V skladu s členom 98 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (1) je ta objava podlaga za uveljavljanje pravice do ugovora zoper vlogo v dveh mesecih od datuma te objave.

VLOGA ZA SPREMEMBO SPECIFIKACIJE PROIZVODA NA RAVNI UNIJE

„Dunántúli / Dunántúl“

PGI-HU-A1351-AM03

Datum vloge: 20. maj 2020

1.   Vložnik in pravni interes

Svet vinskih skupnosti na vinorodnem območju Etyek-Buda

Svet vinskih skupnosti na vinorodnem območju Etyek-Buda (Etyek-Budai Borvidék Hegyközségi Tanácsa), ki vlaga vlogo za spremembo, je vložil vlogo za registracijo ZGO „Dunántúl“.

Svet vinskih skupnosti na vinorodnem območju Etyek-Buda zastopa naslednje vinske skupnosti in svete vinskih skupnosti, ki so soglasno podprli vlogo za spremembo: Badacsonyi Borvidék Hegyközségi Tanácsa (regionalni svet vinskih skupnosti na vinorodnem območju Badacsony); Balatonboglári Borvidék Hegyközségi Tanácsa (regionalni svet vinskih skupnosti na vinorodnem območju Balatonboglár); Balatonfelvidéki Hegyközségi Tanács (regionalni svet vinskih skupnosti na območju Balatonfelvidék); Balatonfüred-Csopaki Borvidék Hegyközségi Tanács (regionalni svet vinskih skupnosti na vinorodnem območju Balatonfüred-Csopak); Etyek-Budai Borvidék Hegyközségi Tanácsa (regionalni svet vinskih skupnosti na vinorodnem območju Etyek-Buda); Móri Borvidék Hegyközségi Tanácsa (regionalni svet vinskih skupnosti na vinorodnem območju Mór); Nagy-Somlói Borvidék Hegyközsége (vinske skupnosti na vinorodnem območju Nagy-Somló); Neszmélyi Borvidék Hegyközségi Tanács (regionalni svet vinskih skupnosti na vinorodnem območju Neszmély); Pannonhalmi Borvidék Hegyközsége (vinske skupnosti na vinorodnem območju Pannonhalma); Pécsi Borvidék Hegyközségi Tanácsa (regionalni svet vinskih skupnosti na vinorodnem območju Pécs); Soproni Borvidék Hegyközségi Tanácsa (regionalni svet vinskih skupnosti na vinorodnem območju Sopron); Hegyközségi Tanács Szekszárd (svet vinskih skupnosti na vinorodnem območju Szekszárd); Tolnai Borvidék Hegyközségi Tanácsa (regionalni svet vinskih skupnosti na vinorodnem območju Tolna); Villányi Borvidék Hegyközségi Tanácsa (regionalni svet vinskih skupnosti na vinorodnem območju Villány); Zalai Borvidék Hegyközségi Tanácsa (regionalni svet vinskih skupnosti na vinorodnem območju Zala).

2.   Postavka v specifikaciji proizvoda, na katero se sprememba nanaša

☐	Ime proizvoda

☒	Kategorija proizvoda vinske trte

☒

Povezava

☐	Omejitve trženja

3.   Opis spremembe in razlogi zanjo

Vključitev kategorije proizvoda gazirano biser vino (enotni dokument, oddelek 3: Kategorije proizvodov vinske trte)

Sprememba specifikacije proizvoda bi omogočila, da se tudi proizvodi z ZGO „Dunántúl / Dunántúli“ dajejo na trg po kategoriji proizvodov.

Vinske kleti so začele proizvajati gazirano biser vino na razmejenem območju pred več desetletji. Potrošniki so začeli to vino sčasoma tesno povezovati z regijo Dunántúl (Prekdonavje), zaradi izjemne kakovosti pa je pridobilo poseben sloves in prepoznavnost. Namen te spremembe je zagotoviti nadaljnjo rast slovesa tega proizvoda in harmonizacijo proizvodnih pogojev v vinskih kleteh, ki delujejo na razmejenem območju. V zadnjih letih se je povpraševanje na trgu vse bolj preusmerilo h gaziranim penečim vinom.

