This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52023PC0433
Proposal for a COUNCIL DECISION on the position to be taken on behalf of the European Union in the Extended Commission of the Convention for the Conservation of Southern Bluefin Tuna and repealing Decision (EU) 2019/824
Predlog SKLEP SVETA o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v razširjeni komisiji Konvencije za ohranitev južnega modroplavutega tuna, ter razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/824
Predlog SKLEP SVETA o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v razširjeni komisiji Konvencije za ohranitev južnega modroplavutega tuna, ter razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/824
COM/2023/433 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.7.2023
COM(2023) 433 final
2023/0279(NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v razširjeni komisiji Konvencije za ohranitev južnega modroplavutega tuna, ter razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/824
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.Predmet urejanja predloga
Ta predlog se nanaša na sklep o stališču, ki naj se v imenu Evropske unije zastopa na zasedanjih Razširjene komisije Konvencije za ohranitev južnega modroplavutega tuna v obdobju 2024–2028 v zvezi s predvidenim sprejetjem ohranitvenih in upravljalnih ukrepov.
2.Ozadje predloga
2.1.Konvencija za ohranitev južnega modroplavutega tuna
Cilj Konvencije za ohranitev južnega modroplavutega tuna (v nadaljnjem besedilu: Konvencija CSBT) je z ustanovitvijo Komisije za ohranitev južnega modroplavutega tuna (v nadaljnjem besedilu: CCSBT) zagotoviti ohranitev in optimalno uporabo južnega modroplavutega tuna. Konvencija je začela veljati 20. maja 1994.
EU je pogodbenica Razširjene komisije CCSBT, saj je Konvencijo odobrila s Sklepom Sveta (EU) 2015/2437 1 .
2.2.Komisija za ohranitev južnega modroplavutega tuna
CCSBT je organ, ustanovljen s Konvencijo CSBT in odgovoren za upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov na območju razširjenosti južnega modroplavutega tuna. Ker je Konvencija omejena na države, je CCSBT ustanovila Razširjeno komisijo CCSBT, ki poleg članic CCSBT vključuje ribolovne subjekte in EU. Razširjena komisija CCSBT pripravlja sklepe, ki jih CCSBT nato formalno potrdi. Ukrepi CCSBT za ohranitev, upravljanje in optimalno uporabo južnega modroplavutega tuna bodo postali zavezujoči za EU.
EU ima kot članica Razširjene komisije CCSBT pravico sodelovati pri njenih odločitvah in glasovati o njih. CCSBT sprejema sklepe s soglasjem.
2.3.Sklepi CCSBT
CCSBT je pristojna za sprejemanje ohranitvenih in izvršilnih ukrepov v ribištvu v okviru svojih pristojnosti, ki so za pogodbenice zavezujoči.
V skladu s členom 8(7) Konvencije CSBT ukrepi začnejo veljati takoj, ko jih sprejme CCSBT.
3.Stališče, ki se zastopa v imenu EU
Stališče, ki naj se v imenu EU zastopa na letnih zasedanjih regionalnih organizacij za upravljanje ribištva, se trenutno določa po dvostopenjskem pristopu. Sklep Sveta določa glavna načela in usmeritve stališča EU na večletni osnovi, stališče pa se za vsakoletno zasedanje prilagodi z delovnimi dokumenti služb Komisije, ki jih potrdi Svet.
Za CCSBT se ta pristop izvaja s Sklepom Sveta (EU) 2019/824 z dne 14. maja 2019, v katerem je določeno stališče EU v CCSBT za obdobje 2019–2023. Navedeni sklep vsebuje splošna načela, vendar se v njem, kolikor je to mogoče, upoštevajo tudi posebnosti CCSBT. Poleg tega je v njem na zahtevo držav članic določen standardni postopek za vsakoletno določanje stališča EU.
V Sklep Sveta (EU) 2019/824 so vključena načela nove skupne ribiške politike, kot so določena v Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 2 , ob upoštevanju ciljev iz sporočila Komisije o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike 3 . Prav tako se je z njim stališče EU prilagodilo Lizbonski pogodbi.
V Sklepu Sveta (EU) 2019/824 je določena revizija stališča Unije pred letnim zasedanjem leta 2024. Zato je v tem predlogu določeno stališče EU v CCSBT za obdobje 2024–2028, s čimer se nadomešča Sklep Sveta (EU) 2019/824.
