OBVESTILO KOMISIJE

Smernice o načrtih za okrevanje in odpornost v okviru REPowerEU

(2023/C 80/01)

Geopolitične razmere so se od sprejetja uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost (1) znatno spremenile. Neizzvana vojaška agresija Rusije na Ukrajino je povzročila ogromne izzive za energetsko unijo EU in s tem zaostrila gospodarske in socialne posledice krize zaradi COVID-19. Da bi se ti izzivi rešili, je Komisija 18. maja 2022 na zahtevo Evropskega sveta predlagala okrepitev zmogljivosti mehanizma za okrevanje in odpornost v okviru načrta REPowerEU.

Uredba o mehanizmu za okrevanje in odpornost, kakor jo bila spreminja uredba o poglavjih REPowerEU v načrtih za okrevanje in odpornost, ki naj bi začela veljati v kratkem (v nadaljnjem besedilu: uredba o REPowerEU), bo izboljšala zmožnost mehanizma za okrevanje in odpornost, da učinkovito zasleduje cilje načrta REPowerEU in prispeva k energetski varnosti, diverzifikaciji oskrbe z energijo v Uniji, povečanju uporabe obnovljivih virov energije in energijske učinkovitosti, povečanju zmogljivosti za shranjevanje energije in potrebnemu zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv pred letom 2030. Uredba o REPowerEU vzpostavlja potreben okvir za zagotavljanje, da se čim prej izvedejo naložbe in reforme za krepitev energetske odpornosti EU. Opredeljuje posebne cilje programa REPowerEU, ki bi morali biti uresničeni z naložbami in reformami, ki jih je treba vključiti v obstoječe načrte za okrevanje in odpornost v okviru namenskih poglavij REPowerEU. Poleg tega uredba zagotavlja namenske vire financiranja za financiranje ustreznih ukrepov.

Mehanizem za okrevanje in odpornost ter njegova nova komponenta REPowerEU bosta prav tako ključnega pomena za krepitev konkurenčnosti industrije EU. Ponuja znatne dodatne možnosti financiranja za pospešitev prehoda industrije EU na brezogljične ali nizkoogljične tehnologije na poti do ogljične nevtralnosti in za spodbujanje naložb v nove proizvodne zmogljivosti za čisto tehnologijo. Cilji politike iz uredbe o REPowerEU izrecno vključujejo cilje, ki so neposredno povezani s pospešenim in pravičnim industrijskim prehodom na podnebno nevtralnost, vključno z razogljičenjem industrije, zelenimi znanji in spretnostmi ter razvojem vrednostnih verig v tehnologijah, ki so strateške za zeleni prehod. Glede na nujno potrebo po reševanju teh izzivov in ob upoštevanju splošne uravnoteženosti prednostnih nalog načrta REPowerEU so države članice pozvane, naj v svoje spremenjene načrte vključijo ukrepe, ki podpirajo sedanjo in prihodnjo konkurenčnost sektorja čiste tehnologije. Kot je navedeno v Sporočilu (2), ki ga je sprejela Komisija, bi to moralo vključevati predvsem regulativne ukrepe za pospešitev postopkov za izdajo dovoljenj za projekte čiste tehnologije, davčne olajšave ali druge oblike finančne podpore za spodbujanje uvajanja projektov čiste tehnologije in obnovljena prizadevanja za izpopolnjevanje delovne sile za te čiste tehnologije.

Uredba o REPowerEU bo državam članicam zagotovila tudi dodatno prožnost v okviru kohezijskega programskega obdobja 2014–2020 z ukrepi SAFE (podpora cenovno dostopni energiji). Države članice bodo tako lahko uporabile neporabljena sredstva za zagotavljanje neposredne podpore ranljivim gospodinjstvom ter malim in srednjim podjetjem, da bi jim pomagale kriti višje stroške energije. Ti ukrepi niso zajeti v teh smernicah.

V teh smernicah so pojasnjeni postopek spreminjanja obstoječih načrtov in načini za pripravo poglavij REPowerEU. V delu 1 teh smernic so pojasnjeni pravni razlogi za spremembo sprejetih načrtov za okrevanje in odpornost, del 2 pa zajema pripravo in vsebino poglavja REPowerEU. Poleg tega pa zajemajo informacije, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji v zvezi z razlogi, cilji in naravo sprememb svojih načrtov za okrevanje in odpornost. Te smernice nadomeščajo smernice, ki jih je Komisija objavila maja 2022, medtem ko smernice iz januarja 2021 (3) za pripravo načrtov za okrevanje in odpornost na splošno ostajajo veljavne.

Pri pripravi sprememb načrtov za okrevanje in odpornost, ki bodo uvajale poglavja REPowerEU, je treba poudariti naslednja načela:

—	Prva prednostna naloga ostaja hitro izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost. Države članice bi si morale še naprej po najboljših močeh prizadevati za pravočasno predložitev zahtevkov za plačila ter napredek pri reformah in naložbah, kar bi omogočilo pravočasno izplačilo sredstev.

—

Za zagotovitev hitre uvedbe ukrepov REPowerEU bi morale države članice svoje spremenjene načrte za okrevanje in odpornost s poglavji REPowerEU predložiti najpozneje do 30. aprila 2023. Države članice bi morale vsako spremembo svojega načrta za okrevanje in odpornost predložiti v okviru enega samega dodatka. Poglavja REPowerEU bi morala celovito reševati izzive, s katerimi se soočajo države članice.

—

Za zagotovitev hitrega napredka pri doseganju ciljev REPowerEU bi morale države članice dati prednost ukrepom, ki se že izvajajo in se lahko izvedejo do leta 2026. Države članice bi se morale zavedati tudi morebitnega učinka sprememb njihovega obstoječega načrta za okrevanje in odpornost na profil izplačil. Na splošno bi morale države članice oceniti tudi časovnico izvajanja obstoječih ukrepov, da bi zagotovile, da bodo izvedeni v skladu z dogovorjenim časovnim okvirom.

—

Preostala posojila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost zagotavljajo dodatno financiranje za reforme in naložbe v poglavjih REPowerEU. Za zagotovitev optimalne dodelitve teh posojil bi morale države članice čim prej in najpozneje 30 dni po začetku veljavnosti uredbe o REPowerEU izraziti svoj interes za najemanje posojil.

—

S spremembami načrtov za okrevanje in odpornost na podlagi členov 18 in 21 se ne bi smela zmanjšati njihova splošna ambicioznost, zlasti kar zadeva ukrepe, ki se navezujejo na priporočila za posamezno državo, ter ukrepe, ki prispevajo k doseganju zelenih in digitalnih ciljev. Dodatne naložbe in reforme, vključene v spremenjene načrte za okrevanje in odpornost, bi morale biti osredotočene na cilje REPowerEU.

—	Države članice so tudi pozvane, naj ocenijo svoje dosedanje izkušnje z izvajanjem mehanizma ter o tem razpravljajo s Komisijo, da bi ugotovile, ali bi spremembe njihovih nacionalnih izvedbenih okvirov lahko prispevale k boljšemu izvajanju reform in naložb.

Vsebina

DEL I:

DODATNO FINANCIRANJE IN SPREMEMBA NAČRTOV ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

4

I.

Uvod

4

II.

Dodatno financiranje

4

III.

Predhodno financiranje

9

IV.

Sprememba načrta, da se upošteva posodobitev novega najvišjega finančnega prispevka

9

V.

Sprememba ali nadomestitev načrta, ker načrta ali njegovega dela zaradi objektivnih okoliščin ni več mogoče izpolniti

10

DEL II:

SMERNICE ZA PRIPRAVO IN PREDSTAVITEV DODATKOV

11

I.

Poglavje REPowerEU

13

II.

Splošne smernice za spremembo načrtov za okrevanje in odpornost

24

PRILOGA I

FINANČNI INSTRUMENTI

35

PRILOGA II

PREDLOGA ZA IZJAVO O NAMERI V ZVEZI S POSOJILI V OKVIRU MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

37

PRILOGA III

PREDLOGA ZA IZJAVO O NAMERI V ZVEZI S PRERAZPOREDITVAMI IZ REZERVE ZA PRILAGODITEV NA BREXIT

38

PRILOGA IV

PREDLOGA ZA DODATEK K NAČRTU ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

39

PRILOGA V

PREDLOGA ZA POGLAVJE REPOWER EU

44

DEL I

DODATNO FINANCIRANJE IN SPREMEMBA NAČRTOV ZA OKREVANJE IN ODPORNOST

I.   Uvod

Države članice se spodbuja, da svoje načrte za okrevanje in odpornost spreminjajo glede na konsolidirano besedilo prvotnega načrta, ki bi moralo odražati spremembe, uvedene v fazi ocenjevanja, in biti v celoti skladno z ustreznimi izvedbenimi sklepi Sveta. Države članice, ki svojega prvotnega načrta niso konsolidirale, so pozvane, naj to storijo, preden ga spremenijo. Države članice bi morale spremenjene načrte predložiti v obliki dodatka h konsolidiranim načrtom. Priloga IV k tem smernicam vsebuje posebno predlogo za tak dodatek.

Za vsako spremembo načrtov bo potrebna nova ocena Komisije v skladu s členom 19 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. V skladu s členom 20 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost bo potreben izvedbeni sklep Sveta, s katerim se na predlog Komisije odobri pozitivna ocena načrta. Temu po potrebi sledi podpis nove ali spremenjene pogodbe o financiranju in/ali posojilne pogodbe med Komisijo in zadevno državo članico ter podpis operativnih dogovorov pred vsakim plačilom.

Države članice so pozvane, naj pred predložitvijo spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost najprej začnejo neformalni dialog s službami Komisije. Namen tega dialoga, podobnega dialogu pred predložitvijo prvotnih načrtov za okrevanje in odpornost, je pomagati državam članicam pri pripravi sprememb teh načrtov.

Države članice se močno spodbuja, naj spremenjene načrte za okrevanje in odpornost predložijo najpozneje do aprila 2023, preden se 31. avgusta 2023 izteče rok za predložitev spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost s prošnjo za posojilo, določen v uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Ne glede na to, ali država članica zaprosi za posojilo ali ne, se glede na to, da je rok za prevzem obveznosti za zneske, ki so na voljo v okviru preostalih 30 % dodeljenih nepovratnih sredstev, konec leta 2023, države članice močno spodbuja, naj po avgustu 2023 ne predlagajo spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost, saj ne bo nobenega jamstva, da bo postopek ocenjevanja in sprejetja mogoče pravočasno zaključiti za podpis pogodb o financiranju in/ali posojilnih pogodb še v letu 2023. V takem primeru država članica tvega, da bo izgubila 30 % dodeljenih nepovratnih sredstev in dostop do posojil.

II.   Dodatno financiranje

Z začetkom veljavnosti uredbe o REPowerEU bo moral vsak spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, ki bo vključeval dodatno finančno podporo v obliki posojil, sredstev iz sistema trgovanja z emisijami v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta in/ali prerazporeditev iz rezerve za prilagoditev na brexit, vzpostavljene z Uredbo (EU) 2021/1755 Evropskega parlamenta in Sveta, vključevati poglavje REPowerEU v skladu s členom 21c uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Dodatna finančna podpora, povezana s poglavjem REPowerEU, bo izplačana skupaj s preostalim finančnim prispevkom mehanizma za okrevanje in odpornost ter, kjer je ustrezno, podporo v obliki posojila v skladu s skupno časovnico obrokov.

Sredstva iz sistema trgovanja z emisijami za REPowerEU

Uredba o REPowerEU uvaja novo kategorijo nepovratne finančne podpore. Ta sredstva se lahko uporabijo le za financiranje reform in naložb, vključenih v poglavje REPowerEU iz člena 21c(1) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost (glej namenski oddelek v delu II), razen ukrepov, ki spadajo na področje odstopanja od načela, da se ne škoduje bistveno. Za dostop do te dodatne nepovratne finančne podpore so potrebni dodatni mejniki in cilji, ki jih je treba vključiti v časovnico obrokov vsakega izvedbenega sklepa Sveta. Med viri financiranja za profil izplačil ne bo nobenih razlik.

Komisija bo, kot je že storila pri prvotnih načrtih za okrevanje in odpornost, v skladu s členom 21a(3) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost od dodatne nepovratne finančne podpore, ki izhaja iz sredstev sistema trgovanja z emisijami, odštela delež za kritje upravnih odhodkov.

Preglednica 1

Dodatna nepovratna sredstva REPowerEU po državah članicah

Država članica	Delež ( % skupnega zneska)	Znesek (v EUR v tekočih cenah)
Belgija	1,41 %	282 138 922
Bolgarija	2,40 %	480 047 020
Češka	3,41 %	681 564 712
Danska	0,65 %	130 911 150
Nemčija	10,45 %	2 089 555 318
Estonija	0,42 %	83 422 597
Irska	0,45 %	89 598 110
Grčija	3,85 %	769 221 929
Španija	12,93 %	2 586 147 350
Francija	11,60 %	2 320 955 407
Hrvaška	1,35 %	269 441 467
Italija	13,80 %	2 760 000 000
Ciper	0,26 %	52 487 457
Latvija	0,62 %	123 982 817
Litva	0,97 %	194 020 453
Luksemburg	0,15 %	30 000 000
Madžarska	3,51 %	701 565 457
Malta	0,15 %	30 000 000
Nizozemska	2,28 %	455 041 644
Avstrija	1,05 %	210 620 057
Poljska	13,80 %	2 760 000 000
Portugalska	3,52 %	704 419 725
Romunija	7,00 %	1 399 326 315
Slovenija	0,58 %	116 909 535
Slovaška	1,83 %	366 959 257
Finska	0,56 %	112 935 884
Švedska	0,99 %	198 727 417

Prerazporeditve in druge možnosti financiranja, povezane s sredstvi EU

Skladi z deljenim upravljanjem, ki jih zajema uredba o skupnih določbah za obdobje 2021–2027

V členu 7(1) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost je predvidena možnost, da države članice prerazporedijo do 5 % svojih začetnih dodeljenih sredstev v okviru vsakega sklada (razen Sklada za pravični prehod), ki je zajet v Uredbi (EU) 2021/1060 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za obdobje 2021–2027), v mehanizem za okrevanje in odpornost v skladu s pogoji iz uredbe o skupnih določbah. V skladu s členom 26 uredbe o skupnih določbah se lahko do 5 % sredstev iz uredbe o skupnih določbah za proračunsko obdobje 2021–2027 prerazporedi na kateri koli drug instrument EU, ki se upravlja neposredno ali posredno, v izključno korist zadevne države članice. Pri tem se v celoti uporabljajo pravila instrumenta EU, na katerega se zadevna sredstva prerazporedijo. Ta določba državi članici omogoča, da poveča svoja sredstva, ki so na voljo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.

Države članice lahko zahtevajo take prerazporeditve s spremembo programa. V skladu s členom 26(3) uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 se zahtevki za tako prerazporeditev prek spremembe programa ustrezno utemeljijo zaradi dopolnjevanja in učinka, ki ga je treba doseči.

Ta možnost prerazporeditve do 5 % sredstev v skladu s členom 26 uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 se lahko uporabi kot nadomestitev za zmanjšanje dodeljenih finančnih sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v zvezi s katerim koli ukrepom, vključenim v obstoječi načrt za okrevanje in odpornost. Uporabi se lahko tudi za reforme in naložbe, vključene v poglavje REPowerEU (4).

Poleg tega lahko države članice v skladu s členom 26a uredbe o skupnih določbah, kakor jo spreminja uredba o REPowerEU, prek spremembe programa v skladu s členom 24 uredbe o skupnih določbah uporabijo do 7,5 % svoje začetne nacionalne dodelitve v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada plus in Kohezijskega sklada za podporo ciljem REPowerEU v skladu s pravili za posamezne sklade.

Preglednica 2

Razpoložljivi zneski za prerazporeditve v skladu s členom 26 uredbe o skupnih določbah

V mio. EUR, zaokroženo	Potencialni razpoložljivi zneski za prerazporeditve v skladu s členom 26 uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 (od decembra 2022)  (*1)
BE	134,7
BG	363,4
CZ	910,2
DK	25,9
DE	865,9
EE	153,7
IE	59,9
EL	412,8
ES	1 769,4
FR	842,6
HR	435,4
IT	2 104,9
CY	45,2
LV	214,6
LT	305,1
LU	2,9
HU	1 086,4
MT	24,9
NL	64,9
AT	57,5
PL	3 609,0
PT	1 112,6
RO	1 461,0
SI	152,9
SK	617,9
FI	65,1
SE	96,3

Rezerva za prilagoditev na brexit

Država članica lahko v mehanizem za okrevanje in odpornost prerazporedi tudi vsa svoja okvirno dodeljena sredstva v okviru rezerve za prilagoditev na brexit ali le njihov del, da bi financirala naložbe in reforme iz poglavja REPowerEU, in sicer v izključno korist zadevne države članice. V okviru rezerve za prilagoditev na brexit se 80 % teh okvirno dodeljenih sredstev izplača državam članicam kot predhodno financiranje, ki se dodatno razdeli na tri tranše v višini 40 % (v letu 2021), 30 % (v letu 2022) in 30 % (v letu 2023); preostali znesek okvirno dodeljenih sredstev pa bi se izplačal leta 2025 na podlagi dokumentacije o zadostnih upravičenih odhodkih.

Letno predhodno financiranje rezerve za prilagoditev na brexit za leti 2022 in 2023 se izplača do konca aprila. Da bi se lahko upoštevale morebitne namere glede prerazporeditev pred izplačilom tranše predhodnega financiranja rezerve za prilagoditev na brexit za leto 2023, morajo države članice Komisijo do 1. marca 2023 uradno obvestiti o nameravani prerazporeditvi sredstev rezerve za prilagoditev na brexit v mehanizem za okrevanje in odpornost. To obvestilo bi bilo treba poslati v obliki elektronskega sporočila po predlogi iz Priloge III. Ta zahtevek bi moral vključevati splošno pojasnilo skupnih ciljev rezerve za prilagoditev na brexit in poglavja REPowerEU, iz katerega bi bilo razvidno, da se oba osredotočata na krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije. Od držav članic se ne pričakuje, da bodo predložile utemeljitev za vsak ukrep posebej. Ko bo Komisija prejela informacije, bo izplačilo tranše predhodnega financiranja za leto 2023 zadržano.

