EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 5.7.2023
COM(2023) 414 final
2023/0227(COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji, spremembi uredb (EU) 2016/2031, 2017/625 in 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 2002/53/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES, 2008/72/ES in 2008/90/ES (uredba o rastlinskem razmnoževalnem materialu)
(Besedilo velja za EGP)
{SEC(2023) 414 final} - {SWD(2023) 410 final} - {SWD(2023) 414 final} - {SWD(2023) 415 final}
OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM
1.OZADJE PREDLOGA
•Razlogi za predlog in njegovi cilji
Pravila za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin, zelenjadnic, trte in sadnih rastlin so bila na ravni Unije uvedena že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Zajeta so v naslednjih direktivah (ki se skupaj imenujejo „direktive o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala“):
●Direktiva Sveta 66/401/EGS o trženju semen krmnih rastlin,
●Direktiva Sveta 66/402/EGS o trženju semena žit,
●Direktiva Sveta 68/193/EGS o trženju materiala za vegetativno razmnoževanje trte,
●Direktiva Sveta 2002/53/ES o skupnem katalogu sort poljščin,
●Direktiva Sveta 2002/54/ES o trženju semena pese,
●Direktiva Sveta 2002/55/ES o trženju semena zelenjadnic,
●Direktiva Sveta 2002/56/ES o trženju semenskega krompirja,
●Direktiva Sveta 2002/57/ES o trženju semena oljnic in predivnic,
●Direktiva Sveta 2008/72/ES o trženju razmnoževalnega in sadilnega materiala zelenjadnic, razen semena ter
●Direktiva Sveta 2008/90/ES o trženju razmnoževalnega materiala sadnih rastlin in sadnih rastlin, namenjenih za pridelavo sadja.
Poleg tega Direktiva Sveta 98/56/ES ureja trženje razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin.
Direktive o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala so bile prvič ocenjene leta 2008. S to oceno in nadaljnjimi študijami, izvedenimi v letih 2013 in 2022 v zvezi s prejšnjim oziroma sedanjim predlogom za revizijo zakonodaje, je bilo potrjeno, da direktive pomembno vplivajo na prosti pretok, razpoložljivost in kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu EU. Zato je ta zakonodaja zelo pomembna za oblikovanje enotnega trga rastlinskega razmnoževalnega materiala v EU. Vendar je bilo v teh študijah ugotovljeno tudi, da je zakonodajni okvir zapleten in razdrobljen, zaradi česar se lahko ohranijo obstoječe nejasnosti in neskladnosti pri njegovem izvajanju v državah članicah. To ustvarja neenake priložnosti trženja za izvajalce poslovne dejavnosti in za trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala po vsej Uniji. Zakonodajni okvir je treba uskladiti tudi z nedavnim znanstvenim in tehnološkim razvojem ter novimi cilji politike, ki se nanašajo na izzive v zvezi s trajnostnostjo, podnebnimi spremembami in biotsko raznovrstnostjo.
Ta predlog uvaja nov pristop, v skladu s katerim se bodo z enotno uredbo nadomestile vse direktive o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala. Cilj predlagane uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu je harmonizirati izvajanje, povečati učinkovitost, zmanjšati upravno breme in podpreti inovacije. Z njo se upošteva zlasti potreba po zagotavljanju, da je mogoče pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala prilagoditi spreminjajočim se razmeram v kmetijstvu in vrtnarstvu ter okoljskim razmeram, soočanju z izzivi podnebnih sprememb, spodbujanju varovanja kmetijske biotske raznovrstnosti ter izpolnitvi vse večjih pričakovanj kmetov in potrošnikov v zvezi s kakovostjo in trajnostnostjo rastlinskega razmnoževalnega materiala.
Cilj predloga je tudi olajšati tehnični napredek pri pridelavi rastlinskega razmnoževalnega materiala in žlahtnjenju rastlin v skladu s hitrim razvojem evropskih in svetovnih standardov. Z njim se vzpostavlja okvir za uvajanje digitalnih in novih tehnologij, kot je uporaba biomolekularnih tehnik za ugotavljanje pristnosti sort.
