social dimension of higher education: literature review and mapping national practices) – NESET (nesetweb.eu) .

(30)    Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (UL C 326, 26.10.2012, str. 391).

(31)     Standardi in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru . 

(32)

   Priporočilo Sveta z dne 20. novembra 2017 o spremljanju diplomantov (UL C 423, 9.12.2017, str. 1).

(33)    Namen pristopa, ki so ga ministri in ministrice evropskega visokošolskega prostora odobrili maja 2015, je „odpraviti precejšnjo prepreko razvoju skupnih programov z določitvijo standardov za te programe, ki temeljijo na dogovorjenih orodjih evropskega visokošolskega prostora, ne da bi se uporabljala dodatna nacionalna merila“, Evropski pristop k zagotavljanju kakovosti skupnih programov .

(34)    Priporočilo Sveta z dne 5. aprila 2022 o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja (UL C 160, 13.4.2022, str. 1).

(35)    https://education.ec.europa.eu/education-levels/higher-education/european-universities-initiative.

(36)    Priporočilo Sveta z dne 26. novembra 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini (UL C 444, 10.12.2018, str. 1).

(37)    Evropski register za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR) je uradni register agencij za zagotavljanje kakovosti, ki v znatni meri izpolnjujejo standarde in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru.

(38)    Skupino E4 sestavljajo Evropsko združenje za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA), Evropsko združenje univerz (EUA), Evropsko združenje visokošolskih institucij (EURASHE) in Evropska študentska unija (ESU). Skupina E4 je bila ustanovna članica EQAR.

(39)    Mreži ENIC (Evropska mreža nacionalnih informacijskih centrov za akademsko priznavanje in mobilnost) in NARIC (nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom) tesno sodelujeta in sta znana kot mreža ENIC-NARIC. ENIC so organi za priznavanje držav pogodbenic Lizbonske konvencije o priznavanju, pri čemer sekretariat zagotavljata Svet Evrope in UNESCO, NARIC pa so organi držav programa Erasmus+ za priznavanje. Obe mreži imata skupni delovni program, listino in odbor. 

(40)    Kakor je predlagano v sporočilu o načrtu za evropsko diplomo.

(41)    DEQAR je zbirka podatkov o rezultatih zunanjega zagotavljanja kakovosti za agencije za zagotavljanje kakovosti, navedene v evropskem registru za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (EQAR). Vse agencije, registrirane v EQAR, lahko svoja poročila objavijo v zbirki podatkov. Sodelovanje v DEQAR je prostovoljno (https://www.eqar.eu/qa-results/search/).

(42)    Uredba (EU) 2021/694 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o vzpostavitvi programa Digitalna Evropa in razveljavitvi Sklepa (EU) 2015/2240 (Besedilo velja za EGP) (UL L 166, 11.5.2021, str. 1).

(43)    www.ehea.info.

(44)    Priporočilo Sveta z dne 20. novembra 2017 o spremljanju diplomantov, UL C 423, 9.12.2017, str. 1.

(45)    Kot je opredeljeno v predlog za priporočilo Sveta o privlačnih in trajnostnih poklicnih poteh v visokošolskem izobraževanju, ki ga je Komisija sprejela skupaj s predlogom za to priporočilo.

(46)    Kakor je opisano v Priporočilu Sveta z dne 16. junija 2022 o evropskem pristopu k mikrokvalifikacijam za vseživljenjsko učenje in zaposljivost (UL C 243, 27.6.2022, str. 10).

(47)    Primerjalno učenje je opredeljeno kot proces za vzpostavitev sistemske in integrirane povezave med primerjalnimi analizami in dejavnostmi vzajemnega učenja na vseh področjih, povezanih z zagotavljanjem kakovosti na področju visokošolskega izobraževanja.

(48)    V okviru projekta EUniQ je bil razvit pristop za celovito zagotavljanje kakovosti evropskih univerz (https://www.nvao.net/en/euniq).

(49)    IMINQA je krovni projekt za podporo bolonjski tematski skupini za zagotavljanje kakovosti (https://ehea.info/page-TPG-C-on-QA-Meetings-2021-2024#h61slbqps7o9t9ay8p1ys562l19y8x9j).

(50)    Kakor je navedeno v členu 12 Priporočila Sveta z dne 5. aprila 2022 o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja (Besedilo velja za EGP) 2022/C 160/01 (UL C 160, 13.4.2022, str. 1).

(51)    Kakor je opredeljeno v Priporočilu Sveta z dne 26. novembra 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini (UL C 444, 10.12.2018, str. 1).