Trenutna revizija glede ribištva upošteva evropski zeleni dogovor, zlasti strategiji za biotsko raznovrstnost 4 in prilagajanje podnebnim spremembam 5 ter strategijo „od vil do vilic“ 6 . Skladen je tudi s strategijo za plastiko 7 in akcijskim načrtom za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal 8 , prav tako upošteva skupno sporočilo o mednarodnem upravljanju oceanov 9 .
4.Pravna podlaga
4.1.Postopkovna pravna podlaga
4.1.1.Načela
Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU) ureja sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma“.
„Akti s pravnim učinkom“ vključujejo akte, ki imajo pravni učinek po pravilih mednarodnega prava, s katerimi se ureja zadevni organ, in instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, vendar lahko „odločilno vpliva[jo] na vsebino ureditve, ki jo [sprejme] zakonodajalec Unije“ 10 .
4.1.2.Uporaba v obravnavanem primeru
CCSBT je organ, ustanovljen s sporazumom, in sicer s Konvencijo CSBT.
Akti, ki jih sprejema CCSBT, so akti s pravnim učinkom. Ti akti bodo zavezujoči po mednarodnem pravu v skladu s členom 20 Konvencije CSBT in lahko odločilno vplivajo na vsebino zakonodaje EU, med drugim na:
·Uredbo Sveta (ES) št. 1005/2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje 11 ;
·Uredbo Sveta (ES) št. 1224/2009 o vzpostavitvi nadzornega sistema Skupnosti za zagotavljanje skladnosti s pravili skupne ribiške politike 12 ter
·Uredbo (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o trajnostnem upravljanju zunanjih ribiških flot 13 .
Predvideni akti ne dopolnjujejo ali spreminjajo institucionalnega okvira Konvencije CSBT.
Postopkovna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 218(9) PDEU.
4.2.Materialna pravna podlaga
4.2.1.Načela
Materialna pravna podlaga za sklep po členu 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega naj bi se v imenu EU zastopalo stališče. Če ima navedeni akt dva cilja ali elementa in je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep po členu 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element.
4.2.2.Uporaba v obravnavanem primeru
Glavni cilj in vsebina predvidenega akta se nanašata na ribištvo. Uredba (EU) št. 1380/2013 je pravna podlaga, ki določa načela, ki se jih upošteva v tem stališču.
Materialna pravna podlaga za predlagani sklep je zato člen 43(2) PDEU. Sklep nadomešča Sklep Sveta (EU) 2019/824, ki zajema obdobje 2019–2023.
4.3.Zaključek
Pravna podlaga predlaganega sklepa bi moral biti člen 43(2) PDEU v povezavi s členom 218(9) PDEU.
2023/0279 (NLE)
Predlog
SKLEP SVETA
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v razširjeni komisiji Konvencije za ohranitev južnega modroplavutega tuna, ter razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/824
SVET EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) v povezavi s členom 218(9) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)S Sklepom Sveta 2015/2437 14 je Evropska unija sklenila Konvencijo o ohranitvi južnega modroplavutega tuna (v nadaljnjem besedilu: Konvencija CSBT), s katero je bila ustanovljena Komisija za ohranitev južnega modroplavutega tuna (v nadaljnjem besedilu: CCSBT).
(2)CCSBT je odgovorna za upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov na območju razširjenosti južnega modroplavutega tuna. Ker je Konvencija CSBT omejena na države, je CCSBT ustanovila razširjeno komisijo CCSBT, ki poleg članic CCSBT vključuje ribolovne subjekte in Unijo. Razširjena komisija CCSBT v okviru CCSBT pripravlja sklepe, ki jih CCSBT formalno potrdi. CCSBT sprejema ukrepe za ohranjanje, upravljanje in optimalno uporabo južnega modroplavutega tuna. Taki ukrepi lahko postanejo zavezujoči za Unijo.
(3)V Uredbi (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 15 je določeno, da mora Unija zagotoviti, da so ribolovne dejavnosti in dejavnosti akvakulture okoljsko dolgoročno trajnostne in upravljane na način, ki je skladen s cilji doseganja gospodarskih in socialnih koristi ter koristi zaposlovanja ter prispevanja k zanesljivi preskrbi s hrano. Prav tako je določeno, da mora Unija uporabiti previdnostni pristop k upravljanju ribištva, njen cilj pa je zagotoviti, da se izkoriščanje živih morskih bioloških virov izvaja na način, ki dovoljuje obnavljanje in ohranjanje populacij lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Določeno je tudi, da mora Unija na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja sprejeti ukrepe za upravljanje in ohranjanje, podpirati razvoj znanstvenega znanja in svetovanja, postopoma odpravljati zavržke in spodbujati ribolovne metode, ki prispevajo k bolj selektivnemu ribolovu, preprečevanju in zmanjševanju neželenega ulova v čim večji meri ter ribolovu z majhnim vplivom na morski ekosistem in ribolovne vire. Poleg tega je v Uredbi (EU) št. 1380/2013 izrecno določeno, da mora Unija navedene cilje in načela uporabiti pri vodenju zunanjih odnosov na področju ribištva.