Splošni cilj te pobude je vsem vrstam uporabnikov zagotoviti visoko kakovost in raznoliko izbiro rastlinskega razmnoževalnega materiala, prilagojenega sedanjim in prihodnjim predvidenim podnebnim razmeram, kar bo posledično prispevalo k prehranski varnosti, varstvu biotske raznovrstnosti in obnovi gozdnih ekosistemov. Razpoložljivost sort in osnovnega materiala z okrepljenimi trajnostnimi značilnostmi ter dostop do njih sta bistvena za izboljšanje trajnostnosti, saj zagotavljata stabilen donos pri kmetijski proizvodnji in produktivnosti gozdnih ekosistemov. Natančneje:
●povečati jasnost in skladnost pravnega okvira s poenostavljenimi, pojasnjenimi in harmoniziranimi osnovnimi pravili o temeljnih načelih, ki so predstavljena v sodobni pravni obliki;
●omogočiti uvajanje novih znanstvenih in tehničnih dosežkov;
●zagotoviti razpoložljivost rastlinskega razmnoževalnega materiala, primernega za soočanje s prihodnjimi izzivi;
●podpirati ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih in gozdnih genskih virov;
●harmonizirati okvir za uradni nadzor rastlinskega razmnoževalnega materiala;
●izboljšati skladnost zakonodaje o rastlinskem razmnoževalnem materialu z zakonodajo o zdravju rastlin.
Predlagana uredba je del programa ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT).
Po posvetovanju z državami članicami in deležniki je bilo ugotovljeno, da Direktiva Sveta 98/56/ES še vedno ustrezno krije potrebe sektorja razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin, zato ni vključena v področje uporabe te predlagane uredbe.
•Skladnost z drugimi politikami Unije
Kmetijska politika v Uniji se je v zadnjih letih začela obravnavati kot strateško pomembna za samozadostnost, varnost agroživilskih proizvodov in prehransko varnost.
Predlagana uredba je predložena v teh okoliščinah. Je tudi del splošnih politik evropskega zelenega dogovora in z njim povezanih strategij: strategije „od vil do vilic“, strategije za biotsko raznovrstnost in strategije EU za prilagajanje podnebnim spremembam.
Predlog je skladen s strategijo „od vil do vilic“, katere namen je zagotoviti pravične, zdrave in okolju prijazne ter tako bolj trajnostne prehranske sisteme, hkrati pa zagotoviti razpoložljivost rastlinskega razmnoževalnega materiala ter s tem varnost kmetijske proizvodnje in prehransko varnost. Njegov cilj je prispevati k trajnostni proizvodnji hrane in prilagajanju podnebnim spremembam z bolj trajnostno usmeritvijo na področju žlahtnjenja rastlin. To bo v okviru predloga doseženo z uvedbo pravil za preizkušanje in trženje sort z vrednostjo za trajnostno pridelavo in uporabo.
Namen predloga je poleg tega podpreti ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov ter prispevati h kmetijski biotski raznovrstnosti z uvedbo manj strogih in prilagojenih pravil o ekoloških sortah, ohranjevalnih sortah, mrežah za ohranjanje semen in izmenjavi semen v naravi med kmeti. Prav tako omogoča lažjo pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala, ki ne pripada nobeni sorti.
Ta predlog vzpostavlja tudi okvir za uvedbo digitalnih tehnologij za evidentiranje vseh dejavnosti potrjevanja, elektronske predložitve podatkov o sortah s strani držav članic prek enotnega portala (portal EU za rastlinske sorte) in možnosti poznejše izdaje elektronskih uradnih etiket v skladu z evropsko digitalno strategijo.
2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST
•Pravna podlaga
S tem predlogom se uvajajo pravila o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v EU, ki so potrebna za doseganje ciljev skupne kmetijske politike. Zato je pravna podlaga za ta predlog člen 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki zagotavlja pravno podlago za sprejetje določb, potrebnih za doseganje ciljev skupne kmetijske politike.
•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)
V skladu s členom 4(2), točka (d), PDEU si na področju kmetijstva in ribištva, razen na področju ohranjanja morskih bioloških virov, Unija deli pristojnost z državami članicami.
