This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52024BP2225
Resolution (EU) 2024/2225 of the European Parliament of 23 April 2024 with observations forming an integral part of the decision on discharge in respect of the implementation of the general budget of the European Union for the financial year 2022, Section II – European Council and Council
Resolucija Evropskega parlamenta (EU) 2024/2225 z dne 23. aprila 2024 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek II – Evropski svet in Svet
Resolucija Evropskega parlamenta (EU) 2024/2225 z dne 23. aprila 2024 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek II – Evropski svet in Svet
UL L, 2024/2225, 10.10.2024, ELI: http://data.europa.eu/eli/res/2024/2225/oj (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)
|
Uradni list |
SL Serija L |
|
2024/2225 |
10.10.2024 |
RESOLUCIJA EVROPSKEGA PARLAMENTA (EU) 2024/2225
z dne 23. aprila 2024
s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek II – Evropski svet in Svet
EVROPSKI PARLAMENT,
|
— |
ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2022, oddelek II – Evropski svet in Svet, |
|
— |
ob upoštevanju člena 100 in Priloge V Poslovnika, |
|
— |
ob upoštevanju pisma Odbora za ustavne zadeve, |
|
— |
ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A9-0071/2024), |
|
A. |
ker želi organ za podelitev razrešnice med postopkom podelitve poudariti poseben pomen nadaljnjega povečevanja demokratične legitimnosti institucij Unije z izboljšanjem preglednosti in odgovornosti, izvajanjem koncepta smotrnostne priprave proračuna in dobrega upravljanja človeških virov; |
|
B. |
ker ima Parlament v skladu s členom 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) izključno pristojnost podeliti razrešnico za izvrševanje splošnega proračuna Unije in ker je proračun Evropskega sveta in Sveta oddelek proračuna Unije; |
|
C. |
ker Evropski svet v skladu s členom 15(1) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ne opravlja zakonodajne funkcije; |
|
D. |
ker Komisija v skladu s členom 317 PDEU izvršuje proračun Unije na lastno odgovornost, pri čemer upošteva načela dobrega finančnega poslovodenja, in ker v skladu z veljavnim okvirom potrebna pooblastila za izvrševanje oddelkov proračuna, ki se nanašajo nanje, prenese na druge institucije Unije; |
|
E. |
ker v skladu s členoma 235(4) in 240(2) PDEU Evropskemu svetu in Svetu (v nadaljnjem besedilu: Svet) pomaga generalni sekretariat Sveta in ker je generalni sekretar Sveta v celoti odgovoren za dobro upravljanje odobrenih proračunskih sredstev, knjiženih v oddelek II proračuna Unije; |
|
F. |
ker Parlament že skoraj 20 let izvaja dobro uveljavljeno in spoštovano prakso podeljevanja razrešnice vsem institucijam, organom, uradom in agencijam Unije in ker Komisija podpira, da se praksa podeljevanja razrešnice vsaki posamezni instituciji, organu, uradu in agenciji Unije za njene upravne odhodke nadaljuje; |
|
G. |
ker Komisija v skladu s členom 59(1) finančne uredbe na druge institucije Unije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje oddelkov proračuna, ki se nanašajo nanje; |
|
H. |
ker Parlament zaradi nepripravljenosti Sveta za sodelovanje v postopku razrešnice generalnemu sekretarju Sveta že od leta 2009 ni podelil razrešnice; |
|
I. |
ker bi morala biti Evropski svet in Svet kot instituciji Unije in prejemnika sredstev iz splošnega proračuna Unije pregledna in demokratično odgovorna državljanom Unije in ker bi bilo treba izvajati demokratični nadzor nad njuno porabo javnih sredstev; |
|
J. |
ker je v priporočilu evropske varuhinje človekovih pravic (v nadaljnjem besedilu: varuhinja) po strateški preiskavi o preglednosti v zakonodajnem postopku Sveta OI/2/2017/TE zapisano, da praksa Sveta pomeni nepravilnost, ki bi jo bilo treba odpraviti, da bi državljani lahko spremljali zakonodajni postopek Unije; |
|
K. |