(52)    Kakor je priporočeno v Poročilu Komisije Svetu o izvajanju Priporočila Sveta o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini, 23. februar 2023, COM(2023) 91 final.

(53)     Evropska digitalna potrdila za učenje – Uvod v digitalna potrdila | Europass .

(54)     Evropski učni model za deležnike | Europass .

(55)    Mreži ENIC (Evropska mreža nacionalnih informacijskih centrov za akademsko priznavanje in mobilnost) in NARIC (nacionalni informacijski centri za priznavanje visokošolskih diplom) tesno sodelujeta in sta znani kot mreža ENIC-NARIC. ENIC so organi za priznavanje držav pogodbenic Lizbonske konvencije o priznavanju, pri čemer sekretariat zagotavljata Svet Evrope in UNESCO, NARIC pa so organi držav programa Erasmus+ za priznavanje . Obe mreži imata skupni delovni program, listino in odbor.

(56)    Kakor je podrobno opisano v Resoluciji Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) (UL C 66, 26.2.2021, str. 1).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 27.3.2024

COM(2024) 147 final

PRILOGE

k

Predlogu za priporočilo Sveta

o evropskem sistemu zagotavljanja kakovosti in priznavanja v visokošolskem izobraževanju

{SWD(2024) 74 final}

PRILOGA I

Gradniki za medinstitucionalni okvir za zagotavljanje kakovosti za zavezništva visokošolskih ustanov

1.Uvod

Naslednji gradniki so oblikovani kot podlaga za razvoj celovitega okvira za nov medinstitucionalni pristop zagotavljanja kakovosti zavezništev visokošolskih ustanov. Temeljijo na izidih projektov QA-FIT in IMINQA, ki se financirata v okviru programa Erasmus+. Ti gradniki so bili razviti skupaj z deležniki za zagotavljanje kakovosti in niso namenjeni podvajanju drugih postopkov zagotavljanja kakovosti. Nadalje jih bodo skupaj razvijale države članice in deležniki na področju visokošolskega izobraževanja. Služili bodo kot prostovoljno orodje, ki ga lahko zavezništva visokošolskih ustanov uporabijo za zagotavljanje kakovosti in učinkovitosti dejavnosti, ki jih soupravljajo.

2.Namen

V skladu z načeli standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru 1 bi morala ocena zagotavljanja kakovosti združevati dvojni namen odgovornosti in izboljšave, in sicer:

(a)prispevati k izboljšavi kakovosti zavezništva in ga podpirati pri doseganju njegovih ciljev ter

(b)omogočiti zavezništvu, da dokaže kakovost dejavnosti, ki jih soupravlja.

Zato bi morala ocena, ki jo izvede agencija za zagotavljanje kakovosti, ki jo izbere zavezništvo:

(a)priznati, da je sodelovanje visokošolskih ustanov zavezništvo v smislu tega priporočila;

(b)voditi k zmanjšanju upravnega bremena za zavezništvo, tako da se omogoči, da se za soupravljane dejavnosti kakovost zagotavlja zunanje enkrat v obdobju veljavnosti, namesto da je predmet več nacionalnih sistemov zagotavljanja kakovosti in

(c)olajšati zagotavljanje kakovosti skupnega zagotavljanja izobraževanja s strani koalicij, na primer skupnih programov ali mikrodokazil.

3.Načela

Metodologija ocenjevanja, ki jo razvijejo agencije za zagotavljanje kakovosti, bi morala:

(a)odražati avtonomijo in raznolikost zavezništev;

(b)spodbujati zavezništvo k vzpostavitvi skupnega notranjega sistema zagotavljanja kakovosti, ki bo zajemal vse skupno zagotavljanje izobraževanja;

(c)upoštevati načelo „samo enkrat“: za skupno zagotavljanje izobraževanja bi se morala kakovost zunanje zagotavljati le enkrat v istem obdobju veljavnosti in

(d)vključevati vse ustrezne dele standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru, evropski pristop k zagotavljanju kakovosti skupnih programov in, kadar je ustrezno, evropska merila za evropsko diplomo, določena v Prilogi II k temu priporočilu.

4.Upravičenost

Ocena bi moralo biti odprta za vsako zavezništvo visokošolskih ustanov v evropskem visokošolskem prostoru.

Zavezništvo bi moralo imeti neko obliko notranjega zagotavljanja kakovosti na ravni zavezništva, ki prevzema odgovornost za nekatere soupravljane dejavnosti.

5.Področje uporabe

Ocena bi morala biti osredotočena na učinkovitost notranjih mehanizmov zavezništva za zagotavljanje in izboljšanje kakovosti.