Zadevne postavke:

poglavje II	:	Opis vin (enotni dokument, točka 4: Opis vin);
poglavje III	:	Posebni enološki postopki (enotni dokument, točka 5.1.2: Obvezni enološki postopki; točka 5.2: Največji donosi)
Poglavje V	:	Največji donos (enotni dokument, točka 5.2: Največji donosi);
poglavje VI	:	Dovoljene sorte vinske trte (enotni dokument, točka 7: Glavne sorte vinske trte);
poglavje VII	:	Povezava z geografskim območjem (enotni dokument, točka 8.2: Opis povezave);
poglavje VIII	:	Dodatni pogoji (enotni dokument, točka 9: Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)).

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Dunántúli / Dunántúl

2.   Vrsta geografske označbe

ZGO – zaščitena geografska označba

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

9.	Gazirano biser vino

4.   Opis vin

Belo vino

Lahka bela vina, ki segajo od zelenkasto rumene do zlato rumene barve, s srednje intenzivno aromo in dobro zaokroženimi kislinami.

*	Za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo mejne vrednosti iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 g/l, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Rdeče vino

Barva rdečih vin sega od škrlatne do rubinaste, vina pa imajo sadno aromo, srednjo vsebnost taninov ter dobro zaokrožene in uravnotežene kisline.

*	Za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo mejne vrednosti iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 g/l, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Vino rosé

Barva vin rosé sega od lososove do svetlo rdeče, vina pa imajo srednje intenzivno aromo in dobro zaokrožene kisline.

*	Za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo mejne vrednosti iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 g/l, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Gazirano biser vino – belo

Barva teh vin sega od zelenkasto bele do zlato rumene. Imajo saden vonj, predvsem po agrumih, hruški in zelenem jabolku. Gre za vina lahkega telesa z lahkotnim okusom in svežimi kislinami. Okus in arome vina se z dodanim raztopljenim ogljikovim dioksidom okrepijo.

*	Za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo mejne vrednosti iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 g/l, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Gazirano biser vino – rosé

Barva vin lahko sega od blede barve čebulne lupine do svetlo rdeče barve. Imajo saden vonj (večinoma po češnjah in jagodah) ter živahen in svež značaj. Okus in arome vina se z dodanim raztopljenim ogljikovim dioksidom okrepijo.

*	Za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo mejne vrednosti iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 g/l, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

Gazirano biser vino – rdeče

Barva vin lahko sega od blede barve čebulne lupine do svetlo rdeče barve. Imajo saden vonj (večinoma po slivah, češnjah in višnjah) ter živahen in svež značaj. Okus in arome vina se z dodanim raztopljenim ogljikovim dioksidom okrepijo.

*	Za največji delež skupnega alkohola in najvišjo vsebnost skupnega žveplovega dioksida se uporabljajo mejne vrednosti iz zakonodaje EU.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9
Najnižja vsebnost skupnih kislin	4 g/l, izraženi kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

(a)   Posebni enološki postopki

Pravila rezi

Vinogradniške prakse

V vinogradih, zasajenih po 1. avgustu 2010: dvokraki šparon, moser, sylvoz, nizki, srednje visoki in visoki kordon, guyot, enojna zavesa, glavasta, kotlasta in pahljačasta gojitvena oblika.

Gostota zasaditve: najmanj 3 300 vinskih trt na hektar.

V vinogradih, zasajenih pred 1. avgustom 2010, se lahko uporabljata vsaka predhodno odobrena gojitvena oblika in gostota nasada, če se v vinogradu proizvodnja nadaljuje.

Najnižja vsebnost sladkorja v grozdju (izražena v deležu potencialnega alkohola in po madžarskem sistemu razvrščanja mošta (MM))

Vinogradniške prakse

Za vino in gazirano biser vino: 8 vol. %, 13,4 MM.

Način in datum trgatve

Vinogradniške prakse

Način trgatve: dovoljeni sta strojna in ročna trgatev.

Določitev datuma trgatve: prvi datum trgatve je 1. avgust vsako leto.

Nedovoljeni enološki postopki

Posebni enološki postopek

Grozdje, ki se uporablja za proizvodnjo vina „Dunántúli / Dunántúl“, se obdela s splošnimi postopki. Enološki postopki iz vrstic 11.1 in 11.3 preglednice 2 Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/934 (2) niso dovoljeni.