ker sodna praksa Sodišča Evropske unije potrjuje pravico davkoplačevalcev in javnosti do obveščenosti o porabi javnih prihodkov in ker je Splošno sodišče v sodbi z dne 25. januarja 2023 v zadevi T-163/21 (1), De Capitani proti Svetu, o preglednosti v zakonodajnem postopku Unije navedlo, da dokumenti, ki jih Svet pripravi v svojih delovnih skupinah, niso tehnične narave, temveč zakonodajni in so zato predmet zahtev za dostop do dokumentov; |
|
1. |
ugotavlja, da je proračun Sveta del razdelka 7 večletnega finančnega okvira „Evropska javna uprava“, ki je v letu 2022 znašal 11,6 milijarde EUR (kar je 5,9 % celotnega proračuna Unije); ugotavlja, da je proračun Sveta znašal približno 0,6 milijarde EUR, kar je 5,3 % skupnih upravnih odhodkov Unije; |
|
2. |
ugotavlja, da je Računsko sodišče v letnem poročilu za proračunsko leto 2022 preučilo vzorec 60 transakcij v upravi, kar ustreza število transakcij v letu 2021; je seznanjen z navedbo Računskega sodišča, da upravni odhodki zajemajo odhodke za človeške vire, vključno z odhodki za pokojnine, ki so v letu 2022 predstavljali približno 70 % vseh upravnih odhodkov, in odhodke za stavbe, opremo, energijo, komunikacije in informacijsko tehnologijo ter da njegovo delo v več letih kaže, da je tveganje za te odhodke na splošno nizko; |
|
3. |
ugotavlja, da so bile pri 14 (23 %) od 60 transakcij ugotovljene napake, vendar je Računsko sodišče na podlagi petih količinsko opredeljenih napak ocenilo, da je stopnja napake pod pragom pomembnosti; |
|
4. |
z zadovoljstvom ugotavlja, da Računsko sodišče tudi v letnem poročilu za proračunsko leto 2022 navaja, da ni odkrilo nobenih specifičnih zadev v zvezi s Svetom; |
Stanje v postopku razrešnice
|
5. |
globoko obžaluje, da je moral Parlament od leta 2009 vsako leto, tudi za proračunsko leto 2021, zavrniti podelitev razrešnice Svetu, saj slednji še naprej zavrača sodelovanje s Parlamentom v postopku razrešnice, zaradi česar Parlament ne more sprejeti informirane odločitve na podlagi resnega in temeljitega nadzora nad izvrševanjem proračuna Sveta; |
|
6. |
ugotavlja, da so ustrezne službe Parlamenta 28. septembra 2023 v imenu poročevalca za postopek razrešnice sekretariatu Sveta poslale vprašalnik s 74 vprašanji, pomembnimi za Parlament, da bi se omogočil temeljit nadzor nad izvrševanjem proračuna Sveta in upravljanjem Sveta; ugotavlja tudi, da so bili podobni vprašalniki poslani vsem drugim institucijam, ki so Parlamentu posredovale podrobne odgovore na vsa vprašanja; |
|
7. |
obžaluje, da je generalni sekretariat Sveta 12. oktobra 2023 ponovno obvestil Parlament, da ne bo odgovoril na vprašalnik in da Svet ne bo sodeloval na predstavitvi, ki je bila v okviru postopka razrešnice predvidena za 25. oktober 2023 in na kateri so sodelovale vse druge povabljene institucije; |
|
8. |
poudarja, da ima Parlament v skladu s členom 319 PDEU ter ustreznimi določbami finančne uredbe in svojega poslovnika posebno pravico, da v skladu s sedanjo razlago in prakso podeli razrešnico, da se ohranita preglednost in demokratična odgovornost do davkoplačevalcev Unije; |
|
9. |
poudarja, da člen 59(1) finančne uredbe določa, da Komisija na druge institucije Unije prenese potrebna pooblastila za izvrševanje oddelkov proračuna, ki se nanašajo nanje, zato se mu zdi nerazumljivo, da je po mnenju Sveta primerno, da se razrešnica za izvrševanje proračuna Sveta podeli Komisiji; |
|
10. |
poudarja dobro uveljavljeno in spoštovano prakso podeljevanja razrešnice vsem institucijam, organom, uradom in agencijam, ki jo Parlament izvaja že skoraj 20 let; opozarja na izjavo Komisije, da ne more nadzorovati izvrševanja proračunov drugih institucij Unije; opozarja, da je Komisija večkrat poudarila, da bi moral Parlament nadaljevati podeljevanje razrešnice vsaki instituciji Unije za njene upravne odhodke; |
|
11. |
poudarja, da sedanje stanje Parlamentu omogoča, da preveri samo poročila Računskega sodišča in Evropskega varuha človekovih pravic ter javno dostopne informacije na spletnem mestu Sveta, saj slednji vztraja pri slabi praksi nesodelovanja s Parlamentom, zaradi česar ta ne more opravljati svojih nalog in sprejeti informirane odločitve o podelitvi razrešnice; |