6.Zavezništvo bi moralo določiti in pregledno prikazati, za katero skupno zagotavljanje izobraževanja in dejavnosti velja skupno notranje zagotavljanje kakovosti na ravni zavezništva. Glavne značilnosti

Ocena bi morala temeljiti na standardih, ki v celoti vključujejo del 1 standardov in smernic za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru.

Standardi bi morali vključevati tudi potrditev, da notranje zagotavljanje kakovosti zavezništva zagotavlja, da:

(a)skupni izobraževalni programi, ki jih nudi zavezništvo, izpolnjujejo standarde evropskega pristopa k zagotavljanju kakovosti skupnih programov in

(b)skupni izobraževalni programi izpolnjujejo evropska merila za izdajo evropskega znaka oziroma evropske diplome, če se zavezništvo odloči za njeno izdajanje.

Oceno bi morala opraviti ena od agencij, registriranih v EQAR, po izbiri zavezništva.

Ocena bi morala temeljiti na dosledni metodologiji in postopku, ki ga je treba določiti v celotnem okviru, ki ga je treba razviti na podlagi teh gradnikov, ki se uporabljajo ne glede na to, katera agencija, registrirana v EQAR, izvaja ocenjevanje.

Metodologija bi morala zagotoviti, da je vsak postopek prilagojen posameznemu zavezništvu, ob upoštevanju poslanstva, sestave (na primer velikosti in geografske razširjenosti) in obsega soupravljanih dejavnosti zavezništva.

7. Rezultati in posledice

Na podlagi ocene bi morala agencija, registrirana v EQAR, sprejeti odločitev, ki bi bila lahko pozitivna, pogojno pozitivna ali negativna.

Pozitivna odločitev o oceni bi morala zavezništvu dati pravico, da:

(a)samoakreditira svoje skupno zagotavljanje izobraževanja, ki ga zajema ocena, z uporabo evropskega pristopa k standardom zagotavljanja kakovosti skupnih programov in

(b)uporabi evropski znak za programe, ki so skladni z merili za (znak) za evropsko diplomo, in izda, če je mogoče in na prostovoljni podlagi, evropsko diplomo.

Države članice bi morale pozitivno odločitev o oceni priznati, kot sledi:

(a)za nacionalno zunanje zagotavljanje kakovosti na institucionalni ravni: razen vsega skupnega zagotavljanja izobraževanja, ki ga zajema skupno notranje zagotavljanje kakovosti in ki je bilo pozitivno ocenjeno v dodatnih nacionalnih postopkih zagotavljanja kakovosti in

(b)za nacionalno zunanje zagotavljanje kakovosti na ravni programa: razen vseh programov, ki jih zajema skupno notranje zagotavljanje kakovosti in ki so bili pozitivno ocenjeni v dodatnih nacionalnih postopkih zagotavljanja kakovosti.

PRILOGA II

Evropska merila določajo glavne značilnosti evropske diplome in evropskega znaka. Zagotavljajo spoštovanje najvišjih standardov za transnacionalne programe in transnacionalne diplome ter pojasnjujejo, zakaj se razlikujejo od diplom, podeljenih v drugih delih sveta.

Visokošolske ustanove bi lahko podelile evropsko diplomo na podlagi ocene obstoječih nacionalnih struktur (na primer nacionalnih agencij za zagotavljanje kakovosti), ali skupni program izpolnjuje vsa ta evropska merila.

Predlagana spodaj predstavljena evropska merila so rezultat obsežnega sodelovanja in preizkušanja, ki je vključevalo več kot 140 visokošolskih ustanov iz vseh držav članic, 17 ministrstev in 20 nacionalnih agencij za zagotavljanje kakovosti, organizacij študentov ter gospodarskih in socialnih partnerjev.

PRILOGA III

Glosar izrazov

Zavezništvo pomeni skupino evropskih visokošolskih ustanov, ki so sklenile dolgoročno in strukturno transnacionalno sodelovanje, ki je potrjeno v skupni izjavi o poslanstvu, ki so jo potrdili ustrezni organi odločanja na institucionalni ravni vsake članice zavezništva. To sodelovanje vključuje soodločanje o vidikih upravljanja in zagotavljanje skupnega izobraževanja kot osrednjega poslanstva. To vključuje na primer zavezništva visokošolskih ustanov, ki se financirajo na podlagi Pobude evropske univerze 4 .

Zagotavljanje izobraževanja pomeni zagotavljanje visokošolskega izobraževanja v najširšem smislu, vključno s programi, ki vodijo do polne diplome, tečaji, ki vodijo do mikrodokazil, ter zagotavljanje, ki ni del programa, ki vodi do uradne diplome.