Glede na znesek, za katerega se bo država članica odločila, da ga bo prerazporedila v mehanizem za okrevanje in odpornost, se bo uporabljal eden od naslednjih postopkov:

—

Kadar je prerazporejeni znesek nižji od preostalega zneska okvirno dodeljenih sredstev, ki še ni bil izplačan v okviru rezerve za prilagoditev na brexit (v obliki predhodnega financiranja), se prerazporeditev izvede z uporabo zneskov v okviru rezerve za prilagoditev na brexit, ki bi bili sicer izplačani v letih 2023 in 2025.

—

Kadar je prerazporejeni znesek višji od dela okvirno dodeljenih sredstev v okviru rezerve za prilagoditev na brexit, ki še ni bil izplačan, se najprej prerazporedijo zneski, ki še niso bili izplačani v okviru rezerve za prilagoditev na brexit. Razlika se bo nato (delno ali v celoti) financirala z zneski, ki so bili v letih 2021 in 2022 že izplačani v obliki predhodnega financiranja rezerve za prilagoditev na brexit, ki bi jih bilo treba najprej izterjati od zadevne države članice. Države članice bodo lahko izbrale prednostno možnost, da Komisija takšno izterjavo, kolikor je mogoče, izravna z zmanjšanjem vseh ustreznih prihodnjih plačil, tudi v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Preglednica 3 Dodeljena sredstva in izplačano predhodno financiranje v okviru rezerve za prilagoditev na brexit V mio. EUR, zaokroženo Dodeljena sredstva v okviru rezerve za prilagoditev na brexit Izplačano predhodno financiranje v okviru rezerve za prilagoditev na brexit BE 386,6 211,8 BG 15,4 8,4 CZ 54,9   DK 275,0 150,7 DE 646,6 354,2 EE 6,6 3,6 IE 1 165,2 638,3 EL 38,6 21,2 ES 272,4 149,3 FR 735,6 403,0 HR 7,2 3,9 IT 146,8 80,4 CY 52,1 28,5 LV 10,9 6,0 LT 12,2 6,7 LU 128,5 70,4 HU 57,2 31,3 MT 44,3 24,3 NL 886,3 485,5 AT 27,7 15,2 PL 173,6 95,1 PT 81,4 44,6 RO 43,2 23,6 SI 5,3   SK 36,3 19,9 FI 23,2   SE 137,4 75,3 EU-27 5 470,4

Prošnja za posojilo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost

Za podporo novim reformam in naložbam, predlaganim v spremenjenih načrtih, lahko države članice izkoristijo financiranje pod zelo ugodnimi pogoji za financiranje posojil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. Države članice se zlasti spodbuja, naj za financiranje dodatnih reform in naložb izkoristijo ta vir financiranja, ki ga lahko Komisija odobri do konca leta 2023. Taka posojila so zlasti primerna za kritje večjih finančnih potreb, povezanih z izvajanjem reform in naložb, potrebnih za doseganje ciljev REPowerEU.

Končni rok za države članice, da predložijo prošnje za posojila, vključno s tistimi, dodeljenimi v skladu s členom 14(6) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, je 31. avgust 2023, kot je določeno v členu 14(2) navedene uredbe. Države članice bi morale v 30 dneh po začetku veljavnosti uredbe o REPowerEU Komisiji sporočiti, ali nameravajo zaprositi za posojilo, in sicer z dopisom na podlagi predloge iz Priloge II. Ta obveznost velja tudi za tiste države članice, ki so že najele posojila do najvišjega zneska iz člena 14(5) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost (6,8 % njihovega BND) (5). Tako sporočilo bi bilo treba, če je to mogoče, predložiti že prej in vanj vključiti navedbo zneska podpore v obliki posojila, za katerega bodo zaprosile, ter začetni seznam naložb in reform, ki bodo podprte s takimi posojili. Namen tega je zagotoviti boljšo proračunsko predvidljivost in dodatne spodbude za države članice, da zaprosijo za tako podporo v obliki posojila, ob uporabi načel enakega obravnavanja, solidarnosti, sorazmernosti in preglednosti ter brez poseganja v rok 31. avgusta 2023, ki je določen v členu 14(2) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Komisija bo na podlagi informacij iz vseh držav članic Parlamentu in Svetu brez nepotrebnega odlašanja predložila pregled izraženih namer in predlagala nadaljnje korake za razdelitev razpoložljivih sredstev, pri čemer bo med drugim upoštevala potrebe držav članic prosilk in prošnje za podporo v obliki posojila, ki so jih že predložile ali jih nameravajo predložiti druge države članice. Če bi prošnje za posojilo presegle razpoložljive zneske, bi Komisija v skladu s potrebo po zagotovitvi, da načrti za okrevanje in odpornost predstavljajo celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere v državah članicah, upoštevala, ali zaprošena dodatna sredstva nad zgornjo mejo 6,8 % prispevajo k poglavjem REPowerEU ali ne.

V skladu s členom 14(1) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost se lahko podpora v obliki posojila odobri do 31. decembra 2023. V skladu s tem bi morale vse posojilne pogodbe začeti veljati do 31. decembra 2023. Zato bi morale Komisija in zadevne države članice posojilne pogodbe podpisati pred tem datumom, Komisija pa bi morala prejeti pravna mnenja, ki potrjujejo, da so izpolnjene vse ustavne in pravne zahteve v zvezi z začetkom veljavnosti teh pogodb.

Prošnja za podporo v obliki posojila bi morala biti skrbno utemeljena in bi morala vključevati zlasti:

—	utemeljitev večjih finančnih potreb;

—	seznam dodatnih reform in naložb z ustreznimi mejniki in cilji;

—	ocene stroškov za dopolnjeni načrt za okrevanje in odpornost.

Večje finančne potrebe so lahko posledica naslednjega:

—	dodatnih reform in naložb, zlasti za upoštevanje priporočil za posamezne države in reševanje izzivov v zvezi z REPowerEU;

—	zaradi zmanjšanja najvišjega finančnega prispevka zadevna država članica nekatere ukrepe preusmeri iz nepovratne podpore v posojila, da ne bi zmanjšala splošnih ambicij svojega načrta; za utemeljitev takih prošenj za posojilo ne bi bile potrebne dodatne reforme ali naložbe;

—	prošnja za posojilo za financiranje ukrepov iz poglavja REPowerEU.

III.   Predhodno financiranje

Da se zagotovi, da se finančna podpora izplača v začetni fazi in uporabi za hitrejši odziv na trenutno energetsko krizo, lahko države članice zaprosijo za najvišje predhodno financiranje v višini do 20 % dodatnega financiranja, potrebnega za financiranje ukrepov iz njihovih poglavij REPowerEU. To potrebno dodatno financiranje lahko vključuje naslednja sredstva:

—	nove prihodke iz sistema trgovanja z emisijami v skladu s členom 21a;

—	prerazporejena sredstva iz rezerve za prilagoditev na brexit v skladu s členom 21b;

—	prerazporejena sredstva iz programov kohezijske politike v skladu s členom 7;

—	posojila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost v skladu s členom 14;

—	dodatno nepovratno podporo po posodobitvi iz junija 2022 v skladu s členom 18.

Predhodno financiranje bo izplačano v največ dveh tranšah; prvo plačilo bo izplačano v dveh mesecih po tem, ko Komisija sprejme pravno obveznost iz člena 23 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, drugo pa v dvanajstih mesecih od začetka veljavnosti izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU.

Plačila, ki ustrezajo predhodnemu financiranju, bodo odvisna od razpoložljivih sredstev, zlasti razpoložljivosti sredstev z računa NextGenerationEU, dejanskega predhodnega prenosa sredstev iz programov deljenega upravljanja in odobritev, odobrenih v letnem proračunu EU, ter prihodkov iz člena 21a. Vsaka od dveh tranš plačil predhodnega financiranja za sredstva, prerazporejena v skladu s členom 26 uredbe o skupnih določbah, za vse države članice skupaj ne presega 1 milijarde EUR. Plačilo predhodnega financiranja bo izvedeno po oceni vseh prošenj, ki jih predložijo države članice, in po potrebi sorazmerno, da se upošteva skupna zgornja meja v višini 1 milijarde EUR. Finančni prispevek in po potrebi znesek podpore v obliki posojila, ki se izplača, bosta sorazmerno prilagojena, da se upošteva to dodatno predhodno financiranje za poglavja REPowerEU.

IV.   Sprememba načrta, da se upošteva posodobitev novega najvišjega finančnega prispevka

V skladu s členom 18(2) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost lahko države članice svoje načrte za okrevanje in odpornost posodobijo, da bi upoštevale posodobljeni najvišji finančni prispevek po izračunu iz člena 11(2). Komisija je posodobitev najvišjega finančnega prispevka za vse države članice objavila 30. junija 2022 (6).

Pomembno je opozoriti, da bi morali spremenjeni načrti za okrevanje in odpornost ostati enako (ali biti bolj) ambiciozni kot prvotni načrti ter še naprej izpolnjevati vsa merila za ocenjevanje iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Države članice morajo zlasti še naprej učinkovito obravnavati vse ali pomemben del izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezne države, ter prednostne naloge zelenega in digitalnega prehoda.

V skladu s členom 18(2) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost lahko države članice predlagajo prilagoditev ukrepov ter njihovih mejnikov in ciljev, da bi upoštevale spremembo najvišjega finančnega prispevka. Komisija bo pri ocenjevanju teh sprememb (po potrebi v povezavi s členom 14 za dodatne ukrepe, povezane s podporo v obliki posojila) preučila:

—	ali je država članica dokazala, da obstaja povezava med predlaganimi spremembami in spremembo najvišjega finančnega prispevka;

—	splošne učinke vseh predlaganih sprememb v dopolnjenem načrtu za okrevanje in odpornost, vključno z novimi in razširjenimi ukrepi v poglavjih REPowerEU, ob upoštevanju vseh meril za ocenjevanje, ki jih mora načrt izpolnjevati.

Države članice lahko načrte za okrevanje in odpornost z namenom, da bi upoštevale posodobljeni najvišji finančni prispevek v skladu s členom 18(2) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, posodobijo le enkrat in pred koncem leta 2023. Da bi se upoštevala posodobitev najvišjega finančnega prispevka in pravno prevzela obveznost v višini zneska, ki ustreza 30 % finančnega prispevka, izračunanega v skladu s Prilogo III k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost, bi bilo treba sporazum o financiranju leta 2023 spremeniti. Za optimalen potek postopka se države članice močno spodbuja, naj do 30. aprila 2023 predložijo en sam spremenjen načrt, ki vključuje spremembe v skladu s členom 18(2) in uvedbo poglavja REPowerEU.

Primeri vrst sprememb, ki bi se lahko predlagale v skladu s členom 18(2), glede na zgornje premisleke vključujejo:

—	povečanje zneska podpore v obliki posojila ali prerazporeditev, da se nadomesti zmanjšanje finančnega prispevka;

—	povečanje ali zmanjšanje ciljev ali celovitega sklopa ciljev, skupaj s sorazmerno spremembo ocenjenih stroškov zadevnega(-ih) ukrepa(-ov);

—	dodajanje ali odstranjevanje ukrepov glede na spremembo finančnega prispevka;

—	spremembo časovnice mejnikov in ciljev ali prilagoditev opisov ukrepa in mejnika/cilja, na katere vpliva sprememba finančnega prispevka.

Države članice lahko predlagajo tudi spremembe mejnikov in ciljev v več povezanih ukrepih, da bi upoštevale spremembo finančnega prispevka, na primer združitev več majhnih, povezanih ukrepov v enega samega. V takem primeru bi morala država članica nadomestiti posebne mejnike in cilje ter temu ustrezno dodati ali povečati ambicioznost drugih mejnikov in ciljev, če skupni ocenjeni stroški načrta ustrezajo posodobljenemu finančnemu prispevku ali ga presegajo, država članica pa dokaže, da obstaja povezava med spremembo dodeljenih sredstev in predlaganimi spremembami načrta. Zmanjšanje ali sprememba finančnega prispevka bi se lahko upoštevala pri utemeljitvi zmanjšanja ambicioznosti in ocenjenih stroškov nekaterih ukrepov v komponenti, pri čemer bi se povečali ocenjeni stroški in ambicioznost drugih.

Popravek navzdol

Tudi če se njihov končni najvišji finančni prispevek zmanjša, se države članice spodbuja, naj še naprej izvajajo načrte za okrevanje in odpornost, pri čemer naj se opirajo na alternativne vire financiranja. Znotraj mehanizma za okrevanje in odpornost so pomembna alternativa posojila v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost na podlagi člena 14, prav tako pa tudi prerazporeditve iz drugih skladov EU ali uporaba nacionalnih virov. Države članice lahko zmanjšanje najvišjega finančnega prispevka v skladu s členom 21c(2) nadomestijo tudi z dodatnim financiranjem za poglavje REPowerEU z vključitvijo obstoječih upravičenih ukrepov v svoja poglavja REPowerEU do zneska ocenjenih stroškov, ki je enak zmanjšanju najvišjega finančnega prispevka v skladu s členom 11(2). Tako zmanjšanje se bo izračunalo s primerjavo razlike med najvišjim finančnim prispevkom na podlagi napovedi za BDP za leti 2020 in 2021 (zmanjšano za upravne stroške) in končnim najvišjim finančnim prispevkom, ki ga objavi Komisija po objavi končnih podatkov o BDP (zmanjšano za upravne stroške). V praksi bo Komisija za izračun ocenjenih stroškov uporabila ocenjene stroške delov ukrepov, ki so že vključeni v sprejete izvedbene sklepe Sveta in naj bi se prerazporedili v poglavje REPowerEU (razen za nove ukrepe, pri katerih bodo potrebne nove ocene stroškov).

Popravek navzgor

Države članice, ki po posodobitvi prejmejo višji najvišji finančni prispevek, lahko izkoristijo dodatna razpoložljiva sredstva s predlaganjem relevantnih reform in naložb ali razširitvijo že predvidenih. Močno se jih spodbuja, naj dodatne prihodke v celoti dodelijo ciljem REPowerEU, pri čemer naj upoštevajo priporočila za posamezne države za leto 2022 in po potrebi za leto 2023. Da bi države članice v celoti izkoristile povečan najvišji finančni prispevek, bi morali ocenjeni stroški njihovih spremenjenih načrtov ustrezati vsaj posodobljenemu najvišjemu finančnemu prispevku.

Države članice z zvišanim najvišjim finančnim prispevkom lahko uporabijo člen 18 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter zahtevajo spremembo obstoječih ukrepov, če so utemeljene spremembe potrebne, da se omogoči uvedba novih ali razširjenih ukrepov, zlasti tistih v poglavjih REPowerEU.

V.   Sprememba ali nadomestitev načrta, ker načrta ali njegovega dela zaradi objektivnih okoliščin ni več mogoče izpolniti

V skladu s členom 21 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost imajo države članice možnost, da zahtevajo spremembo svojega načrta, če enega ali več mejnikov in ciljev iz njihovega načrta za okrevanje in odpornost zaradi objektivnih okoliščin ni več mogoče doseči. Vendar bo treba v spremenjenem načrtu še vedno odgovoriti na vsa ali pomemben del zadevnih priporočil za posamezne države ter vsa druga merila za ocenjevanje iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Ruska agresija proti Ukrajini je močno vplivala na cene energije in gradbenih materialov. Poleg tega dodatno obremenjuje svetovne dobavne verige. Resnosti teh sprememb ni bilo mogoče predvideti, ko je bil vzpostavljen mehanizem, pa tudi ne v času, ko je večina držav članic predložila svoje načrte za okrevanje in odpornost. Ti dogodki lahko neposredno vplivajo na izvajanje nekaterih naložb, vključenih v načrte, in se lahko uporabijo kot objektivne okoliščine, na katerih temelji zahtevek iz člena 21.

Objektivne okoliščine lahko povzročijo, da ukrepa z ocenjeno ravnjo stroškov ali učinkovitosti ni več mogoče doseči, ali pa privedejo do opredelitve boljše alternative, ki je ugodnejša za doseganje istih ciljev uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ali 11 meril za ocenjevanje. V takih primerih bo morala država članica predstaviti objektivne razloge za nepričakovane neučinkovitosti, ki bi izhajale iz izvajanja izhodiščnega ukrepa, kot je bil prvotno zasnovan, in dokazati, da je predlagana alternativa primernejša za doseganje načrtovanih ciljev navedenega ukrepa. Država članica bi lahko na primer predložila dokaze, da je alternativni ukrep stroškovno učinkovitejši ali ugodnejši za doseganje ciljev politike reforme ali naložbe.

Glede na pomen ciljev REPowerEU pri reševanju trenutnih izzivov je v spremenjeni uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost izrecno navedeno, da se je mogoče tudi na morebitno navzkrižje med obstoječim ukrepom, določenim v izvedbenem sklepu Sveta, in cilji REPowerEU sklicevati kot na objektivno okoliščino v skladu s členom 21. Komisija bo za vsak primer posebej ocenila, ali je država članica v zvezi s tem predstavila objektivno preverljiva dejstva.

Pri sklicevanju na člen 21 za spremembo načrta morajo države članice zagotoviti ustrezno utemeljitev v podporo predlaganim spremembam ter lahko izberejo vrsto dokazov in informacij, ki bi jih želele predložiti v podporo svoji utemeljitvi. Od vrste in narave sprememb ter objektivnih okoliščin, na katere se država članica sklicuje, bo odvisno, kakšen obseg informacij bo treba zagotoviti. Državam članicam na primer ni treba predložiti dokazov o pojavu splošno znanih okoliščin (npr. pomanjkanje v dobavnih verigah), morale pa bi zagotoviti specifične informacije o vplivu teh dogodkov na ukrepe ter konkretne mejnike in cilje.