|
12. |
obžaluje, da Svet že več kot desetletje izkazuje, da nima politične volje za sodelovanje s Parlamentom v letnem postopku podelitve razrešnice; poudarja, da ta odnos trajno negativno vpliva na obe instituciji in diskreditira upravljanje in demokratični nadzor nad proračunom Unije ter negativno vpliva na zaupanje državljanov v Unijo kot pregleden subjekt; |
|
13. |
izpostavlja sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi s tem, da imajo davkoplačevalci in javnost pravico biti seznanjeni, kako se uporabljajo javni prihodki; zato zahteva polno spoštovanje pristojnosti Parlamenta, ki zagotavlja načelo demokratične odgovornosti; poziva Svet, naj ustrezno upošteva priporočila, ki jih Parlament sprejme v zvezi s postopkom razrešnice; |
|
14. |
poziva Svet, naj čim prej obnovi pogajanja na najvišji ravni s Parlamentom, v katera bosta vključena generalna sekretarja in predsednika obeh institucij, da bi odpravili zastoj in našli rešitev, pri tem pa spoštovali vlogo Parlamenta in Sveta v postopku razrešnice ter zagotovili preglednost in ustrezen demokratični nadzor nad izvrševanjem proračuna; |
|
15. |
poudarja, da bi bilo mogoče razmere izboljšati s tesnejšim medinstitucionalnim sodelovanjem v okviru temeljnih pogodb o EU, vendar bi lahko z njuno spremembo postopek podelitve razrešnice jasneje opredelili, da bi bil preglednejši, Parlamentu pa podelili izrecno pristojnost za podelitev razrešnice vsem institucijam, organom, uradom in agencijam Unije posamično; opozarja pa, da je treba, dokler revizija pogodb ne bo opravljena, stanje izboljšati s tesnejšim medinstitucionalnim sodelovanjem v sedanjem pogodbenem okviru, in poziva Svet, naj dejavno sodeluje s Parlamentom pri reševanju trenutnih razmer; |
|
16. |
ugotavlja, da Svet sicer ni pripravljen sodelovati v postopku razrešnice, a Parlament v tem poročilu vseeno poudarja nekatere politične prednostne naloge in navaja nekaj ugotovitev o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju Sveta, pa tudi druge ugotovitve, pomembne za postopek podelitve razrešnice; |
|
17. |
opozarja, da so EU in njene države članice Ukrajini in njenemu prebivalstvu obljubile pomoč, ker je Rusija 24. februarja 2022 izvedla nezakonito, neizzvano in neupravičeno vsesplošno vojaško agresijo proti Ukrajini; opozarja na pobudo za strelivo, katere prvotni cilj je bil Ukrajini do marca 2024 zagotoviti en milijon granat kalibra 155 mm, vendar je bila do tega datuma dostavljena le približno polovica te količine; poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma znatno pospešijo proizvodnjo, javno naročanje in dobavo streliva Ukrajini; poudarja, da je ukrajinska vlada evropske zaveznike pozvala, naj Ukrajini zagotovijo 7 od 30 protiraketnih sistemov Patriot, ki so na voljo v državah članicah, da bi bolje zaščitila civilno infrastrukturo pred rusko agresijo; obžaluje, da se je do zdaj le ena država članica zavezala dodatnemu sistemu, in poziva Evropski svet, naj pospeši postopek odločanja in dodeli sredstva, da bi Ukrajini zagotovili potrebne zmogljivosti zračne obrambe; poudarja, da Parlament Svetu ne bo podelil razrešnice zaradi neizvajanja priporočil Parlamenta in vse dokler za potrebno podporo Ukrajini ne bo na voljo zadostnih proračunskih sredstev; ponovno izraža solidarnost z Ukrajino in poudarja pomen, ki ga ima odločno ukrepanje evropskih voditeljev za obravnavanje nujnih varnostnih potreb naših ukrajinskih partnerjev; |
Politične prednostne naloge
|
18. |
obžaluje, da Svet uveljavlja svoje pristojnosti v več postopkih imenovanja v številne institucije, organe, urade in agencije Unije, ne da bi upošteval mnenja zainteresiranih strani ali priporočila Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF); |
|
19. |