Od sprejetja direktiv o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala so bila vsa področja trženja rastlinskega razmnoževalnega materiala v zelo velikem obsegu urejena na ravni Unije. Sprejetje direktiv je pomembno prispevalo k vzpostavitvi notranjega trga rastlinskega razmnoževalnega materiala. V ocenah učinka, izvedenih v letih 2013 in 2023, je bilo potrjeno, da so veljavna pravila EU o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala na splošno pozitivno vplivala na prosti pretok, razpoložljivost in kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu Unije ter tako olajšala trgovanje znotraj Unije. Zaradi razdrobljenosti trga rastlinskega razmnoževalnega materiala na 27 različnih nacionalnih sistemov bi nastale resne ovire za pretok tega materiala na notranjem trgu in povečalo bi se finančno breme, povezano z registracijo sort ter potrebnim nadzorom nad kakovostjo in ugotavljanjem pristnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala. Zato je zadevne cilje politike lažje doseči z izključno ureditvijo na ravni Unije.
•Sorazmernost
Kot je navedeno v poglavju 7.4 ocene učinka, priložene temu predlogu, so predlagani ukrepi omejeni na ukrepe, ki jih je treba za dosego njihove učinkovitosti in uspešnosti sprejeti na ravni Unije. Da bi se izpolnile te potrebe in upoštevale pomembne razlike med vrstami in različnimi tipi rastlinskega razmnoževalnega materiala, bodo direktive o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala nadomeščene z enotno uredbo o rastlinskem razmnoževalnem materialu, katere cilj je obravnavati vse elemente, potrebne za pridelavo in trženje zelo različnega rastlinskega razmnoževalnega materiala − od semen in podlag do vej, gomoljev, majhnih rastlin, celih dreves, kmetijskih rastlin, krompirja, zelenjadnic, trte, sadnih rastlin in drugega materiala.
Ta vrsta instrumenta se šteje za najprimernejšo, saj je ključni element predloga vzpostavitev harmoniziranih pravil za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala. Enotne zahteve za rastlinski razmnoževalni material so najprimernejši način za zagotovitev (i) visoke ravni kakovosti tega materiala za uporabnike; (ii) pravilnega delovanja notranjega trga in enakih konkurenčnih pogojev za izvajalce dejavnosti ter (iii) trajnostne kmetijske proizvodnje in trajnostne proizvodnje hrane.
Zagotoviti je treba, da vse države članice uporabljajo enako visoke standarde, od katerih so bili številni dogovorjeni na mednarodni ravni, in tako zmanjšati možnosti za odstopanja v smislu nižjih standardov, razen če je v predlagani uredbi dovoljeno drugače. S takimi standardi se ščitijo tudi interesi izvajalcev poslovne dejavnosti in konkurenca, saj odpravljajo uporabo različnih in diskriminatornih pravil prek meja držav članic.
Države članice lahko za prilagoditev tehničnih zahtev svojim posebnim kmetijsko-ekološkim razmeram pod določenimi ustrezno utemeljenimi pogoji začasno in na podlagi odobritve Komisije določijo strožje nacionalne zahteve za kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala. Poleg tega je državam članicam na voljo tudi prožnost pri izvajanju pravil o preizkušanju sort glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo, in sicer na načine, prilagojene lokalnim kmetijsko-ekološkim razmeram.
•Izbira instrumenta
Predlagani instrument je uredba Evropskega parlamenta in Sveta. Druga sredstva ne bi bila primerna, saj se lahko cilji ukrepa najučinkoviteje dosežejo s popolnoma harmoniziranimi zahtevami po vsej Uniji, s čimer se zagotavlja prosti pretok rastlinskega razmnoževalnega materiala.
3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA
•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje
Svet je leta 2019 Komisijo pozval, naj predloži študijo o možnostih Unije za posodobitev obstoječe zakonodaje na področju pridelave in trženja rastlinskega razmnoževalnega materiala. Študija je bila podprta z zunanjo študijo zbiranja podatkov. V navedeni študiji je bilo opredeljenih pet ključnih težav v zvezi z obstoječo zakonodajo. Te težave so se nanašale na:
1.neharmonizirano izvajanje zakonodaje, kar povzroča neenake konkurenčne pogoje za izvajalce dejavnosti;
2.zapletene in toge postopke, zaradi katerih je postopek odločanja zapleten;
3.togost pravnega okvira, kar povzroča težave pri obravnavanju vprašanj politike, opredeljenih v evropskem zelenem dogovoru in z njim povezanih strategijah;
4.pomanjkanje harmoniziranega in na tveganju temelječega okvira za uradni nadzor, kar povzroča neenake konkurenčne pogoje na področju uradnega nadzora, ter
5.pomanjkanje določb v pravnem okviru za upoštevanje znanstvenega in tehnološkega napredka.