Naslednji scenariji lahko služijo kot primeri, katere vrste sprememb bi bilo mogoče izvesti v skladu s členom 21 in katere vrste informacij bi morale predložiti države članice (7):

—

Država članica predlaga spremembo cilja v zvezi s številom stavb ali tlorisne površine, ki bi jo bilo treba prenoviti, zaradi velikega povišanja cen gradbenih materialov. V podporo svojemu zahtevku predloži informacije o inflaciji v gradbenem sektorju v svojem gospodarstvu in bodisi svoj cilj sorazmerno prilagodi povečanim stroškom, odstrani ukrep ali zahteva dodatna sredstva za kritje povečanih ocenjenih stroškov (v vsakem primeru predloži potrebne dokaze o stroških).

—	Država članica predlaga odstranitev naložbe v zvezi z nabavo superračunalnika zaradi pomanjkanja v dobavni verigi polprevodnikov. Zahtevku je priložen kratek pregled poskusov javnih organov, da bi kupili zadevni izdelek, in dokazi o neuspešnem razpisnem postopku, če so na voljo.

—	Država članica predlaga spremembo pogojev mejnika v zvezi z zamenjavo kotlov v gospodinjstvih, da bi se iz področja uporabe podpore izključili plinski kotli, saj je njihovo javno naročanje v nasprotju s cilji REPowerEU, kar v skladu z uredbo o REPowerEU pomeni objektivne okoliščine.

—

Država članica opredeli bistveno bolj stroškovno učinkovit način za izgradnjo prometnega vozlišča in želi spremeniti zadevne tehnične specifikacije v ustreznem mejniku. Temu zahtevku se priloži obvestilo, v katerem je pojasnjena vrsta analize, ki je bila opravljena za ugotovitev, da bi bila nova metoda stroškovno učinkovitejša, hkrati pa bi privedla do enakih splošnih rezultatov.

—

Država članica želi spremeniti značilnosti hidroelektrarne, saj bi lahko kljub nekoliko višjim stroškom proizvedla bistveno več energije. Država članica zagotovi kratko analizo o tem, kako bi nove značilnosti hidroelektrarne izboljšale njeno splošno učinkovitost, ter posodobljeno oceno stroškov ukrepa.

Predlagane spremembe ne bi smele zmanjšati splošne ambicije načrtov za okrevanje in odpornost, morale bi zagotoviti, da bodo načrti še naprej izpolnjevali priporočila za posamezne države in ne bodo privedli do zamika izvajanja v zadnja leta mehanizma za okrevanje in odpornost. Poleg tega bi morali ukrepi, ki nadomeščajo tiste, ki se štejejo za neizvedljive, v največji možni meri prispevati k ciljem REPowerEU (npr. prehod s plinskih kotlov na toplotne črpalke).

Scenarij	Pravna podlaga
Vključitev poglavja REPowerEU v načrt za okrevanje in odpornost	člen 21c
Prilagoditev ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost po posodobitvi najvišjega finančnega prispevka	člen 18(2)
Sprememba ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost zaradi objektivnih okoliščin, zaradi katerih teh ukrepov ni več mogoče doseči	člen 21
Vključitev ukrepov v načrt za okrevanje in odpornost za pridobitev dodatnih posojil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost	člen 14
Kombinacija katerega koli od zgoraj navedenih scenarijev	člen 14, člen 18(2) ter člen 21 ali člen 21c

DEL II

SMERNICE ZA PRIPRAVO IN PREDSTAVITEV DODATKOV

Ta oddelek vsebuje splošne smernice za pripravo in predstavitev dodatka k načrtu za okrevanje in odpornost, vključno s pripravo poglavja REPowerEU. V tem delu se izraz „sprememba“ uporablja za vse spremembe načrta za okrevanje in odpornost, ne glede na pravno podlago. Države članice bi morale pri spreminjanju svojih načrtov predložiti dokaze v zvezi z merili za ocenjevanje iz uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter posodobljene informacije iz členov 18 in 21c navedene uredbe.

Obseg novih informacij bi moral biti sorazmeren s spremembami, predlaganimi v dodatku. Če predlagane spremembe ne vplivajo na dani oddelek, ni treba izpolniti povezanega dela predloge. Poglavje REPowerEU bi bilo treba predložiti v obliki dodatne komponente za te namenske reforme in naložbe. Prestrukturiranje že sprejetega načrta ni potrebno in izogibati se je treba ponavljanju.

Del II je razdeljen na dva glavna oddelka: smernice za pripravo poglavij REPowerEU in smernice o informacijah, ki bi jih bilo treba predložiti v okviru splošne spremembe načrtov za okrevanje in odpornost.

I.   Poglavje REPowerEU

1.    Reforme in naložbe

Ukrepi iz poglavij REPowerEU so bodisi nove reforme in naložbe, ki so se začele izvajati od 1. februarja 2022 dalje, bodisi razširjeni del reform in naložb, vključenih v že sprejete izvedbene sklepe Sveta (z začetnim datumom od 1. februarja 2020). V primeru razširjenega dela reform in naložb bi bil v poglavje REPowerEU vključen le razširjeni del obstoječega ukrepa. Države članice, katerih najvišji finančni prispevek je znižan v skladu s členom 11(2), lahko vključijo tudi ukrepe iz že sprejetih izvedbenih sklepov Sveta, ne da bi jih razširile, in sicer do zneska ocenjenih stroškov, ki je enak znižanju najvišjega finančnega prispevka. V praksi to pomeni, da bi poglavje REPowerEU v teh primerih vsebovalo dele ukrepov, vključenih v že sprejete izvedbene sklepe Sveta, katerih skupni stroški so nižji ali enaki znižanju najvišjega finančnega prispevka.

Z razširjenim ukrepom bi se morala znatno izboljšati raven ambicioznosti prvotnega ukrepa. To bi se moralo odražati v zasnovi ali ravni ustreznih mejnikov in ciljev. Država članica bi lahko na primer ohranila ukrep v obstoječi komponenti načrta za okrevanje in odpornost, vendar bi znatno povečala cilj v poglavju REPowerEU, da bi izkoristila nova razpoložljiva sredstva. Povečanje zmogljivosti proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije s 1 000 MW na 1 300 MW bi bilo na primer predstavljeno kot razširitev za 300 MW; povečanje števila prenovljenih stavb (in doseganje prihrankov energije nad 30 %) z 20 000 na 30 000 stanovanjskih enot bi se štelo za razširitev ukrepa za 10 000 stanovanjskih enot.

Opozoriti bi bilo treba, da bi morale reforme in naložbe prispevati tudi k učinkovitemu reševanju vseh ali pomembnih delov izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezne države, vključno s priporočili za posamezne države, ki jih je Svet sprejel v okviru ciklov semestra 2022 in 2023 ter naslednjih ciklov, preden država članica predloži svoj dopolnjeni načrt za okrevanje in odpornost. Priporočila za posamezne države za leto 2022 se med drugim nanašajo na energetske izzive, s katerimi se soočajo države članice. Načrtov za okrevanje in odpornost, vključno s tistimi s poglavjem REPowerEU, ki na merila za ocenjevanje ne odgovarjajo zadovoljivo, ni mogoče pozitivno oceniti, prav tako pa ni mogoče zagotoviti dodatnih sredstev.

Glede na nujnost izzivov, s katerimi se sooča EU, in zgoščeno časovnico za dokončanje ukrepov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost (zadnje mejnike/cilje je treba dokončati do avgusta 2026) se države članice spodbuja, naj čim bolj nadgradijo ukrepe, ki so že vključeni v sprejete izvedbene sklepe Sveta, da bi pravočasno prispevale k ciljem REPowerEU.

2.    Primeri ukrepov, ki se lahko vključijo v poglavja REPowerEU

(a)   izboljšanje energetske infrastrukture in objektov, da se zadovoljijo takojšnje potrebe po zanesljivi oskrbi s plinom, vključno z UZP, zlasti da se omogoči diverzifikacija oskrbe v interesu Unije kot celote

Ta cilj se nanaša na energetsko infrastrukturo in objekte, ki omogočajo diverzifikacijo oskrbe s plinom v državah članicah, da se zadovoljijo takojšnje potrebe po zanesljivi oskrbi z energijo, ne da bi se pri tem ogrozili dolgoročni energetski in podnebni cilji EU. To vključuje terminale za UZP, kot so plavajoča skladišča za utekočinjeni zemeljski plin in njegovo ponovno uplinjanje, plinovodi ter drugi sestavni deli plinskega omrežja, kot so merilne postaje, kompresorske postaje ali skladišča plina.

Poleg tega se lahko ukrepi v zvezi z naftno infrastrukturo in objekti, ki so potrebni za zadovoljitev takojšnjih potreb po zanesljivi oskrbi, vključijo le v poglavje REPowerEU držav članic, ki so zaradi svoje geografske lege posebej odvisne od ruske surove nafte in za katere je bilo odobreno izredno začasno odstopanje od prepovedi iz člena 3m, odstavka 1 in 2, Uredbe (EU) št. 833/2014.

Naložbe v plinsko in naftno infrastrukturo za zadevne države članice bi bilo treba, kolikor je mogoče, uskladiti z rezultati ocene dodatnih potreb po energetski infrastrukturi, kot je opisano v sporočilu Komisije REPowerEU z dne 8. marca 2022, in razpravami z državami članicami v regionalnih skupinah na visoki ravni, ki delujejo v okviru politike vseevropskih energetskih omrežij (TEN-E), katerih rezultat je bil upoštevan v Prilogi III k načrtu REPowerEU z dne 18. maja 2022.

Zaradi osredotočenosti na takojšnje potrebe po zanesljivi oskrbi in pod pogojem, da Komisija da pozitivno oceno, bodo ukrepi za izboljšanje energetske infrastrukture in objektov, ki so bistveni za zadovoljitev potreb po zanesljivi oskrbi z energijo, upravičeni do odstopanja od načela, da se ne škoduje bistveno. V ta namen bodo morale države članice zagotoviti ustrezne informacije za utemeljitev upravičenosti do tega odstopanja (glej točko B) spodaj).

Države članice se pri ukrepih, ki prispevajo k zanesljivi oskrbi z energijo, poziva tudi, naj bodo pozorne na kibernetsko varnost projektov, da bi se čim bolj zmanjšala morebitna tveganja za motnje v oskrbi z energijo.

(b)   povečanje energijske učinkovitosti v stavbah in kritične energetske infrastrukture, razogljičenje gospodarstva, povečanje proizvodnje in uporabe trajnostnega biometana, obnovljivega vodika ali vodika iz nefosilnih virov ter povečanje deleža in pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov

1)

To vključuje ukrepe, kot so energetske prenove stavb, vključno z ukrepi za izboljšanje energijske učinkovitosti ali vključevanje obnovljivih virov energije ali razogljičenje sistemov ogrevanja in hlajenja, ali ukrepe za energijsko učinkovitost učinkovitih sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja ali stroškovno učinkovite izboljšave energijske učinkovitosti za podjetja, zlasti tiste za izvajanje priporočil, ki izhajajo iz energetskih pregledov. Taki ukrepi bi zmanjšali odvisnost od fosilnih goriv in podprli uvajanje energije iz obnovljivih virov. Ta cilj bi se na primer dosegel z: — zagotovitvijo podpore za prenovo in tehnologije, ki izboljšujejo energijsko učinkovitost stavb, na primer povprečno vsaj za 30 % (podpora se prednostno nameni energijsko najmanj učinkovitim stavbam in gospodinjstvom z nizkimi dohodki); — razogljičenjem sistemov ogrevanja in hlajenja za povečanje energijske učinkovitosti, kot so toplotne črpalke (vključno s hibridnimi toplotnimi črpalkami), visoko energijsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov, fotovoltaika, shranjevanje energije iz obnovljivih virov na kraju samem, pametni termostati itd.; — uvedbo posebnih finančnih instrumentov ali prispevanjem k jamstvu InvestEU za podporo naložbam v energetsko prenovo stavb (kot so prenova energijsko najmanj učinkovitih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, razogljičenje ogrevalnih sistemov in namestitev obnovljivih virov energije na kraju samem); — vzpostavitvijo nacionalnih ali regionalnih zmogljivosti za tehnično pomoč, ki bi podprle razvoj obsežnega nabora finančno trdnih projektov energetske učinkovitosti in prenove stavb, ki bi privabili zasebne vlagatelje; — vzpostavitvijo ali okrepitvijo obstoječih nacionalnih skladov za energijsko učinkovitost z namenskimi finančnimi instrumenti za energijsko učinkovitost in prenovo stavb; — posodobitvijo zakonodaje v zvezi z gradbeništvom in stavbami z uvedbo zahtev po večji energijski učinkovitosti pri novogradnjah in prenovah; — zakonodajnimi ukrepi, ki zahtevajo obvezno namestitev pametnih števcev v stavbah.

2)	Cilj razogljičenja gospodarstva je natančneje zajet v spodnjem okviru.

3)

Cilj podpiranja uvajanja trajnostnega biometana in vodika se nanaša na naložbe za povečanje proizvodne zmogljivosti in uporabe trajnostnega biometana (vključno s povezavami, ki omogočajo njegovo mešanje v plinski infrastrukturi) in povečanje proizvodne zmogljivosti obnovljivega vodika (8) (vključno s povečanjem ustrezne zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, ki je potrebna za proizvodnjo obnovljivega vodika). Cilji se nanašajo tudi na naložbe v zmogljivosti za proizvodnjo vodika iz nefosilnih virov (9) in namensko infrastrukturo za vodik, vključno s plinovodi, skladiščenjem in pristaniškimi terminali.

Ustrezne reforme bi lahko vključevale spodbude za naložbe v proizvodnjo ali uporabo trajnostnega biometana in bioplina (kvote, pogodba na razliko) ali reforme za oblikovanje ustreznega zakonodajnega okvira in regulativnih ureditev za proizvodnjo, uporabo, prevoz in shranjevanje obnovljivega vodika ali vodika iz nefosilnih virov, pri čemer bi moral biti v skladu s strategijo EU za vodik poudarek na sektorjih, ki jih je težko razogljičiti.

4)

Cilj povečanja deleža in pospeševanja uvajanja energije iz obnovljivih virov vključuje ukrepe za povečanje zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, okrepitev ali nadgradnjo omrežja, ki sta potrebni za vključitev obnovljivih virov energije in ustreznega skladiščenja, ter reforme za pospešitev postopkov izdajanja dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, vključno z njihovo priključitvijo na omrežje.

Reforme bi morale biti namenjene poenostavitvi in pospeševanju izdajanja dovoljenj za projekte na področju obnovljivih virov energije, vključno na primer z digitalizacijo postopkov ali uvedbo točke „vse na enem mestu“ za izdajanje dovoljenj s področja okolja, ali izboljšanju (prostorskega) načrtovanja, vključno z določitvijo območij, ki so posebej primerna za razvoj energije iz obnovljivih virov. Vzporedno z reformami bi bilo treba izvesti potrebno izpopolnjevanje in okrepiti upravno osebje za uspešno pospešitev in obravnavo povečanega števila prošenj za izdajo dovoljenj, ter izvesti še druge ukrepe za izboljšanje upravnih zmogljivosti, kot so boljša orodja in racionalizirani delovni postopki.

Kar zadeva sektor ogrevanja, je cilj mogoče doseči s:

—

posebnimi finančnimi instrumenti ali drugo podporo, spodbudami na podlagi subvencij ali davčnimi spodbudami za naložbe v zelo energetsko učinkovito ogrevanje in daljinsko ogrevanje iz obnovljivih virov energije, vključno s spodbudami za odjemalce, da namestijo toplotne črpalke in sončne toplotne enote, ali se priključijo na sodobno učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov energije in odpadne toplote;

—	načrtovanimi shemami za nadomestitev sistemov ogrevanja na fosilna goriva s tehnologijami iz obnovljivih virov energije (toplota iz obnovljivih virov energije, daljinsko ogrevanje iz obnovljivih virov energije, uporaba omrežij na industrijsko odpadno toploto in hlajenje);

—

posodobitvijo sistemov daljinskega ogrevanja za nadomestitev fosilnih goriv s toplotnimi črpalkami ali obnovljivimi viri energije, optimizacijo obratovalnih temperatur, zmanjšanjem toplotnih izgub v daljinskem omrežju, posodobitvijo razdelilnih transformatorskih postaj, uporabo pametnih krmilnih naprav, povečanjem možnosti shranjevanja toplote.

(ba)   reševanje problema energetske revščine

V skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic lahko poglavja REPowerEU vključujejo tudi ukrepe za strukturno reševanje temeljnih vzrokov energetske revščine z dolgotrajnimi naložbami in reformami, med drugim na področju energijske učinkovitosti, ukrepov prenove stavb ter ukrepov za varstvo in opolnomočenje potrošnikov. Te reforme in naložbe bi morale zagotoviti zadostno raven finančne podpore za strukturno zmanjšanje povpraševanja po energiji za gospodinjstva z nizkimi dohodki (do 100 % stroškov) in ranljiva podjetja, vključno z mikro, malimi in srednjimi podjetji (MSP) ter podjetji v energetsko intenzivnih panogah, ki se soočajo z resnimi težavami zaradi visokih računov za energijo.

Ukrepi, ki lahko te cilje izpolnijo, vključujejo (10):

—	finančno podporo za sheme energijske učinkovitosti, tudi prek namenskih finančnih instrumentov;

—	sheme za zmanjšanje povpraševanja po električni energiji za gospodinjstva in podjetja, vključno z MSP, ki se soočajo s težavami zaradi visokih računov za električno energijo;

—	dodatna finančna sredstva za druge sheme v načrtih za okrevanje in odpornost za povečanje intenzivnosti pomoči ranljivim gospodinjstvom, npr. za energetsko prenovo stavb;

—	sheme, ki subvencionirajo energetsko prenovo ali namestitev rešitev za ogrevanje;

—	podporo in spodbujanje energetskih skupnosti;

—	izobraževalne programe o energiji za javnost, s katerimi se ozavešča o potencialih za prihranek energije, zlasti pri vzorcih in potrošnikih, za katere je značilna velika poraba energije;

—	vzpostavitev točk „vse na enem mestu“, ki zagotavljajo dejansko svetovanje in pomoč (ne samo informacij) o priložnostih za prenovo stavb, energijskih izkaznicah in priporočilih na podlagi energetskih pregledov;

—	reforme, s katerimi se zagotovi, da se pri določanju cen najemnin za stanovanja in poslovne prostore upošteva raven energijske učinkovitosti.