poudarja, da tradicija Sveta, da ne dvomi o imenovanjih posameznih držav članic za večino položajev, pomeni, da se poklicne kvalifikacije kandidatov ne preverjajo temeljito; vztraja, da je treba izvajanje te pristojnosti Sveta pregledati, da bi zagotovili in okrepili demokratično udeležbo zadevnih institucij, organov, uradov in agencij ter povečali legitimnost imenovanih članov; predlaga, da bi bila ena od možnosti, s katero bi se zagotovilo, da imajo kandidati potrebne kvalifikacije, ustanovitev neodvisnih skupin strokovnjakov, ki bi izvajali takšna preverjanja; |
|
20. |
opozarja, da Svet v skladu s členom 286(2) PDEU imenuje člane Računskega sodišča po posvetovanju s Parlamentom; obžaluje, da vedno znova zanemari priporočila v zvezi z imenovanjem članov Računskega sodišča, ki jih v svoji posvetovalni vlogi poda Parlament; |
|
21. |
opozarja na precejšnje neravnovesje med spoloma na Računskem sodišču, kjer je bilo leta 2022 le devet računskih sodnic in 17 sodnikov; se zaveda, da ima Računsko sodišče zaradi sedanjega postopka imenovanja težave pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov; znova poziva Svet, naj še enkrat razmisli o postopku imenovanja, da bi ta problem rešili s konkretnimi ukrepi, kot je obveznost, da države članice imenujejo vsaj dva kandidata različnih spolov; |
|
22. |
obžaluje, da Svet ni upošteval resolucije Parlamenta z dne 17. decembra 2020 o tem, da je treba oblikovati namensko sestavo Sveta za enakost spolov (2), in vztraja, da bi tak forum zagotovil boljše vključevanje enakosti spolov v politike in strategije Unije ter bistveno usklajevanje in napredek pri glavnih vprašanjih, povezanih z enakostjo spolov; |
|
23. |
obžaluje, da postopek odločanja v Svetu še zdaleč ni pregleden, kar vpliva na zaupanje državljanov v Unijo kot transparenten subjekt in s tem ogroža ugled Unije kot celote; opominja na priporočila varuhinje o preglednosti zakonodajnega postopka v Svetu v strateški preiskavi OI/2/2017/TE in jih podpira; poziva Svet, naj sprejme vse ukrepe, potrebne za takojšnjo uresničitev priporočil varuhinje in ustreznih sodb Sodišča Evropske unije; opozarja, da je Splošno sodišče v sodbi v zadevi T-163/21, De Capitani proti Svetu, poudarilo, da bi moral Svet zagotoviti jasnejšo zakonodajno preglednost, da bi se omogočil dostop do zakonodajnih dokumentov, kar je obveznost Sveta v smislu javnega nadzora in odgovornosti sozakonodajalcev kot temelja demokratične legitimnosti; |
|
24. |
izraža globoko zaskrbljenost zaradi vse večje vloge Evropskega sveta pri obravnavi zakonodajnih dokumentov, čeprav nima niti zakonodajne niti izvršilne funkcije in ne uporablja enakih standardov preglednosti kot Svet, zaradi česar od njega ni mogoče zahtevati, da prevzame odgovornost; |
|
25. |
ugotavlja, da postopek glasovanja s soglasjem v Svetu na nekaterih področjih politike negativno vpliva na postopek odločanja v Uniji ter da ga lahko države članice, zlasti tiste, ki ne spoštujejo načel pravne države, zlorabljajo za izsiljevanje; poziva Svet, naj uporabi glasovanje s kvalificirano večino, kadar je to predvideno v pogodbah o EU; meni, da bi bil lahko prehod na glasovanje s kvalificirano večino v Svetu ključni korak k učinkovitejšemu oblikovanju politik; |
|
26. |
obžaluje, da je sodelovanje stalnih predstavnikov držav članic v obveznem registru za preglednost, vzpostavljenem z medinstitucionalnim sporazumom z dne 20. maja 2021 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o obveznem registru za preglednost (3), popolnoma prostovoljno, in vztraja, da bi morala vsa stalna predstavništva dejavno sodelovati v obveznem registru za preglednost pred predsedovanjem svoje države članice Svetu, med njim in po njem; meni, da bi bilo treba obstoječa etična pravila o navzkrižju interesov, pojavu vrtljivih vrat in preglednosti lobiranja poostriti in uskladiti ter da predstavnikom držav članic, ki neposredno prejemajo subvencije Unije prek podjetij v svoji lasti, ne bi smelo biti dovoljeno sodelovati v političnih ali proračunskih razpravah in glasovanjih, povezanih s temi subvencijami; |
|
27. |
obžaluje, da Svet ne uporablja v celoti obveznega registra za preglednost in ne preseže trenutnih omejitev, hkrati pa zavrača priporočila za izboljšave; ga ponovno poziva, naj zavrača srečanja z neregistriranimi lobisti; |