Poziv Sveta iz leta 2019 je vseboval klavzulo o reviziji. Ta klavzula je Komisiji omogočila, da predloži zakonodajni predlog, če bi bilo to glede na rezultat navedene študije ustrezno storiti.
•Posvetovanja z deležniki
Ocena učinka, priložena predlagani uredbi o rastlinskem razmnoževalnem materialu, je zajemala širok nabor posvetovanj, ki so bila namenjena vsem vrstam deležnikov. Vrste posvetovanj so vključevale: začetno oceno učinka, javno posvetovanje, delovne skupine s pristojnimi nacionalnimi organi in deležniki ter dvostranska srečanja z organizacijami deležnikov.
●V okviru posvetovanja v zvezi z začetno oceno učinka je bilo zbranih 66 odgovorov iz 16 držav, v okviru javnega posvetovanja pa je bilo prejetih 2 449 odgovorov iz 29 držav.
●Dokumente o stališčih je predložilo 39 sodelujočih v začetni oceni učinka in 181 sodelujočih v javnem posvetovanju.
●Opravljena so bila ciljno usmerjena posvetovanja za zbiranje bolj specializiranih povratnih informacij od pristojnih nacionalnih organov in MSP; prejetih je bilo 25 oziroma 251 odgovorov.
●S ciljno usmerjeno anketo, ki jo je za podporo oceni učinka Komisije izvedel zunanji svetovalec, je bilo pridobljenih 99 odgovorov.
●Svetovalec je opravil tudi 43 poglobljenih razgovorov in organiziral fokusno skupino z desetimi udeleženci.
Posvetovanja z deležniki so pokazala, da v sektorju rastlinskega razmnoževalnega materiala obstaja splošna podpora za ohranitev sedanjega regulativnega sistema in njegovih dveh osnovnih stebrov, tj. registracije sort (na podlagi razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti ter po potrebi vrednosti za pridelavo in uporabo) in potrjevanja rastlinskega razmnoževalnega materiala. Pristojni nacionalni organi in vsi deležniki, ki zastopajo semensko industrijo, so poudarili, da sedanji sistem dobro deluje ter da je industrija rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji mednarodno priznana, kar zadeva visoko kakovost semen, ki se pridelujejo in tržijo.
Eden od glavnih ciljev revizije je razširiti ocenjevanje značilnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki prispevajo k trajnostni pridelavi. Žlahtnitelji rastlin in večina pristojnih nacionalnih organov so priznali, da sedanje zahteve glede vrednosti za pridelavo in uporabo sort kmetijskih rastlin že prispevajo k temu cilju, saj omogočajo sprejetje sort z značilnostmi, kot so odpornost na bolezni, učinkovita izraba hranil, odpornost na sušo in povečan donos. Deležniki so podprli uvedbo zahtev za preizkušanje novih sort zelenjadnic, sadnih rastlin in trte v zvezi s takimi značilnostmi, vendar ne v obliki sedanje vrednosti za pridelavo in uporabo za vrste kmetijskih rastlin, saj se uporabe, zlasti rastlinskega razmnoževalnega materiala zelenjadnic, močno razlikujejo. Skoraj vsi anketiranci so poudarili potrebo po prožnosti za obravnavo različnih razmer po vsej Evropi.