(4)V skladu s strategijama za biotsko raznovrstnost 16 in prilagajanje podnebnim spremembam 17 ter strategijo „od vil do vilic“ 18 je ključno zaščititi naravo in obrniti trend degradacije ekosistemov. Tveganja, ki izhajajo iz podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti, ne smejo ogroziti razpoložljivosti blaga in storitev, ki jih zdravi morski ekosistemi zagotavljajo ribičem, obalnim skupnostim in človeštvu na splošno.
(5)Strategija za plastiko 19 se nanaša na posebne ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja s plastiko in onesnaževanja morja ter izgube ali opustitve ribolovnega orodja na morju. Poleg tega je cilj akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal 20 50-odstotno zmanjšanje količine plastičnih odpadkov v morju in 30-odstotno zmanjšanje izpustov mikroplastike v okolje.
(6)V skladu s skupnim sporočilom o mednarodnem upravljanju oceanov 21 sta varstvo in ohranjanje morske biotske raznovrstnosti ključni prednostni nalogi zunanjega delovanja EU. EU je najpomembnejši akter v regionalnih organizacijah za upravljanje ribištva in ribiških organih po vsem svetu. EU v njih spodbuja trajnost ribjih staležev in pregledno odločanje na podlagi trdnih znanstvenih mnenj ter krepi znanstvene raziskave in skladnost.
(7)Primerno je oblikovati stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na zasedanjih CCSBT za obdobje 2024–2028, saj bodo ohranitveni in izvršilni ukrepi CCSBT za Unijo zavezujoči in bodo lahko odločilno vplivali na vsebino prava Unije, tj. na uredbi Sveta (ES) št. 1005/2008 22 in (ES) št. 1224/2009 23 ter Uredbo (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta 24 .
(8)Trenutno je stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na zasedanjih CCSBT, določeno s Sklepom Sveta (EU) 2019/824 25 . Primerno je razveljaviti navedeni sklep in ga nadomestiti z novim sklepom, ki bo kril obdobje 2024–2028.
(9)Zaradi spreminjajoče se narave ribolovnih virov na območju razširjenosti južnega modroplavutega tuna in posledične potrebe, da stališče Unije upošteva nove razmere, vključno z novimi znanstvenimi in drugimi ustreznimi informacijami, predstavljenimi pred ali med zasedanji CCSBT, bi bilo treba določiti postopke za vsakoletno določitev stališča Unije v obdobju 2024–2028 v skladu z načelom lojalnega sodelovanja med institucijami Unije iz člena 13(2) Pogodbe o Evropski uniji –
SPREJEL NASLEDNJI SKLEP:
Člen 1
Stališče, ki se zastopa v imenu Unije na zasedanjih Razširjene komisije Konvencije za ohranitev južnega modroplavutega tuna (v nadaljnjem besedilu: CCSBT), je določeno v Prilogi I k temu sklepu.
Člen 2
Vsakoletna opredelitev stališča Unije, ki se zastopa na zasedanjih Razširjene komisije CCSBT, se določi v skladu s Prilogo II.
Člen 3
Stališče Unije, določeno v Prilogi I, Svet na predlog Komisije oceni in po potrebi revidira najpozneje do letnega zasedanja Razširjene komisije CCSBT leta 2029.
Člen 4
Sklep (EU) 2019/824 se razveljavi.
Člen 5
Ta sklep je naslovljen na Komisijo.