|
28. |
v skladu s sklepi z delavnice, ki jo je 27. junija 2023 organiziral Odbor za proračunski nadzor, poziva rotirajoča predsedstva Sveta, naj prenehajo uporabljati korporacijsko sponzorstvo za delno kritje svojih stroškov; se zaveda, da se finančni prispevki iz nacionalnih proračunov držav članic zelo razlikujejo in da bi morala imeti vsaka država članica, ne glede na svojo velikost in razpoložljiva proračunska sredstva, enake možnosti za organizacijo uspešnega predsedovanja Svetu, vendar meni, da korporativno sponzorstvo škoduje ugledu, ker bi lahko prišlo do navzkrižja interesov; zato ponovno poziva Svet, naj poskrbi za proračun svojih predsedstev, da bi zagotovil ustrezne in enotne standarde uspešnosti in učinkovitosti pri delu Sveta na splošno; v zvezi s tem je razočaran nad nezavezujočimi smernicami Sveta o korporacijskem sponzorstvu; |
|
29. |
obžaluje, da kodeks ravnanja za predsednika Evropskega sveta kljub številnim zahtevam Parlamenta ni bil usklajen s kodeksoma Parlamenta in Komisije, zlasti kar zadeva dejavnosti, ki jih je treba odobriti po prenehanju funkcije predsednika; |
|
30. |
ponovno poudarja, da Sklep Evropskega sveta (EU) 2023/2061 (4) ne posega v pristojnosti Parlamenta in Sveta v letnem proračunskem postopku, uvodna izjava 5 tega sklepa pa se nanaša na zadeve, ki ne spadajo v okvir pristojnosti Evropskega sveta iz člena 15(1) PEU in pravno podlago za določitev sestave Parlamenta v skladu s členom 14(2) PEU; vztraja, da morata o vsebini proračuna Unije odločati samo Parlament in Svet v skladu s postopkom iz člena 314 PDEU; |
Proračunsko upravljanje in finančno poslovodenje
|
31. |
ugotavlja, da je proračun Sveta za leto 2022 znašal 611 473 556 EUR, kar pomeni, da se je v primerjavi z letom 2021 povečal za 2,9 %, kar je bistveno več kot v letu 2021, ko se je v primerjavi z letom 2020 povečal za 0,6 %; |
|
32. |
še zmeraj obžaluje, da proračun Evropskega sveta in Sveta ni razdeljen na dva jasno ločena proračuna, kot je Parlament priporočil v nedavnih resolucijah o razrešnici, da bi se povečali preglednost in odgovornost, predvsem ko gre za Evropski svet, od katerega je trenutno nemogoče pridobiti zanesljive informacije o stroških delovanja; |
|
33. |
obžaluje, da generalni sekretariat Sveta objavlja poročilo o zaključnem računu in vrsto letnih poročil o dejavnostih svojih oddelkov, vendar je težko pridobiti strnjen in enostavno dostopen pregled nad njegovimi dejavnostmi, saj ni enotnega poročila s povzetkom, ki bi to omogočalo; |
|
34. |
z zadovoljstvom ugotavlja, da lahko računovodja Sveta potrdi, da je bil zaključni račun Sveta za leto 2022 pripravljen v skladu z naslovom XIII finančne uredbe in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije, kot se to zahteva od vseh institucij ter organov, uradov in agencij Unije, ter da je imel računovodja razumno zagotovilo, da zaključni račun za leto 2022 v vseh pomembnih vidikih pošteno predstavlja finančni položaj, rezultate poslovanja in denarni tok Sveta; |
|
35. |
ugotavlja, da je Svet v letu 2022 izvedel 64 proračunskih prerazporeditev na podlagi člena 29 finančne uredbe, kar je bistveno več kot leta 2021, ko jih je izvedel 43; ugotavlja tudi, da je bil v zvezi s šestimi prerazporeditvami obveščen proračunski organ in da so bili glavni razlogi za te prerazporeditve višji stroški vode, plina, električne energije in ogrevanja ter povečanje plač; |
|
36. |
ugotavlja, da so se zaradi prerazporeditev zmanjšali stroški službenih potovanj generalnega sekretariata Sveta za 300 000 EUR, kar ustreza 9 %, podobno pa so se za 300 000 EUR povečali stroški službenih potovanj osebja, povezanega z Evropskim svetom, kar ustreza 20 %; poziva Svet, naj zagotovi popolno preglednost glede potovanj predsednika Evropskega sveta, vključno s prevoznimi sredstvi, utemeljitvijo izbranih sredstev in spremljevalnim osebjem; |
|
37. |