Vsi deležniki so se strinjali, da so za doseganje ciljev, povezanih z ohranjanjem in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov, ekološko pridelavo ter pridelavo na obrobnih območjih, potrebna odstopanja od osnovnega sistema registracije sort in potrjevanja rastlinskega razmnoževalnega materiala. Vendar so se stališča glede stopnje takih odstopanj razlikovala, od pozivov k popolnemu izvzetju za izmenjavo v naravi, dejavnosti ohranjanja in trženje vrtičkarjem do mnenja, da so obstoječa odstopanja zadostna ter da jih ni treba razširiti. Več nevladnih organizacij je pozvalo, naj se z novo zakonodajo izrecno izvajajo pravice kmetov, kot so opredeljene v Mednarodni pogodbi o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo ter deklaraciji Združenih narodov o pravicah kmetov. Glavni argumenti proti popolnemu izvzetju so pomisleki glede zdravja rastlin, spoštovanja žlahtniteljskih pravic in preprečevanja neenake konkurence ter potreba po zagotavljanju minimalne kakovosti in sledljivosti rastlinskega razmnoževalnega materiala.
Večina izvajalcev dejavnosti se je strinjala, da je harmonizacija zahtev glede uradnega nadzora zaželena. Mnenja o tem, ali naj se uradni nadzor iz zakonodaje o rastlinskem razmnoževalnem materialu vključi v področje uporabe Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta, so bila deljena zaradi pomislekov glede morebitnega povečanja upravnega bremena. Skoraj vsi pristojni nacionalni organi in izvajalci dejavnosti so nasprotovali vključitvi sistema potrjevanja rastlinskega razmnoževalnega materiala kot takega v uredbo o uradnem nadzoru. Večina pristojnih nacionalnih organov in izvajalcev dejavnosti je menila, da bi bila vključitev koristna v smislu učinkovitejšega trženja in nadzora nad uvozom. Večina deležnikov v vseh kategorijah je pozvala k ohranitvi določene prožnosti pri organizaciji uradnega nadzora in ohranjanju čim nižjih stroškov.
Večina deležnikov se je strinjala, da bi lahko uporaba biomolekularnih tehnik in digitalnih rešitev prinesla koristi, ter je pozvala k oblikovanju pravnega okvira, ki bi omogočal uporabo najnovejših tehnologij v skladu s spremembami mednarodnih standardov.
Podrobne informacije o posvetovanjih z deležniki so na voljo v poglavju 5.2.5 in Prilogi 2 k oceni učinka predlagane uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu.
•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj
Zunanji svetovalec, ki ga je najela Komisija, je izvedel študijo v podporo oceni učinka. Svetovalec in njegovi strokovnjaki so v različnih fazah študije tesno sodelovali z ustreznimi službami Komisije.
Svetovalec je dodatne podatke in pripombe zbral v okviru teoretične raziskave, ciljno usmerjene ankete, fokusne skupine, poglobljenih razgovorov z deležniki, študije primera izmenjave semen v naravi med kmeti ter kvalitativne primerjalne analize izkušenj držav članic z ohranjevalnimi sortami sadnih rastlin in trte. V podporni študiji so bili obravnavani opredelitev težave, razlogi za ukrepanje EU, cilji ukrepa politike in osnovni scenarij. V njej so bili ocenjeni možni učinki treh možnosti, ki jih je predlagala Komisija, od katerih vsaka vključuje različne kombinacije z do 19 posebnimi ukrepi.
Podporna študija je bila namenjena izpopolnjevanju možnosti politike in izbiri prednostne možnosti politike.
•Ocena učinka
Ta predlog temelji na oceni učinka, za katero je Odbor za regulativni nadzor 17. februarja 2023 izdal pozitivno mnenje s pridržki.
Namen tega predloga je obravnavati dve glavni težavi, kot sta bili opredeljeni v zvezi s sedanjim pravnim okvirom za rastlinski razmnoževalni material:
1.notranji trg, za katerega so značilni pogoji za izvajalce dejavnosti in trženi rastlinski razmnoževalni material, ki se med državami članicami razlikujejo, je neharmoniziran. Izvajanje različnih vidikov zakonodaje se med državami članicami razlikuje, saj (i) zakonodaja dopušča različne razlage; (ii) države članice poskušajo najti praktične rešitve za odpravo togih določb; (iii) zakonodaja se ni pravočasno prilagodila novemu razvoju na področju znanosti in tehnologije;
2.zakonodaja ni usklajena s cilji evropskega zelenega dogovora in z njim povezanimi strategijami. Za gensko raznolike sorte, rastlinski razmnoževalni material, vključen v dejavnosti mrež za ohranjanje semen, in seme, ki si ga izmenjujejo kmetje, v okviru veljavne zakonodaje še vedno veljajo zahteve za registracijo sort. To je precej nesorazmerno, saj take sorte, seme in material ne morejo vedno izpolnjevati teh zahtev. Poleg tega vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki ob nezadostni oceni trajnostnih značilnosti pri registraciji novih sort ustvarjajo pritisk na stabilnost donosa in s tem na odpornost agroživilske proizvodnje.