V Bruslju,
Za Svet
predsednik
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 11.7.2023
COM(2023) 433 final
PRILOGI
k
Predlogu sklepa Sveta
o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa v razširjeni komisiji Konvencije za ohranitev južnega modroplavutega tuna, ter razveljavitvi Sklepa (EU) 2019/824
PRILOGA I
Stališče, ki se zastopa v imenu Unije v Komisiji za ohranitev južnega modroplavutega tuna
1.NAČELA
V okviru Komisije za ohranitev južnega modroplavutega tuna (v nadaljnjem besedilu: CCSBT) Unija:
(a)zagotavlja, da so ukrepi, sprejeti v CCSBT, v skladu z mednarodnim pravom, zlasti z določbami Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, Sporazuma Združenih narodov v zvezi z ohranjanjem in upravljanjem čezconskih staležev rib in izrazito selivskih staležev rib iz leta 1995, Sporazuma o spodbujanju usklajevanja ribiških plovil na odprtem morju z mednarodnimi ukrepi za ohranjanje in upravljanje iz leta 1993 ter Sporazuma Organizacije za prehrano in kmetijstvo o ukrepih države pristanišča iz leta 2009;
(b)spodbuja cilje sporazuma v okviru Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu glede ohranjanja in trajnostne rabe morske biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije (BBNJ) in na 15. Konferenci pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti (COP 15), zlasti kar zadeva okrepitev varstva morske biotske raznovrstnosti in varstva 30 % svetovnih oceanov prek zaščitenih morskih območij;
(c)prispeva k izvajanju evropskega zelenega dogovora, vključno s strategijama za biotsko raznovrstnost in prilagajanje podnebnim spremembam, zlasti v zvezi z varstvom narave, ter strategijo „od vil do vilic“, in k močnejši Evropi v svetu;
(d)uresničuje cilje strategije za plastiko in akcijskega načrta za ničelno onesnaževanje zraka, vode in tal, zlasti zmanjšanje onesnaževanja s plastiko in onesnaževanja morja;
(e)deluje v skladu s cilji in načeli, ki jim sledi v okviru skupne ribiške politike, zlasti s previdnostnim pristopom in cilji v zvezi z največjim trajnostnim donosom, kot je določeno v členu 2(2) Uredbe (EU) št. 1380/2013, za spodbujanje ekosistemskega pristopa k upravljanju ribištva, za preprečevanje in čim večje zmanjšanje nenamernega ulova ter postopno odpravo zavržkov, za zmanjšanje vpliva ribolovnih dejavnosti na morske ekosisteme in njihove habitate ter za zagotavljanje primernega življenjskega standarda za tiste, ki so odvisni od ribolovnih dejavnosti, in sicer s spodbujanjem ekonomsko uspešnega in konkurenčnega ribištva Unije ob upoštevanju interesov potrošnikov;
(f)zagotavlja skladnost s sklepi Sveta z dne 19. marca 2012 o sporočilu Komisije o zunanji razsežnosti skupne ribiške politike 1 ;
(g)je v skladu s cilji skupnega sporočila o agendi EU za mednarodno upravljanje oceanov 2 v zvezi z ohranjanjem morske biotske raznovrstnosti in sklepi Sveta o navedenem skupnem sporočilu 3 ;
(h)si prizadeva za ustrezno vključitev deležnikov v fazi priprave ukrepov CCSBT in zagotavlja, da so ukrepi, sprejeti v CCSBT, skladni s cilji Konvencije CSBT;
(i)spodbuja stališča, skladna z dobrimi praksami regionalnih organizacij za upravljanje ribištva;
(j)si prizadeva za usklajenost in sinergijo s politiko, ki jo Unija vodi v okviru dvostranskih odnosov na področju ribištva s tretjimi državami, in zagotavlja skladnost s svojimi drugimi politikami, zlasti na področju zunanjih odnosov, okolja, trgovine, razvoja, raziskav in inovacij;
(k)si za svojo floto na območju Konvencije CSBT prizadeva ustvariti enake konkurenčne pogoje na podlagi istih načel in standardov, kot se uporabljajo v pravu Unije, ter spodbujati enotno izvajanje navedenih načel in standardov;
(l)spodbuja usklajevanje med CCSBT, obstoječimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva in konvencijami o regionalnih morjih ter po potrebi sodelovanje z globalnimi organizacijami v okviru njihovih pooblastil, kadar je to primerno;
(m)spodbuja sodelovalne mehanizme med regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva za tune, prek t. i. procesa iz Kobeja za regionalne organizacije za upravljanje ribištva za tune.