(b)   Največji donosi

Vina in gazirana biser vina

160 hl/ha

Vina in gazirana biser vina – ročna trgatev

22 700 kg grozdja na hektar

Vina in gazirana biser vina – strojna trgatev

21 700 kg grozdja na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Območje desno od glavnega rokava Donave v županijah Baranja, Budimpešta in Pešta ter območja v županijah Fejér, Győr-Moson-Sopron, Komárom-Esztergom, Somogy, Tolna, Vas, Veszprém in Zala, ki so razvrščena v razreda I in II katastra vinorodnih območij.

7.   Sorte vinske trte

Aletta

Alibernet

Alicante boushet

Bacchus

Bianca

Blauburger

Blauer frühburgunder

Blauer silvaner

Budai – budai zöld

Budai – zöld budai

Budai – zöldfehér

Budai – zöldszőlő

Bíbor kadarka

Cabernet franc – cabernet

Cabernet franc – carbonet

Cabernet franc – carmenet

Cabernet franc – gros cabernet

Cabernet franc – gros vidur

Cabernet franc – kaberne fran

Cabernet sauvignon

Chardonnay – chardonnay blanc

Chardonnay – kereklevelű

Chardonnay – morillon blanc

Chardonnay – ronci bilé

Chasselas – chasselas blanc

Chasselas – chasselas dorato

Chasselas – chasselas doré

Chasselas – chrupka belia

Chasselas – fehér fábiánszőlő

Chasselas – fehér gyöngyszőlő

Chasselas – fendant blanc

Chasselas – saszla belaja

Chasselas – weisser gutedel

Csabagyöngye – pearl of csaba

Csabagyöngye – perla czabanska

Csabagyöngye – perla di csaba

Csabagyöngye – perle di csaba

Csabagyöngye – perle von csaba

Csabagyöngye – vengerskii muskatnii rannüj

Csabagyöngye – zsemcsug szaba

Cserszegi fűszeres

Csomorika – csomor

Csomorika – gyüdi fehér

Csomorika – szederkényi fehér

Csókaszőlő

Domina

Dornfelder

Ezerfürtű

Ezerjó – kolmreifler

Ezerjó – korponai

Ezerjó – szadocsina

Ezerjó – tausendachtgute

Ezerjó – tausendgute

Ezerjó – trummertraube

Furmint - furmint bianco

Furmint – moslavac bijeli

Furmint – mosler

Furmint – posipel

Furmint – som

Furmint – szigeti

Furmint – zapfner

Generosa

Hamburgi muskotály – miszket hamburgszki

Hamburgi muskotály – moscato d'amburgo

Hamburgi muskotály – muscat de hambourg

Hamburgi muskotály – muscat de hamburg

Hamburgi muskotály – muszkat gamburgszkij

Hárslevelű – feuilles de tilleul

Hárslevelű – garszleveljü

Hárslevelű – lindeblättrige

Hárslevelű – lipovina

Irsai olivér – irsai

Irsai olivér – muskat olivér

Irsai olivér – zolotis

Irsai olivér – zolotisztüj rannüj

Juhfark – fehérboros

Juhfark – lämmerschwantz

Juhfark – mohácsi

Juhfark – tarpai

Kadarka – csetereska

Kadarka – fekete budai

Kadarka – gamza

Kadarka – jenei fekete

Kadarka – kadar

Kadarka – kadarka negra

Kadarka – negru moale

Kadarka – szkadarka

Kadarka – törökszőlő

Karát

Királyleányka – dánosi leányka

Királyleányka – erdei sárga

Királyleányka – feteasca regale

Királyleányka – galbena de ardeal

Királyleányka – königliche mädchentraube

Királyleányka – königstochter

Királyleányka – little princess

Korai piros veltelini – crvena babovina

Korai piros veltelini – eper szőlő

Korai piros veltelini – frühroter velteliner

Korai piros veltelini – kis veltelini

Korai piros veltelini – malvasia rossa

Korai piros veltelini – piros malvazia

Korai piros veltelini – velteliner rouge précoce

Korai piros veltelini – veltlinske cervené skoré

Korona

Kék bakator

Kékfrankos – blauer lemberger

Kékfrankos – blauer limberger

Kékfrankos – blaufränkisch

Kékfrankos – limberger

Kékfrankos – moravka

Kéknyelű – blaustängler