Splošni cilj te pobude je zato vsem vrstam uporabnikov zagotoviti razpoložljivost visokokakovostnega rastlinskega razmnoževalnega materiala, prilagojenega sedanjim in prihodnjim predvidenim podnebnim razmeram, ter velike pestrosti pri njegovi izbiri.
V oceni učinka so bili za analizo zbrani vsi možni ukrepi. To je temeljilo na: (i) zunanji študiji zbiranja podatkov za podporo študiji Komisije o možnostih Unije za posodobitev zakonodaje na področju rastlinskega razmnoževalnega materiala; (ii) študiji v podporo oceni učinka, ki jo je izvedel zunanji svetovalec; (iii) različnih dejavnostih posvetovanja z deležniki; (iv) spletnem javnem posvetovanju in (v) poglobljenih razgovorih.
Raznoliki, zapleteni in pogosto medsebojno povezani ukrepi so bili zbrani v tri možnosti politike, ki so se primerjale s scenarijem nespremenjene politike. Ocenjene so bile tri možnosti. Možnost 1 je najbolj prožna, medtem ko možnost 3 nudi največjo stopnjo harmonizacije, da se čim bolj zmanjšajo razlike v načinu izvajanja zakonodaje. V okviru možnosti 2 je potreba po prožnosti uravnotežena z višjo stopnjo harmonizacije za premagovanje težav, ki izhajajo iz različnih razlag.
Vse možnosti so vsebovale več skupnih elementov: (i) poenostavljene upravne postopke in prožnejši postopek odločanja; (ii) racionalizirana pravila za ekološke in ohranjevalne sorte ter (iii) harmonizacijo z zakonodajo o zdravju rastlin.
1.Možnost 1 – najvišja raven prožnosti: možnost 1 bi vsebovala določbe glede minimalnih zahtev za uradni nadzor rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki pa se ne bi povezale z uredbo o uradnem nadzoru. Sprejete bi bile smernice o uporabi inovativnih postopkov pridelave, biomolekularnih tehnik in digitalnih rešitev. Okrepilo bi se obstoječe ocenjevanje novih sort kmetijskih rastlin glede značilnosti, ki prispevajo k trajnostni pridelavi. Za zelenjadnice in sadne rastline bi bilo uvedeno prostovoljno ocenjevanje. Dejavnosti mrež za ohranjanje semen, trženje vrtičkarjem in izmenjava rastlinskega razmnoževalnega materiala v naravi med kmeti bi bili izvzeti iz področja uporabe zakonodaje.
2.Možnost 2 – uravnoteženje prožnosti s harmonizacijo (prednostna možnost): v okviru možnosti 2 bi se uradni nadzor rastlinskega razmnoževalnega materiala vključil v področje uporabe uredbe o uradnem nadzoru, vendar bi zajemal poenostavljen nadzor nad uvozom na ustreznih mestih znotraj Unije, da se zagotovi bolj ciljno usmerjeno in učinkovitejše izvrševanje obstoječih pravil. Osnovna načela za uporabo inovativnih postopkov pridelave, biomolekularnih tehnik in digitalnih rešitev bi bila vključena v zakonodajo. Ocenjevanje novih sort glede značilnosti, ki prispevajo k trajnostni pridelavi, bi se začelo zahtevati za vse skupine kmetijskih rastlin, vendar bi imele države članice prožnost pri izvajanju teh zahtev ob upoštevanju lastnih kmetijsko-ekoloških razmer. Za dejavnosti mrež za ohranjanje semen, trženje vrtičkarjem in izmenjavo v naravi med kmeti bi veljala manj stroga pravila, da bi se spodbudilo povečanje genske raznovrstnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala ter hkrati zagotovila minimalna kakovost.