(bb)   spodbujanje zmanjšanja povpraševanja po energiji

Cilj spodbujanja zmanjšanja povpraševanja po energiji se nanaša na ukrepe, usmerjene v proizvodne procese oziroma zagotavljanje storitev s strani podjetij, in je povezan z vprašanji, opisanimi v posebnem oddelku v nadaljevanju (Krepitev industrijske baze Evrope). Primer kombiniranja ustreznih stroškov energije s strukturnimi ukrepi bi lahko bil začasno finančno nadomestilo za izgube pri proizvodnji zaradi kratkoročnega zmanjšanja povpraševanja po električni energiji, ki ga spremlja zahteva po naložbah z dolgoročnimi učinki, ki izpolnjujejo cilje REPowerEU (npr. zmanjšanje intenzivnosti toplogrednih plinov pri proizvodnji podjetja (11) do sredine leta 2026, na primer s prehodom na energijo iz obnovljivih virov ali ukrepi za varčevanje z energijo).

Naložbe v zmanjšanje povpraševanja po energiji bi lahko dopolnjevale tudi reforme, ki zagotavljajo regulativne spodbude za dolgotrajno izboljšanje energetske učinkovitosti, in sicer:

—	vzpostavitev točk „vse na enem mestu“, ki zagotavljajo svetovanje in pomoč (ne samo informacij) o priložnostih za prenovo stavb, energijskih izkaznicah in priporočilih na podlagi energetskih pregledov;

—	sheme, ki spodbujajo energetsko prenovo stavb ali namestitev rešitev za ogrevanje, kot je opisano v oddelku b), točka 1.

(c)   odpravljanje notranjih in čezmejnih ozkih grl pri prenosu in distribuciji energije, podpiranje shranjevanja električne energije in pospeševanje vključevanja obnovljivih virov energije ter podpiranje brezemisijskega prometa in njegove infrastrukture, vključno z železnicami

Primeri ukrepov, povezanih s prenosom, distribucijo in shranjevanjem energije, vključujejo:

—	objekte za shranjevanje električne energije, zlasti za podporo pri uvajanju obnovljivih virov energije in/ali za minimizacijo prezasedenosti;

—	razvoj nacionalnih distribucijskih in prenosnih omrežij električne energije, zlasti za odpravo ozkih grl in spodbujanje nadaljnjega vključevanja obnovljivih virov energije;

—	gradnjo elektroenergetskih povezovalnih daljnovodov;

—	reforme dajatev in spodbujanje projektov omrežne povezljivosti;

—	reforme za povečanje prožnosti elektroenergetskega sistema;

—	oblikovanje preglednih časovnic za posodobitve distribucijskih in prenosnih omrežij ter dražb energije iz obnovljivih virov.

Primeri ukrepov, povezanih z brezemisijskim prometom, bi vključevali naložbe ali reforme za:

—	uvedbo vozil brez izpušnih emisij, kot so 100 % električna vozila ali vozila z gorivnimi celicami na vodik in brezemisijska plovila/zrakoplovi;

—	obnovo brezemisijskih prevoznih virov in naknadno opremljanje brezemisijskih prevoznih virov in infrastrukture za vozila in plovila/zrakoplove brez izpušnih emisij;

—	uvedbo brezemisijskih tirnih vozil za železniški promet ter železniške infrastrukture in povezanih podsistemov za brezemisijska tirna vozila; postavitev električnih napajalnih postaj, posodobitev priključkov na električno omrežje, polnilnih postaj za vodik ali električnih cestnih sistemov;

—

uvedbo reform regulativnega okvira za spodbujanje naknadne predelave malih avtomobilov z notranjim zgorevanjem v električna vozila s pospešitvijo postopka homologacije za naknadno predelavo; zagotavljanje spodbud za naknadno opremljanje za gospodarstvo in potrošnike (davčne spodbude, ugodna posojila ali subvencije za vnaprejšnje naložbe) in razvoj kampanje ozaveščanja;

—	naložbe v proizvodnjo letalskih goriv iz obnovljivega vodika in reforme za spodbujanje proizvodnje.

(d)   podpiranje ciljev iz točk (a), (b), (ba), (bb) in (c) s pospešenim preusposabljanjem delovne sile v smeri zelenih in z njimi povezanih digitalnih znanj in spretnosti ter podpiranje vrednostnih verig kritičnih surovin in tehnologij, povezanih z zelenim prehodom

Kar zadeva zelena ter z njimi povezana digitalna znanja in spretnosti, ta cilj prispeva k temu, da se delovna sila opremi z znanji in spretnostmi ter kompetencami, potrebnimi za doseganje energetskih in podnebnih ciljev, zlasti za ključne industrijske sektorje za prehod na podnebno nevtralnost. Ukrepi lahko na primer vključujejo naslednje:

—	izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile z usposabljanjem in orodji za predvidevanje, tudi s posebnim poudarkom na premalo zastopanih skupinah;

—	vajeništvo, pripravništva in programe sledenja na delovnem mestu, tudi v partnerstvu z ustreznimi podjetji;

—	prilagoditev učnih načrtov za izobraževanje in usposabljanje ter ustrezno zagotavljanje izobraževalnega in poklicnega svetovanja;

—	spodbude za izpopolnjevanje obstoječe delovne sile in usposabljanje kvalificiranih strokovnjakov v sektorju energije iz obnovljivih virov in gradbenem sektorju.

Kar zadeva podporo vrednostnim verigam kritičnih surovin in tehnologij, povezanih z zelenim prehodom, zlasti s tehnologijami za neto ničelno industrijo, se lahko ta cilj zasleduje z ukrepi za krepitev tehnološke in proizvodne osnovne zmogljivosti Unije za materiale in sestavne dele čiste tehnologije, da se povečata odpornost in suverenost strateških vrednostnih verig EU, vključno s krepitvijo krožnega gospodarstva (glej namenski okvir spodaj).

Krepitev industrijske baze Evrope v kontekstu visokih cen energije Evropski svet je v sklepih z dne 15. decembra 2022 poudaril pomen zaščite gospodarske, industrijske in tehnološke baze Evrope v kontekstu visokih cen energije in zaostrovanja svetovne konkurence. Da bi se ti izzivi rešili in okrepila gospodarska odpornost in konkurenčnost Evrope, je Evropski svet pozval k usklajenemu odzivu, ki vključuje uporabo vseh ustreznih nacionalnih orodij in orodij EU. Uredba o REPowerEU priznava vlogo industrije pri prehodu EU z odvisnosti od fosilnih goriv na oskrbo z energijo, ki prihaja iz bolj raznolikih in obnovljivih virov. Prvič, predelovalna industrija prispeva največji delež emisij toplogrednih plinov v EU (22 %), zato je hitro razogljičenje industrijskih procesov ključni dejavnik pri doseganju podnebnih ciljev in ciljev REPowerEU. Drugič, močna in inovativna proizvodna, industrijska in tehnološka baza EU v ključnih vrednostnih verigah čiste tehnologije je pomembna za zagotovitev, da EU s prehodom s fosilnih goriv na obnovljive vire energije ne bo postala preveč odvisna od tretjih držav pri opremi, sestavnih delih in materialih, ki so bistveni za podnebno nevtralno gospodarstvo. V zvezi s tem se države članice spodbuja, naj v okviru splošne uravnoteženosti prednostnih nalog načrta REPowerEU v svojih poglavjih REPowerEU predlagajo ukrepe in naložbe, ki bi podprli prehod industrije EU na brezogljične ali nizkoogljične tehnologije na poti do ničelne stopnje neto emisij, ohranili sedanjo in prihodnjo konkurenčnost ključnih sektorjev čiste tehnologije EU, podprli širitev njihovih proizvodnih in inovacijskih zmogljivosti, tudi v ključnem segmentu njihovih dobavnih verig, ter ohranili globalno privlačnost EU kot naložbene lokacije v strateških sektorjih čiste tehnologije. Takšno podporo za naložbe (npr. davčne olajšave ali druge oblike podpore) bi bilo treba kombinirati z dodatnimi reformami, ki bi povečale učinek finančne podpore. Opozoriti je treba tudi, da lahko države članice financirajo naložbe v dolgoročna sredstva in pod posebnimi pogoji nekatere začasne operativne odhodke, povezane s temi projekti (v obstoječih načrtih za okrevanje in odpornost ter poglavjih REPowerEU). Da bi bili ti operativni stroški upravičeni do podpore iz mehanizma za okrevanje in odpornost, bi morali biti sestavni del reforme oziroma naložbe, ki prispeva k izpolnjevanju meril za ocenjevanje mehanizma za okrevanje in odpornost, ter omejeni in sorazmerni z doseganjem načrtovanih dolgoročnih rezultatov naložbe (npr. v nadaljevanju glej praktične primere, ki bi lahko bili primerni za reševanje izzivov, ki jih opredelijo države članice). V nadaljevanju je navedenih nekaj ponazoritvenih primerov vrst ukrepov, ki bi jih države članice lahko vključile v poglavja REPowerEU, povezana s cilji REPowerEU. Člen 21c(3), točka (b) – razogljičenje industrije ter povečanje deleža in pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virov — Naložbe v razogljičenje proizvodnje jekla, na primer nadomestitev proizvodnih procesov, ki temeljijo na plavžih, z brezemisijskimi ali nizkoemisijskimi proizvodnimi procesi, ki temeljijo na elektrifikaciji ali vodiku. Ta projekt bi lahko vključeval tudi proizvodnjo obnovljivega vodika in kril operativne stroške, povezane s to naložbo. Spremljajoča reforma bi lahko vključevala davčne olajšave za raziskave in inovacije za nove brezemisijske prelomne tehnologije. — Podpora za proizvodnjo sestavnih delov za vetrne elektrarne (lopatice, stebri, turbine, kabli). To bi bilo mogoče združiti z reformo, s katero bi določili zavezujoč nacionalni cilj za oskrbo z vetrno energijo ter predvidljivejše načrtovanje projektov in dražb, povezanih z vetrno energijo. — Podpora za proizvodnjo sestavnih delov za fotovoltaične solarne sisteme (polikristalni silicij, ingot in rezina, celica, modul, pretvornik), vključno z naložbami v osnovna sredstva. To bi bilo mogoče združiti z reformo, ki določa obvezno uvedbo sončnih panelov na strehah velikih stavb nad določeno površino (npr. pisarnami, supermarketi, skladišči, parkirišči), ali obvezno uvedbo vertikalnih dvostranskih sončnih panelov na avtocestah. Člen 21c(3), točka (d) – spodbujanje zmanjšanja povpraševanja po energiji — Programi, ki subvencionirajo nakup in namestitev toplotnih črpalk, vključno z industrijskimi toplotnimi črpalkami. Financiranje bi lahko zajemalo tudi elemente, povezane s promocijo subvencij in kampanjami za ozaveščanje MSP o energetskih pregledih. Reforma, ki bi dopolnjevala naložbe, bi lahko vključevala določitev datuma postopnega opuščanja ogrevanja s fosilnimi gorivi v industrijskih obratih ali zavezujoče načrte za razogljičenje na ravni vsakega industrijskega sektorja ali na ravni obratov. — Naložbe, ki podpirajo razvoj in uporabo najučinkovitejših tehnologij za izkoriščanje odpadne toplote v energetsko intenzivnih panogah. Podpora bi lahko obsegala tudi dopolnilno podporo, povezano z namestitvijo (zasnova projekta, licence za patente, usposabljanje osebja). Podpora bi lahko bila tudi v obliki davčnih olajšav. Države članice bi lahko to združile z regulativnimi spodbudami, kot je obveznost, da se nekatere vrste obratov opremijo s proizvodnjo električne energije iz nizkotemperaturne odpadne toplote. Člen 21c(3), točka (e) – podpiranje shranjevanja električne energije in pospeševanje vključevanja obnovljivih virov energije — Energetsko vozlišče, ki bi združevalo proizvodnjo sončne energije in velike zmogljivosti za shranjevanje energije na kraju samem kot del industrijskega obrata. Podpora bi lahko krila tudi nekatere stroške, povezane z naložbo, kot so dobava rezervnih delov, stroški dela, povezani z gradnjo objektov, in upravni stroški. Spremljajoče reforme bi lahko vključevale poenostavitev postopkov za izdajo dovoljenj za gradnjo objektov in njihovo priključitev v omrežje. — Sistem za shranjevanje energije, ki omogoča ponovno uporabo baterij (na primer iz električnih vozil). Naložba bi lahko krila stroške, povezane z nabavo ponovno uporabljenih ali recikliranih baterij. To naložbo bi se lahko dopolnilo z reformo, ki bi okrepila obveznosti proizvajalcev električnih avtomobilov glede recikliranja. Člen 21c(3), točka (f) – podpiranje vrednostnih verig na področju kritičnih surovin in tehnologij, povezanih z zelenim prehodom — Obrat za proizvodnjo litija brez fosilnih goriv iz geotermalnih slanic (z uporabo postopka neposrednega pridobivanja litija), vključno s stroški faze vzpostavitve (npr. licence za ustrezne patente). To bi bilo mogoče združiti z reformo, ki bi spodbudila uporabo litija, pridobljenega brez fosilnih goriv, tudi v avtomobilskem sektorju in sektorju energije iz obnovljivih virov. — Obrati za proizvodnjo katod in anod za baterije, vključno z obrati za ponovno uporabo in recikliranje baterij ter izdelavo proizvodne opreme za gigatovarne. To bi bilo mogoče združiti s poenostavitvijo postopkov za izdajo dovoljenj za gradnjo tovarn ter ambicioznimi cilji za uporabo recikliranih baterij in standardi učinkovite rabe virov. — Tehnološke izboljšave rafinerij bakra, ki bi omogočile recikliranje predhodno obdelanih elektronskih odpadkov (ali e-materialov) za predelavo predvsem bakra, kositra, niklja in plemenitih kovin, ki so povezani z zelenim prehodom. To bi lahko vključevalo prehodne stroške preusposabljanja obstoječega osebja ter stroške, povezane z zbiranjem in prevozom e-odpadkov. Morebitna dopolnilna reforma bi lahko vključevala določitev višjih ciljev za ločeno zbiranje in ponovno uporabo oziroma recikliranje e-odpadkov. Kateri model podpore lahko države članice uporabijo? Zasnova ustreznih instrumentov finančne podpore bi morala zagotavljati, da lahko industrije, ki potrebujejo pomoč, hitro črpajo sredstva. V zvezi s tem bi lahko pred ustvarjanjem novih finančnih instrumentov razmislili o razširitvi obstoječih programov in projektov podpore. Obstoječa industrijska zavezništva EU (zlasti za baterije, sončno fotovoltaiko, kritične surovine in vodik) pogosto vključujejo osnutke projektnih načrtov, ki bi jih bilo mogoče po potrebi in sorazmerno financirati v okviru takih programov podpore. Podobno bi se lahko podprli tudi projekti, ki so dobili pozitivno oceno sklada za inovacije, a so bili pod pragom za financiranje. Poleg tega tudi posojila iz mehanizma za okrevanje in odpornost zagotavljajo konkurenčne pogoje financiranja. Obstajajo različne rešitve, ki bi se lahko uporabile za prenos teh ugodnih stroškov kapitala na podjetja, kot na primer: — usmerjanje posojil iz mehanizma za okrevanje in odpornost prek mednarodnih finančnih institucij, multilateralnih razvojnih bank in komercialnih bank, da se zagotovi hitra uporaba brez zanašanja na vire javne uprave; — uporaba jamstev za posojila, da se zmanjša tveganje za posojilodajalce in jim postane zagotavljanje financiranja za projekte čiste tehnologije bolj privlačno; — razvoj sklada, ki bi ponujal rešitve za premostitveno financiranje, da se podjetjem omogoči premostitev vrzeli med nastankom stroškov in časom, ko dolgoročnejše naložbe začnejo prinašati prihodke.

3.    Načelo, da se ne škoduje bistveno

Uporaba načela, da se ne škoduje bistveno, v okviru REPowerEU

Načelo, da se ne škoduje bistveno, se v skladu z uredbo o mehanizmu za okrevanje in odpornost še naprej uporablja za reforme in naložbe, ki jih podpira mehanizem, s ciljno usmerjenim odstopanjem za zaščito neposredne energetske varnosti EU.

Ukrepi v podporo ciljem REPowerEU, ki so že bili vključeni v sprejete načrte za okrevanje in odpornost, so bili že ocenjeni kot skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno. Zato ponovno ocenjevanje razširjenih delov teh ukrepov ne bo potrebno. Ponovna ocena bi lahko bila potrebna le, če bi narava sprememb ukrepov lahko vplivala na oceno skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno. Za nove ukrepe bi morale države članice predložiti informacije o tem, kako so ukrepi skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno.

V ta namen bi morale države članice predložiti ali spremeniti samooceno skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, za ukrepe REPowerEU v skladu z oddelkom II 1 D) teh smernic.

Najbolje je, da se v poglavje REPowerEU vključijo samo tisti ukrepi, ki so po svoji naravi skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno, kar je mogoče dokazati v samooceni skladnosti s tem načelom. Za take ukrepe v njihov opis in/ali pri ustreznih mejnikih in ciljih ni treba vključiti posebnih zaščitnih ukrepov za skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Z drugimi besedami, narava ukrepov določa, ali bodo morda na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, potrebni posebni zaščitni ukrepi za skladnost z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Odstopanje od načela, da se ne škoduje bistveno, v okviru REPowerEU

Če bo Komisija podala pozitivno oceno, se načelo, da se ne škoduje bistveno, ne bo uporabljalo za ukrepe, ki naj bi prispevali k izboljšanju energetske infrastrukture in objektov za zadovoljitev takojšnjih potreb po zanesljivi oskrbi z energijo.