kritizira, da se je proračun za potovanja predsednika Evropskega sveta skozi leta povečeval, in je zaskrbljen, ker je po poročanju medijev predsednik uporabil komercialne lete le na 18 od 112 misij, opravljenih od začetka mandata leta 2019 do decembra 2022; poudarja, da bi morali biti komercialni leti standardna možnost tudi za predsednika Evropskega sveta, kadar so na voljo in v skladu z urnikom in lokacijami sestankov, in poudarja, da bi morali biti voditelji institucij Unije zgled za javnost, tudi v zvezi s politikami podnebne trajnostnosti; |
Notranje upravljanje, uspešnost in notranja kontrola
|
38. |
ugotavlja, da so bili izredni ukrepi med pandemijo covida-19 v letu 2022 postopno odpravljeni in da se je organizacija sej normalizirala; v zvezi s tem ugotavlja, da se je v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 število videokonferenc zmanjšalo v korist sej s fizično prisotnostjo, saj je bilo v letu 2021 35 % srečanj videokonferenc in 65 % sej s fizično prisotnostjo, v letu 2022 pa je bilo 15 % srečanj videokonferenc in 85 % sej s fizično prisotnostjo; |
|
39. |
ugotavlja, da je skupno število uradnih sej v letu 2022 znašalo 4 415, kar je 2,9 % več kot leta 2021, ko jih je bilo 4 291, kar pomeni, da se je število sej s fizično prisotnostjo znatno povečalo, in sicer za več kot 150 %; |
|
40. |
ugotavlja, da je bilo leta 2022 v generalnem sekretariatu Sveta začetih 44 novih postopkov za oddajo javnih naročil, podpisanih pa je bilo 42 pogodb v skupnem znesku 123 863 392 EUR, kar je znatno manj kot leta 2021, ko je bilo začetih 62 novih postopkov za oddajo javnih naročil in sta bili podpisani 102 pogodbi v skupni vrednosti 416 013 813 EUR; |
|
41. |
pozdravlja, da je generalni sekretariat Sveta predložil povzetek števila in vrste notranjih revizij, ki so bile v letu 2022 opravljene v generalnem sekretariatu, ter povzetek priporočil in ukrepov, sprejetih na podlagi teh priporočil v skladu s členom 118(8) finančne uredbe; ugotavlja, da je notranji revizor pripravil triletni delovni program za obdobje 2022–2024, ki je razdeljen na letne delovne programe; nadalje ugotavlja, da je bilo v letu 2022 opravljenih sedem notranjih revizij; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo konec leta 2022 izvedenih le 72 % priporočil iz delovnega programa za obdobje 2019–2021, 27 % pa jih je še vedno odprtih; |
|
42. |
pozdravlja dejstvo, da so bile notranje revizije opravljene na zelo različnih področjih; pozdravlja tudi, da so bila sprejeta vsa priporočila v zvezi s šestimi od sedmih revizij; obžaluje, da rezultati revizije upravljanja kriptosredstev niso bili sporočeni, ker je bilo revizijsko poročilo zaupno; poudarja, da ima Parlament sisteme za ravnanje z zaupnimi podatki in da bi lahko rezultate revizije upravljanja kriptosredstev sporočali z uporabo teh sistemov; |
Človeški viri, enakost in dobro počutje zaposlenih
|
43. |
je seznanjen, da se ugotovitve v tem razdelku zaradi nesodelovanja Sveta s Parlamentom opirajo predvsem na združene informacije, objavljene na spletišču Sveta, ki niso zelo podrobne; |
|
44. |
ugotavlja, da je bilo Svetu v proračunu za leto 2022 dodeljenih 3 029 delovnih mest, kar je enako kot v letu 2021, vendar se je porazdelitev med kategorijami spremenila, saj se je število administratorjev povečalo s 1 493 na 1 519, število asistentov (AST) zmanjšalo s 1 320 na 1 284, število tajnikov pa povečalo s 180 na 190; poziva Svet, naj posreduje več podrobnosti o preprečevanju izgorelosti med uslužbenci, zlasti ker se število asistentov zmanjšuje; |
|
45. |
na podlagi poročila o finančnih dejavnostih za leto 2022 ugotavlja, da je imel generalni sekretariat Sveta na dan 31. decembra 2022 zasedenih 2 924 delovnih mest; poleg tega ugotavlja, da je na spletišču Sveta navedeno, da je imel sekretariat Sveta 1. januarja 20233 108 uslužbencev (uradnikov, začasnih in pogodbenih uslužbencev ter napotenih nacionalnih strokovnjakov); poziva Svet, naj se izogiba objavljanju nasprotujočih si informacij v svojih odprtih virih; |
|
46. |