Kékoportó – blauer portugieser

Kékoportó – modry portugal

Kékoportó – portugais bleu

Kékoportó – portugalske modré

Kékoportó – portugizer

Kövidinka – a dinka crvena

Kövidinka – a dinka mala

Kövidinka – a dinka rossa

Kövidinka – a kamena dinka

Kövidinka – a ruzsica

Kövidinka – steinschiller

Kövérszőlő – grasa

Kövérszőlő – grasa de cotnari

Leányka – dievcenske hrozno

Leányka – feteasca alba

Leányka – leányszőlő

Leányka – mädchentraube

Menoire

Merlot

Nektár

Nero

Olasz rizling – grasevina

Olasz rizling – nemes rizling

Olasz rizling – olaszrizling

Olasz rizling – riesling italien

Olasz rizling – risling vlassky

Olasz rizling – taljanska grasevina

Olasz rizling – welschriesling

Ottonel muskotály – miszket otonel

Ottonel muskotály – muscat ottonel

Ottonel muskotály – muskat ottonel

Pinot blanc – fehér burgundi

Pinot blanc – pinot beluj

Pinot blanc – pinot bianco

Pinot blanc – weissburgunder

Pinot noir – blauer burgunder

Pinot noir – kisburgundi kék

Pinot noir – kék burgundi

Pinot noir – kék rulandi

Pinot noir – pignula

Pinot noir – pino csernüj

Pinot noir – pinot cernii

Pinot noir – pinot nero

Pinot noir – pinot tinto

Pinot noir – rulandski modre

Pinot noir – savagnin noir

Pinot noir – spätburgunder

Pintes

Piros bakator – bakar rózsa

Piros bakator – bakator rouge

Piros bakator – bakatortraube

Piros veltelini – nagyságos

Piros veltelíni – fleischtraube

Piros veltelíni – somszőlő

Piros veltelíni – velteliner rouge

Piros veltelíni – veltlinské cervené

Piros veltelíni – veltlinszki rozovij

Pátria

Pölöskei muskotály

Rajnai rizling – johannisberger

Rajnai rizling – rheinriesling

Rajnai rizling – rhine riesling

Rajnai rizling – riesling

Rajnai rizling – riesling blanc

Rajnai rizling – weisser riesling

Rizlingszilváni – müller thurgau

Rizlingszilváni – müller thurgau bijeli

Rizlingszilváni – müller thurgau blanc

Rizlingszilváni – rivaner

Rizlingszilváni – rizvanac

Rozália

Rubintos

Rózsakő

Sagrantino

Sauvignon – sauvignon bianco

Sauvignon – sauvignon bijeli

Sauvignon – sauvignon blanc

Sauvignon – sovinjon

Semillon – petit semillon

Semillon – semillon bianco

Semillon – semillon blanc

Semillon – semillon weisser

Syrah – blauer syrah

Syrah – marsanne noir

Syrah – serine noir

Syrah – shiraz

Syrah – sirac

Szürkebarát – auvergans gris

Szürkebarát – grauburgunder

Szürkebarát – graumönch

Szürkebarát – pinot grigio

Szürkebarát – pinot gris

Szürkebarát – ruländer

Sárfehér

Sárga muskotály – moscato bianco

Sárga muskotály – muscat blanc

Sárga muskotály – muscat bélüj

Sárga muskotály – muscat de frontignan

Sárga muskotály – muscat de lunel

Sárga muskotály – muscat lunel

Sárga muskotály – muscat sylvaner

Sárga muskotály – muscat zlty

Sárga muskotály – muskat weisser

Sárga muskotály – weiler

Sárga muskotály – weisser

Tannat

Tramini – gewürtztraminer

Tramini – roter traminer

Tramini – savagnin rose

Tramini – tramin cervené

Tramini – traminer

Tramini – traminer rosso

Turán

Viktória gyöngye

Viognier

Vulcanus

Zalagyöngye

Zefír

Zengő

Zenit

Zeus

Zweigelt – blauer zweigeltrebe

Zweigelt – rotburger

Zweigelt – zweigeltrebe

Zöld szagos – decsi szagos

Zöld szagos – zöld muskotály

Zöld szilváni – grüner sylvaner

Zöld szilváni – silvanec zeleni

Zöld szilváni – sylvánske zelené

Zöld veltelíni – grüner muskateller

Zöld veltelíni – grüner veltliner

Zöld veltelíni – veltlinské zelené