3.Možnost 3 – najvišja stopnja harmonizacije: v okviru možnosti 3 bi se uradni nadzor rastlinskega razmnoževalnega/gozdnega reprodukcijskega materiala vključil v področje uporabe uredbe o uradnem nadzoru, pri čemer bi se izvajal strožji nadzor nad uvozom na mejnih kontrolnih točkah, za kar bi se zahtevala posebna uvozna dokumentacija, da bi se izvrševanje okrepilo in popolnoma harmoniziralo. V zakonodajo bi bila vključena podrobna in zavezujoča pravila za uporabo inovativnih postopkov pridelave, biomolekularnih tehnik in digitalnih rešitev. Ocenjevanje novih sort glede značilnosti, ki prispevajo k trajnostni pridelavi, bi postalo obvezno za vse kmetijske rastline ter bi vključevalo podrobne in harmonizirane zahteve in metodologije za vse države članice. Za dejavnosti mrež za ohranjanje semen, trženje vrtičkarjem in izmenjavo v naravi med kmeti bi veljale splošne zahteve zakonodaje na področju rastlinskega razmnoževalnega materiala, da bi se vzpostavila enotna pravila za vse tržne segmente.
Komisija je na podlagi rezultatov ocene učinka sklenila, da je možnost 2 najboljša možnost za učinkovito in dosledno obravnavanje vseh ciljev revizije zakonodaje na področju rastlinskega razmnoževalnega materiala.
S prednostno možnostjo se bo povečala učinkovitost izvajalcev dejavnosti in pristojnih nacionalnih organov, in sicer zaradi (i) razširjenih možnosti za izvajalce dejavnosti, da dejavnosti izvajajo pod uradnim nadzorom; (ii) harmonizacije z zakonodajo o zdravju rastlin; (iii) uvedbe na tveganju temelječega uradnega nadzora ter (iv) možnosti uporabe biomolekularnih tehnik in digitalnih rešitev v sistemih registracije sort in potrjevanja rastlinskega razmnoževalnega materiala. Okrepljene obvezne zahteve glede trajnostnosti bodo v povezavi s prožnostjo za prilagajanje lokalnim kmetijsko-ekološkim razmeram prispevale k bolj trajnostni agroživilski proizvodnji in prehranski varnosti, saj bodo imele sorte, ki so bolj prilagojene spreminjajočim se kmetijsko-podnebnim razmeram, stabilnejši donos.
Prednostna možnost izvajalcem dejavnosti in pristojnim nacionalnim organom prinaša znatne gospodarske stroške, saj bodo potrebne dodatne naložbe za izvedbo dodatnih ocenjevanj sort zelenjadnic in sadnih sort glede trajnostnosti. Vendar so ti ukrepi sorazmerni s cilji in se bodo srednjeročno uravnotežili s koristmi, ki jih prinaša trajnostnost agroživilske proizvodnje. Prav tako bodo uravnoteženi s prilagajanjem na podnebne spremembe, kar na primer zadeva manjšo porabo virov ali večjo stabilnost donosa. Drugi ukrepi izvajalcem dejavnosti ne nalagajo novih obveznosti, temveč jim zagotavljajo nove možnosti ali manj stroge pogoje za dostop do trga.
•Primernost in poenostavitev ureditve
Predlog uvaja enostavnejšo in manj obremenjujočo regulativno ureditev, zlasti za trženje vrtičkarjem in za rastlinski razmnoževalni material, namenjen ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov.
Predlog izvajalcem poslovne dejavnosti na njihovo željo omogoča, da potrjevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala izvajajo pod uradnim nadzorom pristojnih organov. Ponuja tudi možnost preizkušanja sort, namenjenega dokazovanju vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo teh sort, v prostorih žlahtniteljev pod uradnim nadzorom pristojnega organa. Obe možnosti izvajalcem poslovne dejavnosti omogočata več prožnosti in možnosti za poslovno načrtovanje.