ugotavlja, da je bilo med 3 108 zaposlenimi 1 783 (57 %) žensk in 1 325 (43 %) moških; obžaluje, da je bilo v višjem vodstvu od skupno 51 zaposlenih le 18 žensk, kar je 35 %; obžaluje tudi, da se je delež žensk na višjih vodstvenih položajih v primerjavi z letom 2021, ko je znašal 38 %, zmanjšal; |
|
47. |
ugotavlja, da je bilo v srednjem vodstvu od skupno 83 zaposlenih 37 žensk, kar je 45 % in je nekoliko več kot 44 % v letu 2021; ugotavlja tudi, da je bilo med 1 462 administratorji 814 žensk, kar je 56 % in pomeni majhno povečanje v primerjavi s 55 % v letu 2021; ugotavlja tudi, da je bilo med 1 411 asistenti in tajniki 882 žensk, kar je 63 % in enako kot leta 2021; |
|
48. |
obžaluje neuravnoteženo zastopanost spolov na višjih vodstvenih položajih v generalnem sekretariatu Sveta; poziva Svet, naj sprejme takojšnje in konkretne ukrepe za uravnoteženo zastopanost spolov na vseh ravneh hierarhije; |
|
49. |
ugotavlja, da je med zaposlenimi zastopanih vseh 27 držav članic, vendar obstajajo velika geografska neravnovesja, saj ima 527 uslužbencev, kar je 17 %, belgijsko državljanstvo, medtem ko ima le 0,2 % oziroma 0,3 % ciprsko oziroma luksemburško državljanstvo; znova opozarja na pomen pravične geografske uravnoteženosti uslužbencev na vseh ravneh, zlasti na srednji in višji vodstveni ravni, pri čemer pa je treba izpolniti zahteve iz kadrovskih predpisov v zvezi s kompetencami in dosežki kandidatov; |
|
50. |
obžaluje preskope informacije o izvajanju akcijskega načrta Sveta za enakost spolov in o ukrepih, sprejetih za enake možnosti za invalide, zaposlene v Svetu; poziva Svet, naj Parlamentu posreduje informacije o uravnoteženi zastopanosti spolov, geografski razčlenitvi in invalidnosti uslužbencev ter o povezanih internih politikah; |
|
51. |
obžaluje, da glede na to, da Svet ni odgovoril na vprašalnik Parlamenta, Parlament nima informacij o številu praktikantov v Svetu v letu 2022 in o tem, ali so bili plačani ali ne; ponavlja poziv Parlamenta vsem institucijam, da bi morali vsi praktikanti prejeti plačo, razen če so že plačani iz drugih virov; |
Etični okvir in preglednost
|
52. |
poudarja, da etično ravnanje prispeva k boljšemu finančnemu poslovodenju in večjemu zaupanju javnosti ter da so, kot je Računsko sodišče poudarilo v posebnem poročilu št. 13/2019, v etičnih okvirih institucij Unije še mogoče in tudi nujne izboljšave, saj vsako neetično vedenje uslužbencev in članov pritegne velik interes javnosti in zmanjša zaupanje v EU; |
|
53. |
obžaluje, da Parlament nima možnosti zastaviti vprašanj Svetu v zvezi z njegovim etičnim okvirom, saj nanje ne bo odgovoril, zato Parlament nima informacij o kodeksu ravnanja, ki se uporablja za uslužbence Sveta; |
|
54. |
opozarja na priporočilo Računskega sodišča iz omenjenega posebnega poročila št. 13/2019 v zvezi z izboljšanjem etičnega okvira Sveta; je zaskrbljen, ker ne obstaja skupen etični okvir Unije, ki bi urejal delo predstavnikov držav članic v Svetu, kot je ugotovilo Računsko sodišče; |
|
55. |
ugotavlja, da generalni sekretariat Sveta objavlja letno poročilo z informacijami o poklicnih dejavnostih svojih nekdanjih visokih uradnikov, potem ko prenehajo delati za institucijo (tretji in četrti odstavek člena 16 kadrovskih predpisov); na podlagi poročila za leto 2022 ugotavlja, da so štirje višji uradniki izjavili, da nameravajo v letu 2022 opravljati poklicne dejavnosti, in da sta dva nekdanja višja uradnika konec leta 2021 predložila izjavi, ki sta bili prav tako pregledani v letu 2022; ugotavlja, da nobena od zahtev ni spadala na področje uporabe člena 16; |
|
56. |
z zadovoljstvom ugotavlja, da so vsi pristojni generalni direktorji Sveta v svojih letnih poročilih o dejavnostih navedli, da v letu 2022 niso bili seznanjeni s primeri goljufij ali nepravilnosti; |
Digitalizacija, kibernetska varnost in varstvo podatkov
|
57. |
ugotavlja, da je proračun Sveta za računalniške sisteme in telekomunikacije v letu 2022 prvotno znašal 48 115 000 EUR, kar je 2,1 % več kot leta 2021; ugotavlja še, da je bilo v letu 2022 v ta proračun prenesenih dodatnih 6 805 000 EUR, vendar so bila dejansko izvršena plačila znatno nižja, in sicer so znašala 27 096 067 EUR, kar je približno samo 50 % vseh končnih odobrenih sredstev; |