Komisija bo pri ocenjevanju upravičenosti ukrepov do odstopanja od načela, da se ne škoduje bistveno, upoštevala štiri zahteve. V podporo svoji oceni lahko Komisija od držav članic zahteva ustrezne informacije.

—	Ali je ukrep potreben in sorazmeren za zadovoljitev takojšnjih potreb po zanesljivi oskrbi v skladu s členom 21c(3), točka (a), ob upoštevanju čistejših izvedljivih alternativ in tveganja učinkov vezanosti.

Komisija bo za oceno potrebnosti in sorazmernosti ukrepa upoštevala ocenjene projekcije povpraševanja po plinu ali nafti v zadevni državi članici, zmogljivosti za medsebojno povezovanje in izmenjave z njenimi sosedami ob upoštevanju podnebnih in energetskih ciljev za leto 2030 ter vpliva motenj pri uvozu iz Rusije. Poleg tega bo Komisija upoštevala dodatne zmogljivosti in količino energije, ki jih prinaša ukrep, zrelost, časovnico in obstoj dopolnilnih projektov, tudi v sosednjih državah članicah.

Države članice morajo predložiti vse ustrezne informacije, da lahko Komisija pripravi svojo oceno. Na podlagi informacij, ki jih bo predložila država članica, bo Komisija ocenila tudi, ali bi bile lahko tehnološko in ekonomsko izvedljive čistejše alternative z enako zmogljivostjo, podobnim časovnim okvirom in primerljivimi stroški. Komisija lahko na primer zahteva informacije o alternativnih rešitvah, ki jih je preučila država članica, kot je gradnja obsežnih projektov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov z enakovredno energetsko zmogljivostjo. Poleg tega bi morala biti nova infrastruktura za plin kos izzivom prihodnosti, če je to le mogoče, da se olajša zagotavljanje njene dolgoročne trajnostnosti s spremembo njenega namena v prihodnosti za uporabo s trajnostnimi gorivi. Države članice bi morale na primer pojasniti, ali bi se infrastruktura lahko uporabljala za 100-odstotni čisti vodik ali njegove derivate, v nasprotnem primeru pa navesti ustrezne razloge.

—	Zadevna država članica si zadovoljivo prizadeva za omejitev morebitne škode za okoljske cilje v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, kadar je to izvedljivo, in za ublažitev škode z drugimi ukrepi, vključno z ukrepi iz poglavja REPowerEU.

Komisija bo v svoji oceni upoštevala splošna prizadevanja države članice za omejitev škode, ki jo ukrep povzroča, v zvezi s šestimi okoljskimi cilji iz člena 17 Uredbe (EU) 2020/852, vključno z ukrepi, ki so predloženi v okviru poglavja REPowerEU.

Ukrepe iz poglavja REPowerEU bi bilo treba sprejemati v skladu z veljavnim okoljskim pravnim okvirom EU in držav članic. To bo pripomoglo k ublažitvi škode, zlasti z nadzorovanjem in preprečevanjem onesnaževanja ter varstvom biotske raznovrstnosti in vodnih teles, zlasti z okoljskimi presojami. Vendar bi morala prizadevanja držav članic, kjer je to mogoče, vključevati elemente za omejitev morebitne škode za okoljske cilje. V zvezi s ciljem blažitve podnebnih sprememb se države članice na primer spodbuja, naj predložijo informacije o načrtovani zmogljivosti in predvideni uporabi projekta, da bi dokazale, da obseg projekta ni večji, kot je potrebno za kratkoročno zadovoljitev potreb EU po zanesljivi oskrbi z energijo. V zvezi s prilagoditvami bi se lahko izvedla ustrezna ocena podnebnih tveganj, da se omeji tveganje podnebnih nevarnosti za obratovanje projekta. Države članice bi si morale prizadevati za preprečevanje bistvene škode za druge okoljske cilje.

—	Ukrep ne ogroža doseganja podnebnih ciljev Unije za leto 2030 in cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050 na podlagi kvalitativnih vidikov.

Komisija bo v svoji oceni upoštevala, kakšna je zmogljivost projekta in ali je zasnovan tako, da bo zadovoljil takojšnje potrebe po zanesljivi oskrbi z energijo, ob upoštevanju splošnega cilja zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv iz Rusije in diverzifikacije virov energije. Preučilo se bo tudi, ali je ukrep usklajen s širšo energetsko in podnebno politiko, ki jo je država članica določila v svojem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. Poleg tega se bo preučilo prispevek širšega sklopa ukrepov iz poglavja REPowerEU in načrta za okrevanje in odpornost k doseganju podnebnih ciljev Unije za leto 2030 in cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050.

—	Ukrep naj bi se začel izvajati do 31. decembra 2026.

Komisija bo ocenila časovnico vsakega predloženega projekta, da bi zagotovila, da se bo ukrep predvidoma začel izvajati do 31. decembra 2026. V ta namen se države članice spodbuja, naj predložijo informacije v zvezi s statusom izvajanja projekta in časovni načrt, ki dokazujejo, da je začetek obratovanja mogoče doseči do konca leta 2026.

Kot zahteva člen 21c(8), znesek prihodkov, ki se da na voljo v skladu s členom 10e(1) Direktive 2003/87/ES, ne prispeva k reformam in naložbam, za katere velja odstopanje od načela, da se ne škoduje bistveno. V ta namen bo Komisija zagotovila, da ocenjeni stroški reform in naložb, za katere ne velja odstopanje od načela, da se ne škoduje bistveno, ustrezajo vsaj dodelitvi dodatne nepovratne finančne podpore državi članici za REPowerEU na podlagi člena 21a uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost (prihodki iz sistema trgovanja z emisijami).

Poleg tega skupni ocenjeni stroški ukrepov, za katere velja odstopanje od načela, da se ne škoduje bistveno, ne smejo presegati 30 % skupnih ocenjenih stroškov ukrepov, vključenih v poglavje REPowerEU. Ta prag se lahko izračuna tako, da se vsota ocenjenih stroškov navedenih ukrepov deli z vsoto ocenjenih stroškov vseh ukrepov iz poglavja REPowerEU.

Ponazoritveni primeri, kakšne vrste informacij lahko predložijo države članice:

Kaj bo Komisija ocenjevala?	Kaj lahko države članice predložijo v podporo oceni?
Ali je ukrep potreben in sorazmeren za zadovoljitev takojšnjih potreb po zanesljivi oskrbi	— Opis vpliva motenj pri uvozu plina/nafte iz Rusije ter ocenjena zmogljivost in uporaba ukrepa za nadomestitev teh motenj — Projekcije povpraševanja po plinu/nafti, na primer na podlagi dela za posodobitev nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov — Preučitev čistejših alternativnih rešitev s primerljivo časovnico, stroški in zmogljivostjo (npr. izvedljivi obsežni projekti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, združljivost cevovodov ali obratov za delovanje s 100-odstotnim čistim vodikom, da se preprečijo učinki vezanosti, zasnova, ki omogoča spremembo namena) — Obrazložitev prispevka k energetski varnosti Unije kot celote ali več držav članic Obrazložitev, zakaj obseg ukrepa ni večji, kot je potrebno za doseganje ciljev ukrepa
Splošna prizadevanja države članice za omejitev morebitne škode za okoljske cilje	— Ustrezni dokazi o prizadevanjih za omejitev škode, ki bi jo ukrep lahko povzročil okolju (npr. ugotovitve iz ustrezne ocene podnebnih tveganj, rezultati okoljskih presoj) — Pojasnilo, kako drugi ukrepi, vključno s tistimi iz poglavja REPowerEU in načrta za okrevanje in odpornost, preprečujejo škodo za okoljske cilje.
Ali ukrep ne ogroža doseganja podnebnih ciljev Unije za leto 2030 in cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050	— Prispevek drugih ukrepov, vključno s tistimi iz poglavja REPowerEU in načrta za okrevanje in odpornost, k podnebnim ciljem in nevtralnosti — Skladnost s podnebnimi cilji iz svežnja „Pripravljeni na 55“ in morebitna vključitev ukrepa v prvotne ali posodobljene nacionalne energetske in podnebne načrte, kar kaže, da ukrep ne ogroža doseganja podnebnih ciljev in cilja podnebne nevtralnosti EU do leta 2050.
Ukrep naj bi se začel izvajati do 31. decembra 2026	— Časovnica in časovni načrt projekta, vključno s pričakovanim statusom obratovanja na dan 31. decembra 2026 (stanje postopkov sklepanja pogodb, odobritev predloženih projektov, drugih odobritev in dovoljenj).

4.    Čezmejna in večdržavna razsežnost in učinek

Čezmejna infrastruktura in večdržavni projekti so pomembni za srednjeročno doseganje ciljev REPowerEU in se spodbujajo v okviru načrta REPowerEU. Za ukrepe se šteje, da imajo čezmejno ali večdržavno razsežnost ali učinek, če bodisi prispevajo k zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo v Uniji kot celoti bodisi zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv in/ali povpraševanje po energiji.

Uredba o REPowerEU v členu 18(4), točka h, vključuje dodatno zahtevo v zvezi s čezmejnimi ali večdržavnimi projekti. Države članice bodo morale v svojih poglavjih REPowerEU navesti, za katere ukrepe v tem poglavju, med drugim vključno z ukrepi za reševanje izzivov, ugotovljenih v najnovejši oceni potreb, ki jo je pripravila Komisija, se šteje, da imajo čezmejno ali večdržavno razsežnost in učinek. Poleg tega morajo države članice navesti, ali skupni ocenjeni stroški teh ukrepov predstavljajo vsaj 30 % skupnih ocenjenih stroškov ukrepov iz poglavij REPowerEU. Če ocenjeni stroški teh ukrepov znašajo manj kot 30 %, bi morale države članice pojasniti razloge za to.

Čezmejni infrastrukturni projekti (v skladu s členom 21c(1) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost)

Čezmejni projekti zajemajo infrastrukturne projekte (prenosna in distribucijska omrežja ter infrastruktura za skladiščenje), katerih cilj je zagotoviti zanesljivo oskrbo z energijo, da bi odpravili obstoječa ozka grla. V ta namen bo Komisija upoštevala svojo najnovejšo oceno potreb iz maja 2022.

Komisija bo pri izvajanju ocene upoštevala tudi projekte z večdržavno razsežnostjo, npr. projekte, ki se izvajajo v več državah članicah hkrati, projekte, ki so del večjega koridorja v več državah članicah, ali projekte, ki se izvajajo na nacionalni ravni in imajo znaten vpliv na sosednje države članice.

Za čim boljše doseganje ciljev REPowerEU v omejenem časovnem okviru mehanizma za okrevanje in odpornost bo Komisija uporabila sorazmeren pristop ter upoštevala geografske razmere ter trenutne in dolgoročne energetske izzive vsake države članice.

Ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in povpraševanja po energiji

Čezmejnega ali večdržavnega učinka ukrepov iz poglavja REPowerEU ne bi smeli razumeti v ožjem smislu kot omejenega na projekte, ki vključujejo čezmejno infrastrukturo.

Glede na povezovanje energetskih trgov med državami članicami in medsebojno prepletenost mešanic virov energije držav članic se lahko šteje, da projekti, ki pomembno vplivajo na povpraševanje in ponudbo energije (zlasti plina in električne energije), vplivajo na ravnovesje med povpraševanjem in ponudbo v več državah ter na čezmejne pretoke.

Ukrepi, ki prispevajo k zmanjševanju odvisnosti od fosilnih goriv in/ali povpraševanja po njih, odpravljanju ozkih grl v notranjem pretoku energije ali lažjemu uvajanju in vključevanju projektov na področju obnovljivih virov energije (kot so prenos električne energije, distribucijska omrežja in skladiščna sredstva), imajo običajno čezmejni učinek in bi jih bilo treba upoštevati pri doseganju cilja 30 %.

Komisija bo zato za namene ocene čezmejnih ali večdržavnih učinkov preučila ukrepe, ki so med drugim povezani z energijsko učinkovitostjo, uvajanjem obnovljivih virov energije, uvajanjem toplotnih črpalk, razogljičenjem industrije, distribucijskimi omrežji in vodikom iz obnovljivih virov oziroma fosilnih goriv.

Država članica bo morala za vsak ukrep na kratko pojasniti čezmejno razsežnost naložbe, vključno s pričakovanim učinkom na čezmejni pretok energije.

5.    Ocena poglavja REPowerEU

Reforme in naložbe, ki so vključene v poglavje REPowerEU in se financirajo iz mehanizma za okrevanje in odpornost, bodo sestavni del načrtov za okrevanje in odpornost. Izpolnjevati bi morale vse pogoje iz člena 18, zanje pa veljajo merila za ocenjevanje iz člena 19 in Priloge V, razen če je določeno drugače, zlasti v zvezi z digitalnim označevanjem v skladu s členom 19(3)(f) in oddelkom 2.6 Priloge V k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost.

Merilo za ocenjevanje v zvezi s cilji načrta REPowerEU

Reforme in naložbe, ki so vključene v poglavja REPowerEU, bodo ocenjene na podlagi dodatnega merila za ocenjevanje, določenega v Prilogi V, oddelek 2.12, k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost, kar zadeva njihov dejanski prispevek k ciljem REPowerEU. V skladu s Prilogo V k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost Komisija pri svoji oceni upošteva naslednje elemente in oceni, ali ukrepi:

—

izboljšujejo energetsko infrastrukturo in objekte za zadovoljitev takojšnjih potreb po zanesljivi oskrbi s plinom, vključno z utekočinjenim zemeljskim plinom (UZP), zlasti da se omogoči diverzifikacija oskrbe v interesu Unije kot celote; kadar se uporablja odstopanje iz člena 21c(3), točka (a), so upravičene tudi izboljšave naftne infrastrukture in objektov za zadovoljitev takojšnjih potreb po zanesljivi oskrbi ali

—

povečujejo energijsko učinkovitost stavb in kritične energetske infrastrukture, krepijo razogljičenje gospodarstva, povečujejo proizvodnjo in uporabo trajnostnega biometana, obnovljivega vodika ali vodika iz nefosilnih virov ter povečujejo delež in pospešujejo uvajanje energije iz obnovljivih virov ali

—	prispevajo k odpravljanju energetske revščine, po potrebi vključno z ustrezno prednostno obravnavo potreb tistih, ki jih je prizadela energetska revščina, in k zmanjševanju ranljivosti v prihodnjih zimskih sezonah ali

—	spodbujajo zmanjšanje povpraševanja po energiji ali

—	odpravljajo notranja in čezmejna ozka grla pri prenosu in distribuciji energije s podpiranjem shranjevanja električne energije in pospeševanjem vključevanja obnovljivih virov energije ali podpirajo brezemisijski promet in njegovo infrastrukturo, vključno z železnicami, ali

—	podpirajo navedene cilje s pospešenim preusposabljanjem delovne sile v smeri zelenih in z njimi povezanih digitalnih znanj in spretnosti ter podpirajo vrednostne verige kritičnih surovin in tehnologij, povezanih z zelenim prehodom.

Poleg tega bi morale države članice dokazati tudi, da so poglavja REPowerEU skladna z njihovimi siceršnjimi prizadevanji za doseganje ciljev REPowerEU. Informacije, ki jih v zvezi s tem predložijo države članice, bi morale vključevati kratek opis večjih reform in naložb, ki se ne financirajo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter zasledujejo cilje REPowerEU v časovnem okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, ter pojasnilo o tem, kako so ta prizadevanja povezana s cilji REPowerEU.

Ocena čezmejne in večdržavne razsežnosti ali učinka

V skladu s spremenjenim členom 19 bo ocena spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost, ki jo bo opravila Komisija, vključevala dodatno merilo za ocenjevanje čezmejne ali večdržavne razsežnosti ali učinka reform in naložb v poglavju REPowerEU. Komisija bo v skladu s Prilogo V pri svoji oceni upoštevala naslednja vidika:

1)	ukrep prispeva k zanesljivosti oskrbe Unije z reševanjem izzivov, ugotovljenih v najnovejši oceni potreb, ki jo je pripravila Komisija, in je v skladu s cilji REPowerEU, ob upoštevanju finančnega prispevka zadevne države članice in njenega geografskega položaja,

ALI

2)	pričakuje se, da bo izvajanje predvidenega ukrepa prispevalo k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv (z vidika ponudbe in povpraševanja) ter k zmanjšanju povpraševanja po energiji (ne glede na to, ali gre za električno energijo, plin, fosilna goriva itd.).

V skladu s spremenjenim členom 20(5) bo Komisija v svojo oceno spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU, vključila povzetek predlaganih ukrepov iz poglavja REPowerEU s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo ali učinkom. Ta povzetek bo naveden v izvedbenem sklepu Sveta.

Če ocenjeni stroški teh ukrepov znašajo manj kot 30 % ocenjenih stroškov vseh ukrepov iz poglavja REPowerEU, bo v povzetku pojasnjeno, zakaj ta okvirni cilj ni dosežen, na primer s prikazom, da drugi ukrepi, vključeni v poglavje REPowerEU države članice, bolje uresničujejo cilje REPowerEU ali da ni na voljo dovolj realističnih projektov s čezmejno ali večdržavno razsežnostjo ali učinkom, zlasti glede na obdobje trajanja mehanizma.

Posodobitev merila za ocenjevanje v zvezi s podnebnim ciljem 37 %

Poleg podnebnega cilja vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt, bi moralo tudi samo poglavje REPowerEU doseči podnebni cilj vsaj 37 % skupnih ocenjenih stroškov ukrepov, vključenih v poglavje REPowerEU.

Prag se lahko izračuna tako, da se vsota ocenjenih stroškov ukrepov, vključenih v poglavje REPowerEU, ki prispevajo k podnebnim ciljem, deli z vsoto ocenjenih stroškov vseh ukrepov iz poglavja REPowerEU.