2.USMERITVE
Unija si po potrebi prizadeva podpirati sprejetje naslednjih ukrepov CCSBT:
(a)ukrepov za spodbujanje ohranjanja in popolne obnove morskih ekosistemov in biotske raznovrstnosti ter ukrepov za spodbujanje trajnosti staležev ob upoštevanju vidikov podnebnih sprememb;
(b)ukrepov za ohranjanje in upravljanje ribolovnih virov na območju Konvencije CSBT na podlagi najboljšega razpoložljivega znanstvenega mnenja, vključno s celotnim dovoljenim ulovom in kvotami ali reguliranjem napora pri ribolovu živih morskih bioloških virov, ki jih ureja CCSBT, s ciljem obnovitve ali ohranitve teh virov vsaj na ravni, ki omogoča največji trajnostni donos. Po potrebi navedeni ohranitveni in upravljalni ukrepi vključujejo posebne ukrepe za staleže, ki jih je prizadel prelov, da se ribolovni napor ohrani na ravni, sorazmerni z obnovo teh staležev;
(c)ukrepov za spodbujanje zbiranja podatkov o ribištvu, ki omogočajo zanesljive ocene staležev, in podpiranje znanstvenega dela znanstvenega odbora CCSBT ter znanstveno utemeljenih odločitev upravljanja in ukrepov za krepitev svojega odbora za skladnost, kulture skladnosti in rednih neodvisnih pregledov uspešnosti;
(d)ukrepov za preprečevanje dejavnosti nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, odvračanje od njih ter njihovo odpravljanje na območju Konvencije CSBT, vključno s pripravo seznama plovil, ki takšne dejavnosti izvajajo, in medsebojno uskladitvijo tovrstnih seznamov plovil med regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, ter ukrepov za spodbujanje sledljivosti rib in ribiških proizvodov na podlagi prostovoljnih smernic za sisteme dokumentacije o ulovu;
(e)ukrepov spremljanja in nadzora na območju Konvencije CSBT, da se zagotovita učinkovitost nadzora in skladnost z ukrepi, sprejetimi v CCSBT, vključno s krepitvijo nadzora nad dejavnostmi pretovarjanja na podlagi prostovoljnih smernic Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) o pretovarjanju;
(f)ukrepov za zmanjšanje negativnih učinkov ribolovnih dejavnosti na morsko biotsko raznovrstnost in morske ekosisteme ter njihove habitate, vključno z zaščitnimi ukrepi za občutljive morske ekosisteme na območju Konvencije CSBT v skladu s Konvencijo CSBT in Mednarodnimi smernicami FAO za upravljanje globokomorskega ribolova na odprtih morjih ter ukrepi za preprečevanje in čim večje zmanjšanje nenamernega ulova, zlasti ranljivih morskih vrst, in postopno odpravo zavržkov;
(g)ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja morja in preprečevanje onesnaževanja morja s plastičnimi odpadki ter zmanjšanje učinkov plastičnih odpadkov, ki so prisotni v morju, na morsko biotsko raznovrstnost in ekosisteme, vključno z ukrepi za zmanjšanje vpliva zapuščene, izgubljene ali drugače zavržene ribiške opreme v oceanu in olajšanje prepoznavanja in odkrivanja take opreme na podlagi prostovoljnih smernic FAO za označevanje ribolovnega orodja;
(h)ukrepov za prepoved ribolova, ki se izvaja izključno za namen pridobivanja plavuti morskih psov, s katerimi se zahteva, da se vsi morski psi iztovorijo z vsemi plavutmi, ki se naravno držijo trupa;
(i)priporočil – po potrebi in v dovoljenem obsegu glede na zadevne ustanovne dokumente –, ki spodbujajo k izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela (MOD);
(j)po potrebi skupnih pristopov z drugimi regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva, zlasti tistimi, ki sodelujejo pri upravljanju ribištva v isti regiji;
(k)dodatnih tehničnih ukrepov na podlagi nasvetov pomožnih organov in delovnih skupin CCSBT.
PRILOGA II
Vsakoletna določitev stališča Unije, ki se zastopa
na zasedanjih Razširjene komisije za ohranitev južnega modroplavutega tuna
Pred vsakim zasedanjem Razširjene komisije za ohranitev južnega modroplavutega tuna (v nadaljnjem besedilu: Razširjena komisija CCSBT), na katerem navedeni organ sprejme sklepe s pravnim učinkom za Unijo, se sprejmejo potrebni ukrepi, da se v stališču, izraženem v imenu Unije, upoštevajo najnovejše znanstvene in druge pomembne informacije, predložene Komisiji, v skladu z načeli in smernicami iz Priloge I.
V ta namen in na podlagi navedenih informacij Komisija Svetu ali njegovim pripravljalnim telesom dovolj zgodaj pred vsakim zasedanjem CCSBT pošlje pisni dokument, v katerem predstavi podrobnosti predlagane določitve stališča Unije, da bi lahko razpravljali in sprejeli podrobnosti o stališču, ki bo izraženo v imenu Unije.
Če med zasedanjem Razširjene komisije CCSBT, tudi med zasedanjem na kraju samem, ni mogoče doseči dogovora, da bi se v stališču Unije upoštevali novi elementi, se zadeva predloži Svetu ali njegovim pripravljalnim telesom.