Zöld veltelíni – zöldveltelíni

8.   Opis povezave

8.1.   Vino

Opis razmejenega območja

Razmejeno območje proizvodnje za zaščiteno geografsko označbo „Dunántúli / Dunántúl“ obsega regijo Prekdonavje (po madžarsko „Dunántúl“) na Madžarskem. Celinsko podnebje te regije pridobi submediteranski značaj zaradi dveh dejavnikov: zračnih tokov z zahoda, ki prinašajo hladen in vlažen oceanski in gorski zrak, ter sredozemskih zračnih tokov z juga, ki v Prekdonavje prinašajo suh in topel zrak s Sredozemskega morja. Poletja so zato vlažnejša in manj vroča kot v sredozemski regiji, jeseni pa so bolj sončne in bolj suhe kot v drugih regijah s celinskim podnebjem.

Povprečna letna temperatura je 9–11 °C, letno je približno 1 900 sončnih ur. Letna količina padavin se giblje med 600 in 800 mm. Za pokrajino Prekdonavja so značilni hribi in srednje visoke gorske verige. Pomembna značilnost te pokrajine so potoki, reke in ponekod jezera, ki se nahajajo v bližini večine naselij. Tla na razmejenem območju proizvodnje so sprana rjava gozdna tla.

Opis vin

Za vsa vina „Dunántúli / Dunántúl“ so ne glede na vrsto značilne diskretna, srednje intenzivna aroma, dobro zaokrožene kisline ter lahkotnost in svežina.

Vinogradništvo je imelo ključno vlogo tudi v življenju prvih madžarskih naseljencev v Prekdonavju in je bilo pomemben vir dohodka za lokalne prebivalce: vino je bilo pomemben izvozni proizvod, ki se je v velikih količinah prevažal v sosednje države.

Predstavitev in prikaz vzročne povezave

Zaradi zahodnih zračnih tokov, ki vplivajo na podnebje v Prekdonavju, je dovolj padavin tudi v poletnem obdobju, število sušnih dni pa je razmeroma majhno v primerjavi z drugimi celinskimi regijami na isti zemljepisni širini. Zaradi zmogljivosti rjavih gozdnih tal, da zadržujejo vodo, imajo vinske trte tudi v poletni vročini dovolj vode.

Proizvajalci na območju proizvodnje na južnih, jugovzhodnih in jugozahodnih pobočjih običajno zasadijo srednje pozne (npr. kadarka in kékoportó) in pozne (npr. olaszrizling, kékfrankos in szürkebarát) sorte vinske trte, ki so značilne za ZGO „Dunántúli / Dunántúl“. Sončni žarki, ki se odbijajo od gladine potokov, rek ali jezer ob vznožju teh pobočij, pomagajo grozdju zoreti v dolgi, sončni jeseni, ki jo je mogoče pripisati sredozemskim anticiklonom, ter vinom „Dunántúli / Dunántúl“ dajejo dobro zaokrožene, zrele kisline in bogat okus, vinom rosé in rdečim vinom pa svilnate, elegantne tanine.

8.2.   Gazirano biser vino

Opis razmejenega območja

Razmejeno območje proizvodnje za zaščiteno geografsko označbo „Dunántúli / Dunántúl“ obsega regijo Prekdonavje (po madžarsko „Dunántúl“) na Madžarskem. Celinsko podnebje te regije pridobi submediteranski značaj zaradi dveh dejavnikov: zračnih tokov z zahoda, ki prinašajo hladen in vlažen oceanski in gorski zrak, ter sredozemskih zračnih tokov z juga, ki v Prekdonavje prinašajo suh in topel zrak s Sredozemskega morja. Poletja so zato vlažnejša in manj vroča kot v sredozemski regiji, jeseni pa so bolj sončne in bolj suhe kot v drugih regijah s celinskim podnebjem.

Povprečna letna temperatura je 9–11 °C, letno je približno 1 900 sončnih ur. Letna količina padavin se giblje med 600 in 800 mm. Za pokrajino Prekdonavja so značilni hribi in srednje visoke gorske verige. Pomembna značilnost te pokrajine so potoki, reke in ponekod jezera, ki se nahajajo v bližini večine naselij. Tla na razmejenem območju proizvodnje so sprana rjava gozdna tla.