Izvzetje iz obveznosti prispevanja k 20-odstotnemu digitalnemu cilju

V skladu s členom 21c(5) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost se bo za reforme in naložbe, vključene v poglavja REPowerEU, ki se bodo financirale v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, uporabljala metodologija digitalnega označevanja iz člena 19(3), točka (f), in Priloge VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Vendar se podpora ukrepom iz poglavja REPowerEU ne bo upoštevala pri izračunu, ali je bil dosežen 20-odstotni digitalni cilj.

Čeprav so reforme in naložbe, predlagane v poglavjih REPowerEU, izvzete iz izračuna digitalnega cilja, morajo države članice kvalitativno pojasniti, kako naj bi ukrepi iz njihovih načrtov za okrevanje in odpornost, vključno s tistimi iz poglavij REPowerEU, prispevali k digitalnemu prehodu in reševanju z njim povezanih izzivov. Države članice so pozvane, naj predlagajo digitalne naložbe, pomembne za cilje REPowerEU. Take naložbe bi lahko na primer vključevale:

—	digitalizacijo energetskih omrežij, vključno s pametnimi omrežji;

—	uvedbo pametnih števcev, pametnega polnjenja, pametnih sistemov upravljanja in senzorjev v povezavi z energetskimi prenovami stavb;

—	podnebno nevtralnost podatkovnih centrov in omrežij ter ponovno uporabo njihove odpadne toplote;

—	kibernetsko varnost za energetski sistem, ki je bistvenega pomena za zanesljivo oskrbo z energijo;

—	podatkovne infrastrukture za omogočanje širokega razvoja prilagajanja odjema (npr. s skupnim evropskim energijskim podatkovnim prostorom) in shranjevanja energije;

—	ukrepe za digitalizacijo prometa, ki so delno namenjeni zmanjšanju emisij toplogrednih plinov;

—	ukrepe za digitalizacijo obdelave nepovratnih sredstev za energetsko prenovo stavb;

—	ukrepe za digitalizacijo sistemov socialne varnosti, ki bi omogočila pravilno prepoznavanje gospodinjstev, ki jim grozi revščina, in prilagajanje obsega finančne pomoči;

—	digitalne spretnosti in znanja ali aplikacije za opolnomočenje odjemalcev energije.

Za ohranitev digitalne ambicije mehanizma za okrevanje in odpornost se bo digitalno označevanje še naprej uporabljalo za vse ukrepe, predlagane v dopolnitvah načrtov za okrevanje in odpornost, ki ne spadajo na področje uporabe člena 21c(1) uredbe o REPowerEU.

II.   Splošne smernice za spremembo načrtov za okrevanje in odpornost

Spodnji oddelki vsebujejo pregled elementov, ki bi jih morale države članice upoštevati v svojih spremenjenih načrtih za okrevanje in odpornost. Te smernice obravnavajo najpogostejša vprašanja držav članic in zagotavljajo praktične smernice o tem, kako strukturirati dodatek k načrtu za okrevanje in odpornost v skladu z zahtevami iz člena 18 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Da bi zagotovili doslednost pri predstavitvi dodatka in načrta za okrevanje in odpornost, spodnja struktura sledi smernicam načrta za okrevanje in odpornost iz januarja 2021. Države članice se spodbuja, naj za svoje načrte za okrevanje in odpornost še naprej uporabljajo enako strukturo in omejijo spremembe trenutnih oddelkov načrtov za okrevanje in odpornost.

1.    Cilji sprememb

Celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere / prispevek k šestim stebrom

Spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost bi moral še naprej predstavljati celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere ter ustrezno prispevati k vsem šestim stebrom iz člena 3 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. Spremembe prvotnega načrta bi morale ohraniti to ravnovesje, če bi ga spremenile, pa bi morala biti ta sprememba utemeljena s prikazom, da je to v skladu z novimi izzivi, s katerimi se sooča država članica, in/ali njenimi novimi dodeljenimi finančnimi sredstvi. V ta namen bi morale države članice opisati, kako spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost še vedno predstavlja celovit in ustrezno uravnotežen odziv na gospodarske in socialne razmere v zadevni državi članici. Če so spremembe načrta zanemarljive, lahko države članice preprosto domnevajo, da je prispevek k šestim stebrom še naprej uravnotežen, ne da bi bilo treba to podrobno dodatno obrazložiti.

Države članice bi morale nove ukrepe povezati z ustreznimi stebri s pojasnitvijo, kako bodo k njim ustrezno prispevali. Če spremenjeni načrt nekatere ukrepe odpravi ali zmanjša, bi bilo treba pojasniti, kako bo skupni prispevek načrta k zadevnim stebrom ostal zadosten. Kjer je to ustrezno, bi morala razlaga vzpostaviti povezavo med odpravljenimi ukrepi in vsemi novimi ukrepi, predlaganimi za nadomestitev teh ukrepov, s sklicevanjem na zadevne stebre.

Pri pojasnilih bi bilo treba ustrezno upoštevati vsak nov razvoj dogodkov v državi članici ali v politikah EU, ki vplivajo na šest stebrov. Države članice se zlasti spodbuja, naj upoštevajo, kaj vpliv najnovejšega geopolitičnega razvoja pomeni za dodatni prispevek načrta k stebru zelenega prehoda glede na cilje REPowerEU. V zvezi s tem so sprejemljivi dodatki z dodatnimi ukrepi, ki zajemajo le enega ali dva stebra, če to upravičujejo novi izzivi, s katerimi se soočajo države članice.

Povezava s priporočili za posamezne države in evropskim semestrom

Spremenjeni načrti za okrevanje in odpornost, ki vključujejo dodatne reforme in naložbe ter s katerimi se zaproša za več sredstev, bi morali upoštevati vse izzive, opredeljene v ustreznih priporočilih za posamezne države, vključno s tistimi, ki jih je Svet sprejel v ciklih evropskega semestra 2019 in 2020 ter v poznejših ciklih semestra do datuma ocenjevanja spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost (12). Še posebej pomembna bodo priporočila za posamezne države, izdana v ciklu 2022 in ciklu 2023, ko jih bo Svet sprejel, zlasti za pripravo poglavij REPowerEU. V letnih poročilih o državah je ocenjeno izvajanje ukrepov, vključenih v načrte za okrevanje in odpornost, pri čemer so izpostavljeni primeri pomembnih reform in naložb, povezanih z izpolnjenimi mejniki v skladu s preteklimi priporočili za posamezne države, v njih pa so opredeljeni tudi ključni nerešeni ali na novo nastajajoči izzivi, ki niso v zadostni meri zajeti v načrtih za okrevanje in odpornost, ki so podlaga za nova priporočila za posamezne države.

Države članice morajo pri popravljanju svojih načrtov še naprej učinkovito odgovoriti na vse ali pomemben del izzivov, opredeljenih v ustreznih priporočilih za posamezne države, vključno s priporočili za posamezne države, ki jih je Svet sprejel v ciklih semestra 2022 in (kjer je ustrezno) 2023 ter v poznejših ciklih semestra do datuma ocenjevanja spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost.

Popravki najvišjega finančnega prispevka navzdol ne vplivajo na potrebo po odgovarjanju na vse ali znaten del ustreznih priporočil za posamezne države, saj reforme na splošno niso drage. Zato bi moral spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, ki ne bi zahteval dodatnega financiranja, ohraniti enako raven ambicioznosti kot prvotno sprejeti načrt, zlasti kar zadeva reforme, ki se nanašajo na priporočila za posamezne države.

Za države članice, katerih najvišji finančni prispevek v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost se je (bistveno) povečal, je treba pri dodatkih k prvotnim načrtom upoštevati celoten sklop priporočil za posamezne države za leta 2019, 2020 in 2022. To velja zlasti za dodatne potrebe po reformah in naložbah, opredeljene v okviru evropskega semestra 2022, vključno s tistimi, ki so povezane s potrebo po zmanjšanju energetske odvisnosti.

Za države članice, ki uporabljajo svoja posojila izključno za namene REPowerEU in niso upravičene do znatnega povečanja nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, bo Komisija upoštevala zlasti priporočila za posamezne države v povezavi z energijo. Če bodo dopolnjeni načrti predloženi po tem, ko bo Svet sprejel priporočila za posamezne države za leto 2023, bo treba upoštevati tudi ta priporočila. Predložitev dodatkov je prav tako priložnost za reševanje izzivov, opredeljenih v prejšnjih ciklih evropskega semestra, ki v predhodno sprejetih načrtih za okrevanje in odpornost niso bili obravnavani ali so bili obravnavani le delno.

Države članice bi morale pri pripravi svojih dodatkov zagotoviti, da je učinek predlaganih sprememb na vzdržnost javnih financ skladen z najnovejšimi priporočili za posamezne države v zvezi s fiskalnimi in fiskalno-strukturnimi zadevami, kot jih je odobril Svet. Poleg tega bi morale države članice iz euroobmočja zagotoviti, da so posodobljeni ukrepi skladni s prednostnimi nalogami, opredeljenimi v najnovejšem priporočilu o ekonomski politiki euroobmočja, ki ga je sprejel Svet, zlasti z elementi, povezanimi z energijo.

Splošni učinek načrta za okrevanje in odpornost

V skladu s smernicami načrta za okrevanje in odpornost iz leta 2021 bi morale države članice pojasniti, v kolikšni meri naj bi predlagane spremembe po pričakovanjih spremenile skupni učinek njihovih načrtov za okrevanje in odpornost. V tej obrazložitvi bi bilo treba predstaviti pričakovani učinek spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost kot celote ob upoštevanju dodanih ali črtanih ukrepov. Upoštevati bi bilo treba naslednje elemente:

—	makroekonomske in socialne obete;

—	obrazložitev makroekonomskega in socialnega učinka načrta za okrevanje in odpornost v skladu s členom 18(4) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost;

—	trajnostnost;

—

kohezijo.

Države članice so pozvane, naj predložijo posodobljene podatke o učinku svojih spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost, če so spremembe teh načrtov znatne po vsebini in/ali obsegu. Pri tem se lahko države članice oprejo na informacije iz svojih nacionalnih reformnih programov in po potrebi uporabijo navzkrižna sklicevanja. Obseg novih informacij bi moral biti sorazmeren s spremembami, predlaganimi v dodatkih.

Skladnost

Vpliv predlaganih sprememb na skladnost spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost bi bilo treba predstaviti tako, da se pojasnijo medsebojni vplivi med novimi ali spremenjenimi ukrepi in ukrepi, vključenimi v predhodno sprejeti načrt za okrevanje in odpornost, in sicer s sklicevanjem na ukrepe, ki so bili ohranjeni in umaknjeni v spremenjenem načrtu. Države članice naj tudi pojasnijo, kako se ohranja splošno ravnovesje med reformami in naložbami. Novi ali spremenjeni ukrepi ne bi smeli povzročati nedoslednosti in ne bi smeli poslabšati splošne koherentnosti načrta za okrevanje in odpornost.

V skladu s členom 17(3), členom 18(4n) in uvodno izjavo 62 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost je treba opisati tudi skladnost z odobrenimi partnerskimi sporazumi in programi kohezijske politike (glej tudi spodaj).

Enakost spolov in enake možnosti za vse

Države članice bi morale opisati, kako spremembe vplivajo na prispevek njihovih spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost k ciljem enakosti spolov in enakih možnosti za vse. Glede na nedavni razvoj dogodkov je ključnega pomena zmanjšanje tveganja energetske revščine, zlasti za prikrajšane skupine.

Države članice bi morale v ta namen upoštevati smernice načrta za okrevanje in odpornost za leto 2021, hkrati pa upoštevati tudi nedavni razvoj dogodkov, tako da na primer:

—	preučijo, kako najbolje upoštevati cilje enakosti spolov in enakih možnosti za vse v procesu izvajanja in spremljanja, ob upoštevanju dosedanjih izkušenj pri izvajanju svojih načrtov;

—	zagotovijo sodelovanje organov za enakost in nediskriminacijo pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost, na primer v okviru ustreznih organov za spremljanje;

—	zagotovijo, da se ti cilji bolje odražajo v spremenjenih mejnikih in ciljih, na primer z razčlenitvijo po spolu, starosti, invalidnosti in rasi ali narodnosti, kjer je to mogoče.

Obseg novih informacij bi moral biti sorazmeren s spremembami, predlaganimi v dodatkih.

Državna pomoč

Za dodatne ali dopolnjene reforme in naložbe se v celoti uporabljajo pravila o državni pomoči. Vsaka država članica mora zagotoviti, da so te reforme in naložbe skladne s pravili EU o državni pomoči, zlasti glede sorazmernosti, in da upoštevajo veljavne postopke v zvezi z državno pomočjo.

V zvezi s tem smernice Komisije o pomoči za podnebje, energijo in varstvo okolja iz leta 2022 (13) pojasnjujejo, kako bo Komisija ocenjevala združljivost ukrepov pomoči za varstvo okolja, vključno z varstvom podnebja, in na področju energije, za katere velja obveznost priglasitve na podlagi člena 107(3), točka (c), PDEU. Poleg tega uredba o splošnih skupinskih izjemah, ki je trenutno v postopku pregleda, določene kategorije državne pomoči razglaša za združljive s Pogodbo, če izpolnjujejo jasne pogoje, ter jih izvzema iz zahteve po predhodni priglasitvi Komisiji in njeni odobritvi. V zvezi z ukrepi, ki prispevajo k ciljem REPowerEU, se države članice na primer spodbuja, naj upoštevajo določbe oddelka 4 uredbe o splošnih skupinskih izjemah v zvezi s pomočjo za raziskave, razvoj in inovacije ter oddelka 7 o pomoči za varstvo okolja.

Začasni krizni okvir za državno pomoč, ki ga je Komisija sprejela 23. marca 2022 za podporo gospodarstvu EU zaradi ruske invazije na Ukrajino je lahko v posameznih primerih pomemben tudi za oceno državne pomoči ukrepov mehanizma za okrevanje in odpornost, kadar pomoč odpravlja gospodarske učinke vojne agresije Rusije nad Ukrajino. Komisija trenutno ocenjuje možne posodobitve začasnega kriznega okvira za državno pomoč in uredbe o splošnih skupinskih izjemah, kot sta razširitev njunega področja uporabe in zvišanje pragov za priglasitev, kar bi posledično moralo olajšati odobritev ukrepov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost oziroma REPowerEU. Ker je veliko držav članic v svoje načrte za okrevanje in odpornost vključilo naložbe, povezane s pomembnimi projekti skupnega evropskega interesa, se bo dodatno racionalizirala in poenostavila tudi odobritev takšnih projektov. To je pomembno za zagotavljanje pravočasne izvedbe takih naložb in njihovega zaključka do roka, določenega v uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost, tj. 31. avgusta 2026. Pravočasna in uspešna izvedba teh vodilnih projektov bo ključnega pomena za prispevek mehanizma za okrevanje in odpornost k zelenemu in digitalnemu prehodu ter k njegovemu splošnemu uspehu.

V skladu s smernicami in predlogo načrta za okrevanje in odpornost iz leta 2021 so države članice pozvane, naj v svojih spremenjenih načrtih za okrevanje in odpornost za vsako novo ali dopolnjeno reformo in naložbo navedejo, ali menijo, da je za ukrep potrebna priglasitev državne pomoči, ter v tem primeru navedejo časovni okvir za predhodno priglasitev in priglasitev. Če država članica meni, da ukrep ne zahteva priglasitve, bi morala vključiti sklic na obstoječi sklep o odobritvi državne pomoči ali določbe iz uredbe o splošnih skupinskih izjemah ali druge uredbe o skupinskih izjemah, za katere se šteje, da se uporabljajo za ukrep, skupaj z utemeljitvami ali opisom razlogov, zakaj se ukrep ne šteje za državno pomoč. Pri predvidevanju časovnice za izpolnitev ustreznih mejnikov in ciljev morajo države članice zagotoviti dovolj časa, da Komisija odobri morebitno državno pomoč, ki bi lahko bila prisotna v ustreznih naložbenih ukrepih in za katero je potrebna priglasitev državne pomoči. Komisija je pripravljena državam članicam zagotoviti predhodne smernice o skladnosti vsake naložbe, predvidene v njihovih spremenjenih načrtih za okrevanje in odpornost, z regulativnim okvirom za državno pomoč. Države članice se spodbuja, da svoj časovni razpored (predhodne) priglasitve posredujejo Komisiji, da se zagotovi ustrezno načrtovanje.

Po preteklih izkušnjah z ukrepi, vključenimi v načrte za okrevanje in odpornost, ki so bili pregledani z vidika državne pomoči, je zgodnja komunikacija s službami Komisije pri pripravi načrtov za okrevanje in odpornost bistvenega pomena za hitro oceno državne pomoči priglašenih ukrepov. Države članice so pozvane, naj sodelujejo v razpravah s službami Komisije, da bi v celoti izkoristile možnosti, ki jih ponujajo različni okviri državne pomoči, da bi ukrepe oblikovale v skladu z veljavnimi pravili.

Pomoč za zmanjšanje vsakodnevnih stroškov podjetij je dovoljena le v omejenem sklopu okoliščin in pod strogimi pogoji. Države članice, ki razmišljajo o ukrepu, ki vključuje tovrstno pomoč, bi morale zagotoviti, da izpolnjuje veljavne pogoje iz ustreznega okvira državne pomoči.

Čeprav se pravila o državni pomoči lahko do leta 2026 spremenijo, je treba opozoriti, da je v skladu s pravili o državni pomoči za oceno ukrepa relevanten trenutek, ko je državna pomoč dodeljena, tj. trenutek, ko se na upravičenca prenese pravno izvršljiva pravica do prejema pomoči. Dokler zadevni okvir državne pomoči določa podlago za združljivost ukrepa v navedenem trenutku, se ukrep lahko izvede (državna pomoč se lahko izplača in naložbe se lahko izvedejo), tudi če se pravila o državni pomoči pozneje spremenijo.