Ocena: pomeni pregled zagotavljanja kakovosti visokošolske ustanove ali zagotavljanja izobraževanja, ki se izvaja znotraj ali zunaj nje.

Skupni program pomeni integrirani učni načrt, ki ga skupaj koordinirajo različne visokošolske ustanove in vodi do dvojne/več diplom ali skupne diplome. 

Program s skupno diplomo pomeni skupni program, ki vodi do skupne diplome.

Soupravljane dejavnosti pomenijo dejavnosti zavezništva in njegovih včlanjenih visokošolskih ustanov, za katere se je zavezništvo odločilo, da se zanje uporablja skupni notranji sistem zagotavljanja kakovosti zavezništva.

Zagotavljanje kakovosti pomeni procese, tako notranje kot zunanje, ki jih izvaja visokošolska ustanova ali agencija za zagotavljanje kakovosti, da se zagotovi učno okolje, v katerem so vsebina programov, priložnosti za učenje in oprema pravični ter ustrezajo svojemu namenu. Dejavnosti zagotavljanja kakovosti imajo dvojni namen:

·odgovornost: sistem zagotavljanja kakovosti visokošolski skupnosti in javnosti zagotavlja kakovost dejavnosti visokošolske ustanove v skladu s sklopom standardov. Na njegovi podlagi se lahko ustanovi zagotavljajo določene pravice: vpis študentov, podeljevanje diplom, pridobivanje javnih sredstev.

·izboljšava: s sistemi zagotavljanja kakovosti se tudi svetuje in daje priporočila visokošolskim ustanovam in znotraj njih o tem, kako bi lahko izboljšale svoje delo.

Odgovornost in izboljšanje sistema zagotavljanja kakovosti skupaj ustvarjata zaupanje v uspešnost visokošolske ustanove. Sta ključna za podporo razvoju kulture kakovosti, ki jo upoštevajo vsi: od študentov in osebja do vodstva in upravljanja ustanove. Izraz „zagotavljanje kakovosti“ se v tem dokumentu uporablja za opis vseh dejavnosti v okviru cikla stalnega izboljševanja, tj. dejavnosti v zvezi z odgovornostjo in izboljšavami.

(a)Notranje zagotavljanje kakovosti pomeni procese, ki jih visokošolske ustanove izvajajo same. Običajno se razvijajo kot del strategije visokošolskih ustanov za zagotavljanje kakovosti, pri čemer se priznava njihova primarna odgovornost za kakovost izobraževanja in njegovo zagotavljanje.

(b)Zunanje zagotavljanje kakovosti pomeni procese, ki jih izvajajo agencije za zagotavljanje kakovosti.

(c)Institucionalni pristop k zunanjemu zagotavljanju kakovosti pomeni, da mora ustanova opraviti samo proces zunanjega zagotavljanja kakovosti, da se oceni učinkovitost notranjih procesov zagotavljanja kakovosti ustanove in ali ima ustanova zadostno zrelo kulturo kakovosti, da se zagotovi visoka kakovost njenega zagotavljanja izobraževanja. Ustanovi omogoča, da razvija in izvaja programe, ne da bi bil potreben zunanji pregled kakovosti na ravni programa (to se v številnih državah imenuje samoakreditacija).

(d)Programski pristop k zunanjemu zagotavljanju kakovosti pomeni, da mora vsak posamezni program (ali skupina programov), ki ga izvaja ena ali več visokošolskih ustanov, opraviti zunanji pregled zagotavljanja kakovosti.

(e)Kombinirani pristop k zunanjemu zagotavljanju kakovosti pomeni, da ima sistem visokošolskega izobraževanja institucionalni in programski pristop k zunanjemu zagotavljanju kakovosti. To velja za večino sistemov visokošolskega izobraževanja v EU 5 .

(1)     European_Standards_and_Guidelines_for_Quality_Assurance_in_the_EHEA_2015_MC_613727.pdf .

(2)     Priloga k diplomi | Europass .

(3)    Medsektorske komponente in dejavnosti vključujejo, vendar nanje niso omejene, elemente, kot je sodelovanje z gospodarskimi in družbenimi sektorji pri oblikovanju učnih načrtov, pripravništvih, učenju na delovnem mestu, napotitvi, učenju z delom v korist skupnosti, pristopih, ki temeljijo na izzivih.

(4)

    Pobuda Evropske univerze | Evropski izobraževalni prostor (europa.eu) .

(5)    V odgovorih na raziskavo Komisije iz leta 2023 o izvajanju priporočila Sveta o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja je 14 ministrstev držav članic poročalo, da uporabljajo kombiniran pristop k zunanjemu zagotavljanju kakovosti.