Opis vin

Posebna lastnost gaziranih biser vin je, da so zaradi dodanega ogljikovega dioksida lahkega telesa, njihove sveže kisline pa so v vseh serijah intenzivnejše, kar okrepi sveže in uravnotežene sadne zaznave.

Vsebnost kislin v gaziranih biser vinih „Dunántúli / Dunántúl“ je vsaj srednja in uravnotežena, vina pa so sveža z notami, ki spominjajo na sveže agrume, jabolko in celo hruško.

Predstavitev in prikaz vzročne povezave

Podnebje Prekdonavja je primerno za proizvodnjo lahkih in svežih belih vin, bogatih vin rosé in lahkih rdečih vin, ki so odlična osnovna vina za proizvodnjo gaziranih biser vin.

Vinske kleti so po stalnem spremljanju povpraševanja na trgu in zaradi napredka v konkurenčni tehnologiji pred več desetletji na razmejenem območju začele proizvajati gazirano biser vino. Potrošniki so začeli to vino sčasoma tesno povezovati s Prekdonavjem, zaradi izjemne kakovosti pa je pridobilo poseben sloves in prepoznavnost.

Kot je pojasnjeno pri vinih, je zaradi zahodnih zračnih tokov, ki vplivajo na podnebje v Prekdonavju, dovolj padavin tudi v poletnem obdobju, število sušnih dni pa je razmeroma majhno v primerjavi z drugimi celinskimi regijami na isti zemljepisni širini. Zaradi zmogljivosti rjavih gozdnih tal, da zadržujejo vodo, imajo vinske trte tudi v poletni vročini dovolj vode. Ta naravni pojav omogoča, da je sestava kislin v grozdju sort vinskih trt, ki se gojijo na tem območju, prefinjena in uravnotežena ter da se ohranijo primarne sadne arome grozdja. Značilno svežino in sadnost gaziranih biser vin „Dunántúli / Dunántúl“ je mogoče povezati s tem posebnim naravnim pojavom in s sortami vinske trte, ki se tam gojijo.

9.   Posebne dodatne zahteve (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Pravila glede označbe kategorije zaščite porekla

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Pravila za označbe

Izraz zaščitena geografska označba se lahko nadomesti s tradicionalnim izrazom „tájbor“ (deželno vino).

Angleški prevod „Transdanubia“ (Prekdonavje) se lahko vključi v isto vidno polje kot zaščitena geografska označba „Dunántúli / Dunántúl“.

Pravila glede izrazov, ki se lahko navedejo

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Belo vino: — „Virgin vintage“ ali „első szüret“ (prva trgatev), — „Muskotály“ (muškat), — „Cuvée“ ali „küvé“ (zvrst), — „Szűretlen“ (nefiltrirano), — „Primőr“ (mlado vino) ali „Újbor“ (novo vino), — „barrique“ ali „barrique-ban erjesztett“ (vrenje v sodih barik) ali „hordóban erjesztett“ (vrenje v sodih) ali „barrique-ban érlelt“ (starano v sodih barik) ali „hordóban érlelt“ (starano v sodih).

Vino rosé: — „Virgin vintage“ ali „első szüret“ (prva trgatev), — „Cuvée“ ali „küvé“ (zvrst), — „Szűretlen“ (nefiltrirano), — „Primőr“ (mlado vino) ali „Újbor“ (novo vino).

Rdeče vino: — „Siller“, — „Virgin vintage“ ali „első szüret“ (prva trgatev), — „Cuvée“ ali „küvé“ (zvrst), — „Szűretlen“ (nefiltrirano), — „Primőr“ (mlado vino) ali „Újbor“ (novo vino), — „barrique“ ali „barrique-ban erjesztett“ (vrenje v sodih barik) ali „hordóban erjesztett“ (vrenje v sodih) ali „barrique-ban érlelt“ (starano v sodih barik) ali „hordóban érlelt“ (starano v sodih).

Gazirano biser vino – belo: — „Virgin vintage“ ali „első szüret“ (prva trgatev), — „Muskotály“ (muškat), — „Cuvée“ ali „küvé“ (zvrst), — „Primőr“ (mlado vino) ali „Újbor“ (novo vino).

Gazirano biser vino – rosé: — „Virgin vintage“ ali „első szüret“ (prva trgatev), — „Cuvée“ ali „küvé“ (zvrst), — „Primőr“ (mlado vino) ali „Újbor“ (novo vino).