2.    Opis sprememb

V skladu s smernicami in predlogo načrta za okrevanje in odpornost za leto 2021 bi moral biti ta oddelek strukturiran po posameznih komponentah. Ta oddelek bi bilo treba predložiti samo za tiste sestavne dele, v katerih pride do sprememb. V njem naj se ne ponavljajo informacije iz drugih oddelkov, temveč navedejo spremembe v primerjavi s predhodno sprejetim načrtom za okrevanje in odpornost (z natančnim sklicevanjem na relevantne oddelke in ukrepe). Države članice se lahko pri dodajanju nekaj reform in naložb na isto temo oprejo na obstoječe komponente (npr. k obstoječi komponenti za energetsko prenovo se lahko doda nov ukrep prenove stavb). Države članice lahko v primeru novih naložb in reform z različnimi prednostnimi nalogami dodajo tudi popolnoma nove komponente.

Opis reform in naložb

Države članice bi morale za vsako komponento, pri kateri se spremenijo osnovni ukrepi, navesti, katere naložbe ali reforme so „dodane“, „odstranjene“ ali „spremenjene“ v primerjavi s predhodnimi načrti za okrevanje in odpornost.

Uporaba finančnih instrumentov in proračunskih jamstev

Ukrepi v obliki finančnih instrumentov in proračunskih jamstev so lahko privlačna rešitev za zagotavljanje naložb, predvidenih v načrtih za okrevanje in odpornost, iz več razlogov:

—	finančni instrumenti lahko vključujejo vračilo glavnice, ki jo prejmejo upravičenci, državi članici, s čimer se dolgoročno omeji nastanek javnega dolga;

—	omogočiti morajo ponovno uporabo tokov, vključno z odplačilom glavnice, kjer je to ustrezno (na primer pri posojilnih skladih in shemah lastniškega kapitala), za iste cilje politike, tudi po letu 2026, in/ali odplačati posojila mehanizma za okrevanje in odpornost;

—	uporabijo se lahko za financiranje številnih manjših naložb v skladnem okviru, kot so javna jamstva in ugodna posojila za energijsko učinkovitost stavb, ter prek decentraliziranih partnerskih struktur olajšajo navezovanje stikov z morebitnimi upravičenci;

—	pomagajo lahko izkoristiti dodatna finančna sredstva ali sovlaganje, zlasti iz zasebnih podjetij in zasebnih finančnih institucij.

Na podlagi izkušenj, pridobljenih z obstoječimi načrti za okrevanje in odpornost, bi lahko države članice razmislile o naslednjih vrstah finančnih instrumentov:

—	jamstvenih instrumentih in ugodnih posojilih za znižanje stroškov izposojenega kapitala za programe energetske prenove stavb;

—	javno-zasebnih partnerstvih za naložbe v obnovljive vire energije;

—	refinanciranju podjetij za energetske storitve, da se omogoči izboljšanje energijske učinkovitosti v proizvodnih procesih ter nestanovanjskih in večstanovanjskih stavbah;

—	kapitalskih naložbah v podjetja ali kapitalske sklade, ki podpirajo zeleni prehod (14).

V Prilogi I so navedene dodatne informacije o uporabi finančnih instrumentov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter možnostih prispevanja k jamstvu InvestEU prek oddelka za države članice na podlagi izkušenj, pridobljenih s pripravo in izvajanjem prvotnih načrtov za okrevanje in odpornost.

Zelena in digitalna razsežnost

Države članice bi morale pojasniti, v kolikšni meri bodo njihovi spremenjeni načrti za okrevanje in odpornost prispevali k zelenemu prehodu in zmanjšanju energetske odvisnosti EU, pa tudi k digitalnemu prehodu, ki bo kos izzivom prihodnosti, ter trdnemu digitalnemu enotnemu trgu oziroma kako bodo odgovarjali na s tem povezane izzive. To lahko vključuje ukrepe na področju raziskav in inovacij z ustrezno časovnico. Prehoda naj bi se v skladu s konceptom dvojnega prehoda vzajemno krepila, Komisija pa ju bo obravnavala skupaj.

Zelena razsežnost ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost se bo še naprej ocenjevala s kvalitativnim pristopom (povezava med temi ukrepi ter energetskimi, podnebnimi in okoljskimi izzivi vsake države članice) in kvantitativnim pristopom (skupni prispevek spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost k podnebnim ciljem – vključno s poglavjem REPowerEU – in poglavja REPowerEU ločeno mora predstavljati vsaj 37 % skupnih dodeljenih sredstev za načrt).

Države članice naj pojasnijo, kako bo njihov spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost prispeval k doseganju podnebnih ciljev EU, določenih v podnebnih pravilih, in upošteval podnebne cilje, dogovorjene na politični ravni decembra 2022, in druge dele svežnja „Pripravljeni na 55“, predlagane julija in decembra 2021. Sveženj „Pripravljeni na 55“ določa zakonodajne ukrepe, s katerimi bodo podnebne in energetske politike, politike rabe zemljišč, prometne in davčne politike pripravljene na zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 ter za doseganje podnebne nevtralnosti, ki je zapisana v evropskih podnebnih pravilih.

Tudi digitalna razsežnost ukrepov načrta za okrevanje in odpornost se bo še naprej ocenjevala v skladu s tako kvalitativnim kot kvantitativnim pristopom. Evropska komisija je 9. marca 2021 predstavila „Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje“, oblikovan na podlagi štirih temeljnih točk. To so: znanja in spretnosti, varna in trajnostna digitalna infrastruktura, digitalna preobrazba podjetij in digitalizacija javnih storitev. V njem so opredeljeni ambiciozni cilji na ravni EU za vsako od teh točk do leta 2030. Sledil je predlog sklepa o političnem programu za leto 2030 „Pot v digitalno desetletje“, ki je začel veljati 9. januarja 2023. Vzpostavil naj bi strukturo upravljanja, v okviru katere bi države članice in Komisija strukturirano sodelovale pri doseganju ciljev, ter olajšal izvajanje večdržavnih projektov. Države članice naj navedejo, kako bi morebitni dodatni ali spremenjeni ukrepi, ki se nanašajo na digitalni prehod ali izzive, ki iz njega izhajajo, prispevali k štirim temeljnim točkam in doseganju ciljev za leto 2030.

Kar zadeva kvantitativni pristop, mora skupni prispevek spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost k digitalnim ciljem znašati vsaj 20 % vseh dodeljenih sredstev za načrt, brez upoštevanja ukrepov, vključenih v poglavje REPowerEU.

Spremljanje podnebnih ukrepov in digitalno označevanje

Podnebni cilj 37 % in digitalni cilj 20 % iz člena 19(3), točki (e) in (f), uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost v primeru sprememb načrta za okrevanje in odpornost ostajata obvezna ne glede na razloge za te spremembe (razen stroškov ukrepov, vključenih v poglavje REPowerEU v zvezi z digitalno oznako; ukrepi, vključeni v poglavja REPowerEU, se ne upoštevajo pri izračunu digitalnega cilja). Zato je pomembno, da države članice pri uvajanju sprememb svojih načrtov za okrevanje in odpornost upoštevajo skupna dodeljena sredstva načrta za okrevanje in odpornost, tudi kadar se posodobljeni finančni prispevek poveča ali zmanjša.

Zato bi morale države članice za vsak nov ali spremenjen ukrep pojasniti njegov prispevek k podnebnim in digitalnim ciljem v skladu s smernicami načrta za okrevanje in odpornost za leto 2021. Če se spremenijo ocenjeni skupni stroški načrta za okrevanje in odpornost ali stroški kakršnih koli ukrepov s podnebno ali digitalno oznako, bo potrebna nova ocena označevanja, da se preveri nadaljnje doseganje obeh ciljev. Oceno označevanja bo treba opraviti tudi v primeru sprememb prvotnega področja uporabe, narave ali zasnove obstoječega ukrepa.

Opozoriti je treba, da se oba cilja izračunata za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost kot celoto, ki vključuje predhodno sprejeti načrt za okrevanje in odpornost ter dodatek, razen stroškov ukrepov, vključenih v poglavje REPowerEU v zvezi z digitalno oznako. Podnebni in digitalni prispevki bodo ponovno izračunani za spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost ob upoštevanju sprememb ukrepov iz načrta za okrevanje in odpornost ter zgoraj navedenih spremenjenih skupnih ocenjenih stroškov. Prispevek k podnebnim ciljem se bo primerjal s skupnimi dodeljenimi sredstvi za načrt za okrevanje in odpornost, vključno s poglavjem REPowerEU. Podnebni cilj se bo izračunal tudi ločeno za poglavje REPowerEU. Digitalni prispevek se bo primerjal s skupnimi dodeljenimi sredstvi za načrt za okrevanje in odpornost brez zneskov za reforme in naložbe v poglavju REPowerEU.

Na podlagi izkušenj s 27 sprejetimi načrti je treba za ukrepe, ki zajemajo več področij, kot so horizontalni ukrepi, po potrebi uporabiti spremljanje podnebnih ukrepov in digitalno označevanje na ravni podukrepa (ločen del ukrepa, ki se nanaša na posebno področje intervencije) z uporabo različnih področij ukrepanja (iz prilog VI in VII k uredbi o mehanizmu za okrevanje in odpornost).

Poleg tega je treba opozoriti, da so v členu 19(3), točki (e) in (f), uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter prilogah VI in VII določeni koeficienti, ki se uporabljajo za izračun podpore za podnebne in digitalne cilje. V skladu s temi določbami se koeficienti za podporo podnebnim ciljem lahko povečajo (do skupnega zneska 3 % za podnebno označevanje), če jih spremljajo ukrepi, ki povečujejo njihov vpliv. Države članice bi morale uporabo takih določb po potrebi ustrezno utemeljiti.

Opisati bi morale poseben pristop, ki ga predlagajo za označevanje takih ukrepov. Komisija lahko državam članicam pomaga poiskati primere označevanja podobnih ukrepov v načrtih za okrevanje in odpornost, ki jih je že sprejel Svet.

Načelo, da se ne škoduje bistveno

Tehnične smernice za načelo, da se ne škoduje bistveno (UL C 58, 18.2.2021, str. 1.), ki določajo vodilna načela in načine uporabe načela, da se ne škoduje bistveno, v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, se bodo še naprej v celoti uporabljale ob upoštevanju njegovih posebnih značilnosti. Med drugim vsebujejo „kontrolni seznam“, ki ga je treba upoštevati pri samoocenjevanju skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, ki se vključi v spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost za vsak posamezni ukrep. V tem oddelku so povzeti ključni elementi smernic in pojasnjena njihova uporaba za nove ali dopolnjene ukrepe. Vsebuje tudi dodatna pojasnila na podlagi izkušenj s predhodno sprejetimi načrti za okrevanje in odpornost.

Kako bi bilo treba načelo, da se ne škoduje bistveno, uporabljati v okviru dopolnitev načrtov za okrevanje in odpornost?

Države članice morajo zagotoviti samooceno skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, za vsak nov ali spremenjen ukrep, vključen v spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost, razen v primerih, ko se zadevno načelo ne uporablja (glej tudi oddelek 2.1 in Prilogo I k tehničnim smernicam za načelo, da se ne škoduje bistveno). Države članice so tudi pozvane, naj v okviru samoocene skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, kadar je to ustrezno in mogoče, predložijo kvantitativno presojo vpliva reforme ali naložbe na okolje. Upoštevati bi bilo treba naslednje medsektorske vidike (glej tudi Prilogo z dodatnimi informacijami o tem, kako se lahko upošteva načelo, da se ne škoduje bistveno):

—

Nove razpoložljive alternative z majhnim vplivom: načela iz oddelka 2.4, vključno z opombo 25 tehničnih smernic za načelo, da se ne škoduje bistveno, se še naprej uporabljajo za oceno novih ali dopolnjenih ukrepov. Ocena skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, bi morala odražati informacije o alternativah z majhnim vplivom, ki so na voljo ob predložitvi spremenjenega načrta za okrevanje in odpornost.

—

Vpliv na okolje se v primerjavi s prvotnim ukrepom ne poveča: v primeru spremembe obstoječega ukrepa sprememba ne bi smela povečati njegovega relativnega vpliva na okolje v primerjavi z vplivom prvotnega ukrepa. To bi morala država članica dokazati. Kadar se vpliv poveča, bi morala država članica dokazati, da je ukrep kljub večjemu vplivu na okolje še vedno skladen z načelom, da se ne škoduje bistveno.

Kako naj države članice v svojih načrtih za okrevanje in odpornost prikažejo, da so ukrepi skladni z načelom, da se ne škoduje bistveno?

V primeru sprememb bi lahko predvideli dva glavna scenarija z različnim učinkom na postopek ocenjevanja skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno:

—

Uvedba novega ukrepa: če se država članica odloči, da bo svojemu načrtu za okrevanje in odpornost dodala nov ukrep, bi bilo treba zanj uporabiti enak postopek kot za prvo predložitev načrta za okrevanje in odpornost. Država članica bi morala izpolniti kontrolni seznam iz Priloge I k tehničnim smernicam za načelo, da se ne škoduje bistveno, da utemelji svojo analizo, ali in v kolikšni meri novi ukrep vpliva na okoljske cilje.

—

Sprememba obstoječega ukrepa: države članice lahko želijo spremeniti zasnovo, naravo ali področje uporabe obstoječega ukrepa. Predložiti bi morale ustrezno oceno skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno, in jo po potrebi spremeniti, da se upoštevajo spremembe ukrepa. Država članica bi morala navesti sklic na oddelek predhodno sprejetega načrta za okrevanje in odpornost, v katerem je navedena prvotna ocena skladnosti z načelom, da se ne škoduje bistveno.

3.    Mejniki, cilji in časovnica

Države članice bi morale pri spreminjanju svojih načrtov za okrevanje in odpornost zagotoviti, da vsak nov ali spremenjen ukrep, ki se podpira v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, spremlja ustrezen sklop mejnikov in ciljev. Države članice bi morale pri opredeljevanju novih mejnikov in ciljev ali pri predlaganju sprememb obstoječih mejnikov in ciljev upoštevati načela iz smernic načrta za okrevanje in odpornost za leto 2021, tudi kar zadeva njihovo specifičnost in trdnost.

Predlog države članice za nove ali spremenjene mejnike ali cilje temelji izključno na vključitvi novih ali spremenjenih ukrepov v spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost.

Ker se države članice spodbuja k sodelovanju v čezmejnih ali večdržavnih projektih, ki podpirajo cilje REPowerEU, bi bilo treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju zanesljive zasnove s tem povezanih mejnikov in ciljev. Po eni strani bi morali biti jasno ločeni med različnimi državami članicami, ki sodelujejo pri takih projektih, da bi se izognili prekrivanju in zamudam pri ocenjevanju in izvajanju. Uspešna uresničitev načrta za okrevanje in odpornost ene države bi morala biti neodvisna od uspešne uresničitve načrta druge države članice. Po drugi strani pa bi bilo treba mejnike in cilje oblikovati dobro usklajeno, da bi zagotovili ustrezno oceno neizogibne soodvisnosti med državami članicami in določitev preudarnih rokov za izvajanje. Komisija je pripravljena pomagati skupinam držav članic, ki sodelujejo pri čezmejnih ali večdržavnih projektih, da bi zagotovila, da so njihovi mejniki in cilji ustrezno zasnovani.

Obdobje izvajanja nekaterih nacionalnih naložb, s katerimi se uresničujejo cilji REPowerEU, lahko traja tudi po letu 2026. V takih primerih bi morali biti povezani mejniki in cilji, vključeni v poglavje REPowerEU, zasnovani tako, da vključujejo le ukrepe, ki jih podpira mehanizem za okrevanje in odpornost v obdobju trajanja mehanizma, pri zasnovi ukrepov pa bi bilo treba jasno opredeliti, kateri koraki izvajanja bodo po letu 2026 podprti z nacionalnimi ali drugimi sredstvi EU.

Če država članica predlaga spremembo svojega načrta za okrevanje in odpornost na podlagi člena 21, se lahko obstoječi mejniki in cilji spremenijo le, če so spremembe povezane z objektivnimi okoliščinami, predloženimi v njihovo utemeljitev. Kot je pojasnjeno v delu 1 teh smernic, bi morala obstajati vzročna zveza med objektivnimi okoliščinami in predlaganimi spremembami.

Tiskarske napake, ugotovljene v izvedbenem sklepu Sveta, se lahko kadar koli med izvajanjem načrtov za okrevanje in odpornost sporočijo Komisiji in Svetu. Upoštevale se bodo v predlogu Komisije za nov/spremenjeni izvedbeni sklep Sveta ali v posebnem popravku.

4.    Financiranje in stroški

Novi ukrepi: države članice predložijo ocenjene skupne stroške novih reform in naložb, predlaganih v dodatku. Ta obveza velja tudi za reforme in naložbe, vključene v poglavja REPowerEU.

Dopolnjeni ukrepi: če spremembe vplivajo na oceno stroškov, država članica za vsak dopolnjeni ukrep predloži posodobljene ocene stroškov. Če se sprememba nanaša le na obseg ukrepa, je treba ocenjene stroške popraviti sorazmerno.

Metodologija: države članice bi morale pri pripravi teh ocen stroškov upoštevati posebna navodila iz smernic načrta za okrevanje in odpornost za leto 2021. Praviloma se od držav članic ne pričakuje, da bodo predložile popravljene ocene stroškov za ukrepe, ki niso niti novi niti dopolnjeni. Države članice lahko zagotovijo, da neodvisni javni organ potrdi ocene stroškov, kar bi lahko prispevalo k večji verodostojnosti ocen.

5.    Komplementarnost in izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost

Skladnost z drugimi pobudami

V skladu s členom 17 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost morajo biti vsi načrti za okrevanje in odpornost, vključno z dodatki, skladni z ustreznimi priporočili za posamezne države ter informacijami iz nacionalnih reformnih programov, nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov in njihovih posodobitev na podlagi Uredbe (EU) 2018/1999, območnih načrtov za pravični prehod na podlagi uredbe o Skladu za pravični prehod, izvedbenih načrtov jamstva za mlade, partnerskih sporazumov in operativnih programov.