|
58. |
pozdravlja, da je elektronska obdelava računov v letu 2022 dosegla 97 %, kar je znatno povečanje v primerjavi z 89 % leta 2021; |
|
59. |
ponovno poziva Svet, naj preuči načine za čim širšo uvedbo odprtokodnih tehnologij in poroča o napredku pri uporabi teh sistemov; |
Nepremičnine
|
60. |
ugotavlja, da so končna plačila za stavbe v letu 2022 znašala 45 435 994 EUR, kar je precej več kot 35 709 119 EUR v letu 2021, in sicer 27,2 %; ugotavlja, da je to povečanje predvsem posledica stroškov za vodo, plin, elektriko in ogrevanje, ki so se z 2 565 008 EUR v letu 2021 povečali na 11 233 088 EUR v letu 2022, torej kar za 338 %; |
|
61. |
pozdravlja, da je Svet v letu 2022 zmanjšal porabo energije v primerjavi s prejšnjimi leti, tudi zaradi znižanja temperature v stavbah na 19 stopinj, za kar so se odločile vse institucije Unije; kljub temu spodbuja sekretariat Sveta, naj opredeli nadaljnje pobude za zmanjšanje porabe energije; |
|
62. |
obžaluje, da glede na to, da Svet ni odgovoril na vprašalnik Parlamenta, slednji nima informacij o pobudah v Svetu v letu 2022 v zvezi z boljšim dostopom invalidov do stavb Sveta in morebitnih drugih pobudah za invalide; |
Okolje in trajnostnost
|
63. |
ugotavlja, da je še vedno težko pridobiti posodobljene in celovite informacije o pobudah Sveta v zvezi z okoljem in trajnostnostjo ter gibanjem splošne porabe, vključno s porabo vode, plina, elektrike in papirja; spodbuja Svet, naj v letnih poročilih sistematično poroča o okoljskih in trajnostnih elementih svojega dela; z zadovoljstvom ugotavlja, da je v letnem poročilu omenjenih nekaj razpršenih pobud, kot je nakup štirih električnih vozil ali zavzemanje za okoljske klavzule pri javnih naročilih; |
|
64. |
znova poziva Svet, naj, če tega še ni storil, vzpostavi sisteme, s katerimi bi uslužbence spodbujal k uporabi javnega prevoza ali drugih načinov prevoza z nizkimi emisijami, kot so kolesa, da bi zmanjšal svoj ogljični odtis; |
|
65. |
ugotavlja, da je v zaključnem računu Sveta navedeno, da je imel ob koncu leta 2022 na podlagi energije, ki jo proizvedejo sončni paneli na strehi njegovih stavb, 773,4 certifikata zelene energije v primerjavi z 2 589,2 certifikata ob koncu leta 2021; ugotavlja, da je vrednost posameznega certifikata ocenjena na 65 EUR; ponovno poziva Svet, naj podrobneje poroča o prodaji teh certifikatov na odprtem trgu in o predvideni uporabi ustvarjenih prihodkov; |
Medinstitucionalno sodelovanje
|
66. |
poudarja, da je treba člen 319 PDEU revidirati med spremembo te pogodbe, da se izrecno določi, da Parlament poleg podelitve razrešnice Komisiji podeli razrešnico tudi drugim institucijam, organom, uradom in agencijam Unije glede izvrševanja njihovih oddelkov splošnega proračuna ali njihovih proračunov; |
Komunikacija
|
67. |
ugotavlja, da je bilo leto 2022 rekordno, saj je Svet na svojem spletišču zabeležil več kot 24,5 milijona obiskov, kar je 16 % več kot leta 2020, in da se je število sledilcev na Facebooku povečalo za 8 %, na platformah X (prej Twitter), Instagram in LindkedIn pa za 19 %, 17 % oziroma 33 %; |
|
68. |
spodbuja Svet, naj sodeluje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, da bi začel uporabljati odprtokodni platformi družbenih medijev, EU-Voice in EU-Video, ki sta bili uvedeni kot javni pilotni projekt za spodbujanje brezplačnih in odprtokodnih družbenih omrežij; spodbuja ga, naj namesto velikih spletnih platform uporabi decentralizirane alternative družbenih omrežij, kot je Mastodon. |
(1) Sodba Splošnega sodišča z dne 25. januarja 2023, De Capitani proti Svetu, T-163/21, CLI:EU:T:2023:15.
(2) UL C 445, 29.10.2021, str. 150.
(3) UL L 207, 11.6.2021, str. 1.
(4) Sklep Evropskega sveta (EU) 2023/2061 z dne 22. septembra 2023 o sestavi Evropskega parlamenta (UL L 238, 27.9.2023, str. 114).
ELI: http://data.europa.eu/eli/res/2024/2225/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)