Gazirano biser vino – rdeče: — „Virgin vintage“ ali „első szüret“ (prva trgatev), — „Cuvée“ ali „küvé“ (zvrst), — „Primőr“ (mlado vino) ali „Újbor“ (novo vino).

Pravila glede izraza „muskotály“

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Izraz „muskotály“ se lahko kot omejen izraz navede le na etiketah vin z naslednjo sortno sestavo:

(i)	vsaj 85 % vina (razen količine proizvodov, ki se uporabljajo za slajenje) mora biti iz sort csabagyöngye, hamburgi muskotály, mátrai muskotály, cserszegi fűszeres, irsai olivér, nektár, ottonel muskotály, pölöskei muskotály, sárga muskotály ali zefír;

(ii)

vsaj 15 % vina mora biti iz sort bacchus, piros bakator, bianca, blauer silvaner, budai, chardonnay, chasselas, csomorika, ezerfürtű, ezerjó, furmint, generosa, hárslevelű, juhfark, karát, kéknyelű, királyleányka, korai piros veltelíni, korona, kövérszőlő, kövidinka, leányka, olasz rizling, pátria, pinot blanc, pintes, piros veltelíni, rajnai rizling, rizlingszilváni, rozália, rózsakő, sárfehér, sauvignon, semillon, szürkebarát, tramini, viktória gyöngye, vulcanus, zala gyöngye, zengő, zenit, zeus, zöld veltelíni, zöld szagos, zöld szilváni ali viognier.

Proizvodnja zunaj razmejenega območja proizvodnje

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

odstopanje od proizvodnje na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Vinski proizvodi „Dunántúli / Dunántúl“ se lahko proizvajajo le na razmejenem območju ali zaradi dolge tradicije in v skladu s členom 5(1), točka (a), Uredbe (EU) 2019/33 v naslednjih občinah dveh županij v neposredni bližini razmejenega območja: — županija Bács-Kiskun: Akasztó, Apostag, Ágasegyháza, Baja, Ballószög, Balotaszállás, Bácsalmás, Bácsszőlős, Bátmonostor, Bócsa, Borota, Bugac, Császártöltés, Csátalja, Csávoly, Csengőd, Csikéria, Csólyospálos, Dávod, Dunapataj, Dunavecse, Dusnok, Érsekcsanád, Érsekhalma, Felsőlajos, Fülöpháza, Fülöpjakab, Fülöpszállás, Hajós, Harkakötöny, Harta, Helvécia, Imrehegy, Izsák, Jakabszállás, Jánoshalma, Jászszentlászló, Kaskantyú, Kecel, Kecskemét, Kelebia, Kéleshalom, Kerekegyháza, Kiskőrös, Kiskunfélegyháza, Kiskunhalas, Kiskunmajsa, Kisszállás, Kunbaja, Kunbaracs, Kunfehértó, Kunszállás, Kunszentmiklós, Ladánybene, Lajosmizse, Lakitelek, Mélykút, Móricgát, Nagybaracska, Nemesnádudvar, Nyárlőrinc, Orgovány, Páhi, Pirtó, Rém, Solt, Soltszentimre, Soltvadkert, Sükösd, Szabadszállás, Szank, Szentkirály, Tabdi, Tázlár, Tiszaalpár, Tiszakécske, Tiszazug, Tompa, Vaskút in Zsana ter — županija Pešta: Abony, Albertirsa, Budapest-Rákosliget, Cegléd, Ceglédbercel, Csemő, Dány, Dömsöd, Gomba, Hernád, Inárcs, Kakucs, Kerepes, Kisnémedi, Kocsér, Kóka, Mogyoród, Monor, Monori erdő, Nagykőrös, Nyársapát, Ócsa, Őrbottyán, Örkény, Pilis, Ráckeve, Szada, Szigetcsép, Szigetszentmárton, Szigetújfalu, Tápiószele, Tápiószentmárton, Tóalmás, Tököl, Újlengyel, Vác, Vácegres, Vácrátót in Veresegyház.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://boraszat.kormany.hu/download/4/4c/e2000/DUNANTUL_OFJ_termekleiras%20v3_boraszat_220405.pdf

---

(1)   UL L 347, 20.12.2013, str. 671.

(2)   UL L 149, 7.6.2019, str. 1.