—	Za skladnost z ustreznimi priporočili za posamezne države in nacionalnimi reformnimi programi glej oddelek teh smernic o evropskem semestru.

—	Dodatki bodo morali biti skladni tudi z dejavnostmi za podnebno nevtralno gospodarstvo, ki bodo oblikovane v območnih načrtih za pravični prehod.

—

Nazadnje, dodatki bodo morali biti skladni s partnerskimi sporazumi in operativnimi programi, ki bodo po sprejetju prvotnih načrtov za okrevanje in odpornost sprejeti v skladu z uredbo o skupnih določbah za obdobje 2021–2027. Glede na to, da so vse države članice sprejele partnerske sporazume in skoraj vse programe kohezijske politike, bi morale države članice pojasniti, kako novi ali spremenjeni ukrepi načrta za okrevanje in odpornost dopolnjujejo izvajanje programov iz uredbe o skupnih določbah za obdobje 2021–2027 (15).

Komplementarnost financiranja in preprečevanje dvojnega financiranja

Države članice bi morale v svojem spremenjenem načrtu za okrevanje in odpornost navesti, ali so se spremenili načini, vzpostavljeni za zagotovitev komplementarnosti financiranja in skladnosti s členom 9 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. V zvezi s tem se še naprej v celoti uporabljajo smernice načrta za okrevanje in odpornost iz leta 2021.

Izvajanje

Izvedbeni okvir je bil ocenjen kot del prvotnih načrtov za okrevanje in odpornost, pri čemer se predpostavlja, da se bodo države članice pri izvajanju svojih spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost še naprej zanašale na iste ureditve. Vse morebitne predlagane spremembe izvedbenega okvira pa je treba pojasniti.

Če so imele države članice do zdaj težave pri izvajanju svojih načrtov za okrevanje in odpornost (na primer zaradi pomanjkanja upravnih zmogljivosti, nerazvitega informacijskega sistema ali ne dovolj jasnih pooblastil za pristojne organe), se jih spodbuja, naj proaktivno razmislijo o svojih obstoječih ureditvah, da bodo učinkovitejše. Države članice so tudi pozvane, naj s Komisijo razpravljajo o dosedanjih izkušnjah, da bi ugotovile, ali bi spremembe izvedbenega okvira lahko prispevale k boljšemu izvajanju reform in naložb.

Če država članica spremeni svoj načrt za okrevanje in odpornost, da bi prejela večji finančni prispevek ali posojilo, bi morala dokazati, da imajo organi, pristojni za usklajevanje in izvajanje načrta, zadostne upravne zmogljivosti in ustrezna pooblastila. Na splošno bi morale države članice zagotoviti zadostno upravno zmogljivost za izvajanje naložb iz načrta za okrevanje in odpornost, zato imajo možnost, da v izračun stroškov svojih naložb ali reform vključijo začasne in omejene upravne stroške, če so taki stroški povezani z izvajanjem točno te naložbe ali reforme.

Države članice lahko instrument za tehnično podporo uporabijo tudi za izvajanje naložb in reform iz poglavja REPowerEU, kot je pojasnjeno v smernicah načrta za okrevanje in odpornost iz leta 2021. Države članice so pozvane, naj navedejo, ali želijo uporabiti člen 7(2) uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost kot del posebne reforme ali naložbe, na katero bi se tehnična podpora nanašala. Če država članica zaprosi ali namerava zaprositi za horizontalno podporo v okviru instrumenta za tehnično podporo v zvezi z izvajanjem načrta za okrevanje in odpornost, npr. v zvezi z ukrepi komuniciranja, je pozvana, da to navede v tem oddelku.

Postopek posvetovanja

Države članice bi morale predložiti povzetek postopka posvetovanja, izvedenega v skladu z njihovimi nacionalnimi pravnimi okviri, na podlagi katerega se predloži spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost oziroma njegov dodatek. Postopek posvetovanja bi moral biti sorazmeren z obsegom sprememb, uvedenih v načrtih za okrevanje in odpornost. Za spremembe, ki odražajo nekoliko spremenjeno dodelitev finančnih sredstev, na primer ni potrebna enaka vrsta posvetovalnega postopka, kot za spremembe, s katerimi se zaproša za znaten znesek posojila. Ker se je obseg posvetovanj pri pripravi prvotnih načrtov za okrevanje in odpornost razlikoval, zlasti zaradi izrednih razmer zaradi COVID-19, se države članice spodbuja, naj ta proces na splošno okrepijo, če spremenijo svoje načrte za okrevanje in odpornost. Zagotoviti bi morale, da se deležniki, vključno z lokalnimi in regionalnimi organi, socialnimi partnerji, nevladnimi organizacijami in po potrebi deležniki iz kmetijskega sektorja, pravočasno in smiselno vključijo v oblikovanje, izvajanje in spremljanje vseh novih ali dopolnjenih ukrepov v skladu z njihovimi nacionalnimi pravnimi okviri.

Za izvajanje ustreznih ukrepov je morda primerno, da države članice pogoje, povezane z regionalnimi ali lokalnimi vidiki, vključijo v mejnike ali cilje, ki vključujejo geografsko razsežnost (na primer z dodajanjem posebnih pogojev, povezanih s posvetovanjem z lokalnimi in regionalnimi oblastmi). Vključujejo lahko tudi podobne pogoje za posvetovanje s socialnimi partnerji in po potrebi deležniki iz kmetijskega sektorja, povezanimi z izvajanjem ustreznih reform ali naložb.

Poleg tega bo evropski semester pomemben okvir za razpravo o napredku pri izvajanju načrtov za okrevanje in odpornost z deležniki v skladu s praksami in tradicijami posameznih držav članic. Prav tako lahko države članice svoja dosedanja in predvidena posvetovanja opišejo tudi v svojih nacionalnih reformnih programih. Izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost bo lahko uspešno le z močno regionalno in lokalno odgovornostjo ter podporo socialnih partnerjev in civilne družbe.

Običajne zahteve glede posvetovanja, vključno z zahtevo po predložitvi povzetka, ki opisuje, kako je bil upoštevan prispevek deležnikov, se bodo uporabljale tudi pri pripravi poglavja REPowerEU. Države članice bi morale v svojih povzetkih navesti, kako so bili rezultati posvetovanja upoštevani v njihovih poglavjih REPowerEU. Opisati bi morale postopek posvetovanja, vključno z njegovimi glavnimi značilnostmi, vrstami deležnikov in glavnimi prejetimi prispevki. Nadalje bi morale opisati, kako so se pri zasnovi ukrepov REPowerEU upoštevale prejete povratne informacije, in navesti, kako se bodo še naprej upoštevale med izvajanjem.

Pomembno bo imeti široko posvetovanje, ki bo vključevalo zlasti deležnike z ustreznim strokovnim znanjem o vprašanjih, povezanih z REPowerEU. Trajanje postopka posvetovanja bi moralo biti sorazmerno z nujnostjo predložitve poglavij REPowerEU.

Dodatno javno posvetovanje ne bo potrebno v primerih, ko države članice razširijo ukrepe, medtem ko njihova vsebina ostane nespremenjena, ali kadar obstoječe ukrepe zaradi zmanjšanega najvišjega finančnega prispevka prestavijo v poglavje REPowerEU.

Nadzor in revizija

Sistemi notranjih kontrol so bistveni za zagotovitev, da so načrti za okrevanje in odpornost v celoti skladni s členom 22 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost. V zvezi s tem in glede na spremembe, ki izhajajo iz dopolnitve načrta za okrevanje in odpornost, je bistveno, da države članice natančno utemeljijo, da so vzpostavljene strukture nadzora še vedno ustrezne in kako bodo po potrebi okrepljene, da bi zagotovile ustrezne vire in strukture. Ključne zahteve glede kontrolnih sistemov države članice so vključene v Prilogo I k sporazumu o financiranju in posojilu, ki sta ga podpisali Komisija in država članica. Zlasti če spremenjeni načrt za okrevanje in odpornost vsebuje nove ali dopolnjene ukrepe, bi morala država članica pojasniti in dokazati, da so nadzorne strukture še vedno ustrezne ali, kjer je to ustrezno, kako se bodo njihove zmogljivosti, vključno z osebjem in postopki, okrepile sorazmerno s povečanjem obsega načrta za okrevanje in odpornost.

Če dodatek finančnega prispevka ne poveča bistveno, a se še vedno spremeni v primerjavi s prvotnim načrtom za okrevanje in odpornost, se od držav članic zahteva, da predložijo posodobljeno razlago nadzornih ureditev in sistemov, vključno s sistemom repozitorija podatkov o končnih prejemnikih.

Komuniciranje

Države članice bi morale še naprej izvajati svojo komunikacijsko strategijo in jo po potrebi posodabljati, če je treba vključiti na novo dodane reforme in naložbe, da se v skladu s členom 34 uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter členom 10 sporazumov o financiranju zagotovi ozaveščenost javnosti o financiranju Unije. Države članice naj ob predložitvi spremenjenih načrtov za okrevanje in odpornost opišejo ukrepe, ki so jih sprejele za izvajanje teh obveznosti, da bi Komisiji olajšale spremljanje skladnosti z navedenimi določbami.

Komunikacijske kampanje bi se morale osredotočiti na ozaveščanje širše javnosti o ključnih reformah in naložbah v okviru evropskega odziva, zlasti v okviru REPowerEU, ter izboljšanje poznavanja načrtov za okrevanje in odpornost ter njihovega namena. Države članice naj svoje komunikacijske dejavnosti v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost osredotočijo na naslednja področja:

—	pojasnjevanje in opozarjanje na cilje njihovega načrta za okrevanje in odpornost ter njegove koristi za državo članico;

—	ponazarjanje s praktičnimi dokazi, zakaj reforme in naložbe koristijo družbi, okrevanju Evrope, zelenemu in digitalnemu prehodu ter energetski varnosti;

—	zagotavljanje zadostne vidnosti politične podpore načrtu za okrevanje in odpornost na visoki ravni;

—	obveščanje o prelomnih projektih in pripisovanje njihove uresničitve mehanizmu za okrevanje in odpornost;

—	spodbujanje potencialnih upravičencev, naj zaprosijo za financiranje v okviru načrta za okrevanje in odpornost;

—	prikazovanje splošnega napredka pri izvajanju reform in naložb, zlasti v okviru načrta REPowerEU, vključno z rednimi pogovori s socialnimi partnerji, zadevnimi skupnostmi in civilno družbo na splošno.

Prek mreže Inform EU je tudi Komisija na voljo, da priskoči na pomoč državam članicam pri izvajanju njihovih nacionalnih komunikacijskih strategij, med drugim tudi o njihovih spremenjenih načrtih za okrevanje in odpornost.

Preglednost glede končnih prejemnikov

Preglednost uporabe sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost se je povečala z vključitvijo nove obveznosti glede preglednosti v uredbo o REPowerEU. Države članice bodo morale vzpostaviti javno dostopen portal, ki bo enostaven za uporabo in na katerem bodo objavljale podatke o 100 končnih prejemnikih, ki za izvajanje ukrepov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost prejemajo najvišje zneske financiranja.

Končne prejemnike bi bilo treba razumeti kot zadnji subjekt, ki prejme sredstva in ni izvajalec ali podizvajalec. To je treba razlikovati od upravičencev, ki so v okviru neposrednega upravljanja mehanizma države članice.

Ti podatki bi morali vključevati pravno ime končnega prejemnika, v primeru fizične osebe pa ime in priimek prejemnika, znesek prejetih sredstev in povezani ukrep (oziroma ukrepe) v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, za katere je bilo financiranje prejeto. Pri določanju 100 največjih prejemnikov bi bilo treba upoštevati samo sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost, saj se lahko nekatere naložbe delno financirajo tudi z drugim javnim financiranjem.

Da se zagotovita sorazmernost in spoštovanje zasebnosti, bi bilo treba, kadar so končni prejemniki fizične osebe, vse osebne podatke izbrisati dve leti po koncu poslovnega leta, v katerem so bila končnemu prejemniku izplačana zadnja sredstva iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Podobno se po analogiji za mehanizem za okrevanje in odpornost uporablja nekaj izjem od pravil glede objave podatkov iz člena 38(3) finančne uredbe. Te se nanašajo na naslednje primere:

—	podpora za izobraževanje, plačana fizičnim osebam, in kakršna koli druga neposredna pomoč, plačana fizičnim osebam, ki jo najbolj potrebujejo, kot so brezposelni in begunci (člen 191(4)(b) finančne uredbe);

—	naročila zelo nizke vrednosti, oddana strokovnjakom, izbranim na podlagi njihove strokovne usposobljenosti (člen 237(2) finančne uredbe), in naročila zelo nizke vrednosti pod 15 000 EUR (znesek iz točke 14.4 Priloge I k finančni uredbi);

—	finančna podpora, ki se zagotovi iz finančnih instrumentov, za znesek, nižji od 500 000 EUR;

—	kadar razkritje ogroža pravice in svoboščine zadevnih oseb ali subjektov, kot jih varuje Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, ali škodi poslovnim interesom prejemnikov.

Glede na zneske v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ni verjetno, da bi se izjeme iz prvih treh alinej uporabljale za 100 največjih prejemnikov. Prav tako se ne pričakuje, da bi bila četrta izjema uporabljena široko. Glede na to, da se objava podatkov nanaša le na velike prejemnike, ki naj bi bile po pričakovanjih večinoma pravne osebe, bi bilo treba vse pomisleke glede zasebnosti v zvezi s fizičnimi osebami pretehtati glede na potrebo po preglednosti porabe sredstev EU. Poleg tega je treba opozoriti, da bo sklicevanje na člen 38(3) finančne uredbe odražalo morebitne prihodnje spremembe te določbe.

Poleg objave teh podatkov na portalih držav članic bo Komisija te podatke centralizirala v preglednici kazalnikov okrevanja in odpornosti skupaj s povezavami do portalov držav članic. Podatke bo treba posodabljati dvakrat letno, Komisija pa si bo prizadevala za časovno uskladitev posodobitev z obstoječim polletnim poročanjem aprila in oktobra. Prvo zbiranje informacij bo potekalo vzporedno s polletnim poročanjem aprila 2023. Komisija bo objavila tudi interaktivni zemljevid z različnimi ukrepi in njihovimi lokacijami v državah članicah.

---

(1)  Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(2)  Industrijski načrt v okviru zelenega dogovora za neto ničelno dobo z dne 1. februarja 2023 (COM(2023) 62) https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX %3A52023DC0062

(3)  https://commission.europa.eu/system/files/2021-01/document_travail_service_part1_v2_en.pdf

(4)  V skladu s členom 26a(1) uredbe o skupnih določbah lahko države članice, ki predložijo poglavje REPowerEU, zahtevajo, da se do 7,5 % njihove začetne nacionalne dodelitve v okviru ESRR, ESS+ in Kohezijskega sklada vključi v prednostne naloge, ki prispevajo k ciljem REPowerEU, kot so določeni v členu 21c uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost, če taka podpora prispeva k specifičnim ciljem zadevnega sklada, kot so določeni v uredbah za posamezne sklade. Vendar 7,5 % nacionalne dodelitve v okviru uredbe o skupnih določbah, ki se uporabi za naložbe, ki prispevajo k ciljem REPowerEU, ni del poglavij REPowerEU niti načrtov za okrevanje in odpornost.

(*1)  Na podlagi dodeljenih sredstev za Evropski sklad za regionalni razvoj, Kohezijski sklad in Evropski socialni sklad plus po prerazporeditvah v okviru sprejetja sporazumov o partnerstvu.

(5)  BND v letu 2019 na presečni datum maja 2020 v skladu z uvodno izjavo [48] uredbe o mehanizmu za okrevanje in odpornost ter Prilogo 1.

(6)  Dopis Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z dne 30. junija 2022„Mehanizem za okrevanje in odpornost: posodobitev najvišjega finančnega prispevka“.

(7)  Ti primeri so zgolj ponazoritveni in nikakor ne vplivajo na oceno Komisije glede utemeljitve, ki jo je predložila država članica.

(8)  Obnovljivi vodik pomeni vodik, proizveden z energijo iz obnovljivih virov v skladu z metodologijami, določenimi za obnovljiva tekoča in plinasta goriva nebiološkega izvora, namenjena uporabi v prometu, v Direktivi (EU) št. 2018/2001 ter povezanih izvedbenih in delegiranih aktih.

(9)  Kar zadeva vodik iz nefosilnih virov, lahko kot referenčna točka služi Začasni okvir za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu po agresiji Rusije proti Ukrajini (UL C 426, 9.11.2022, str. 1). V okviru cilja o proizvodnji in uporabi obnovljivega vodika in vodika iz nefosilnih virov ni mogoče podpreti vodika, proizvedenega s plinsko pirolizo ali parnim reformingom metana z zajemanjem in shranjevanjem ogljika.

(10)  Nadaljnji primeri ukrepov so na voljo v sporočilu z naslovom Spopadanje z naraščajočimi cenami energije: nabor orodij za ukrepanje in podporo, COM(2021) 660 final.

(11)  Za podporo napravam, ki so vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, se bodo uporabljala merila, določena v tehničnih smernicah za načelo, da se ne škoduje bistveno, in prilogah izvedbenih sklepov Sveta.

(12)  Komisija v okviru rednega cikla evropskega semestra običajno predlaga priporočila za posamezne države proti koncu maja/začetku junija, potrdi jih Evropski svet, Svet pa jih sprejme v začetku julija.

(13)  SEC(2022) 70 final – SWD(2022) 19 final – SWD(2022) 20 final.

(14)  Zlasti za MSP.

(15)  Glej del 1 v zvezi z načini vlaganja zahtevkov za prerazporeditve med mehanizmom za okrevanje in odpornost ter skladi kohezijske politike.