Predlog poleg tega uvaja manj stroga in prilagojena pravila glede:
(a)dostopa do trga za ekološke in ohranjevalne sorte;
(b)rastlinskega razmnoževalnega materiala, namenjenega končnim uporabnikom (kot so vrtičkarji);
(c)rastlinskega razmnoževalnega materiala, namenjenega izključno nekaterim genskim bankam, organizacijam in mrežam, ki ga ohranjajo;
(d)semen, ki si jih kmetje izmenjujejo v naravi.
Več postopkov bo poenostavljenih. Vsi ukrepi za poenostavitev koristijo velikemu številu MSP in mikropodjetij, ki izvajajo veliko večino poslovnih dejavnosti v sektorju. Poleg tega sta iz področja uporabe predloga v celoti izključena rastlinski razmnoževalni material, ki se prodaja ali prenaša na kakršen koli drug način, brezplačno ali ne, med katerimi koli osebami za lastno zasebno rabo zunaj njihove trgovske dejavnosti, ter rastlinski razmnoževalni material, ki se uporablja izključno za uradno preizkušanje, žlahtnjenje, inšpekcijske preglede, razstave ali znanstvene namene. Predlog poleg tega uvaja tudi nove ukrepe v zvezi z digitalizacijo sektorja rastlinskega razmnoževalnega materiala ter pravila o biomolekularnih tehnikah za povečanje učinkovitosti in uspešnosti registracije sort in potrjevanja rastlinskega razmnoževalnega materiala.
•Temeljne pravice
Predlagana uredba je v skladu z vsemi določbami Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, saj so v njej določena pravila za svobodo gospodarske pobude, preprečevanje diskriminacije ter varstvo potrošnikov in okolja.
4.PRORAČUNSKE POSLEDICE
Proračunskih posledic ni.
5.DRUGI ELEMENTI
•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja
Države članice morajo do petega leta po začetku uporabe te uredbe in nato vsakih pet let Komisiji predložiti poročilo o več vidikih Uredbe, zlasti o uporabi odstopanj in politik za podporo ohranjanja in trajnostne rabe rastlinskih genskih virov, kmetijske biotske raznovrstnosti ter poenostavljenih postopkov za male pridelovalce. To je potrebno za pregled učinkovitosti navedenih novih politik in preučitev, ali bi bile potrebne izboljšave. Ti vidiki se nanašajo zlasti na poročanje o:
●količinah certificiranega in standardnega rastlinskega razmnoževalnega materiala ter območjih, na katerih se prideluje, za vsako leto in posamezno vrsto, z navedbo količin ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo;
●količinah trženega rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala ter območjih, na katerih se prideluje, za posamezno leto in posamezno vrsto;
●količinah trženega rastlinskega razmnoževalnega materiala ohranjevalnih sort za posamezno leto in posamezno vrsto;
●številu izvajalcev poslovne dejavnosti, ki uporabljajo odstopanja za trženje končnim uporabnikom, ter o zadevnih vrstah in skupnih količinah rastlinskega razmnoževalnega materiala za posamezno vrsto;
●številu genskih bank, organizacij in mrež z zakonsko določenim ali drugače zastavljenim ciljem ohranjanja rastlinskih genskih virov ter o zadevnih vrstah;
●količinah semen, ki si jih kmetje izmenjujejo v naravi, kot so določene za posamezno vrsto;
●količinah, odobrenih za posamezno vrsto rastlinskega razmnoževalnega materiala, namenjenega preizkusom in poskusom za žlahtnjenje novih sort;
●količinah rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se uporablja v primeru začasnih težav pri dobavi, glede na posamezen rod in vrsto;
●količinah rastlinskega razmnoževalnega materiala, uvoženega iz tretjih držav, glede na posamezen rod in vrsto;
●številu izvajalcev poslovne dejavnosti s sedežem na ozemlju države članice.
•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)
Ni relevantno.
•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga
(i)Področje uporabe
Predlagana uredba bo nadomestila deset direktiv o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala. Uporabljala se bo za seznam vrst kmetijskih rastlin, zelenjadnic, sadnih rastlin in trte, ki imajo poseben gospodarski in družbeni pomen za Unijo, na primer zaradi prehranske varnosti.
V njej ne bo zajet gozdni reprodukcijski material, ki ga trenutno ureja Direktiva Sveta 1999/105/ES. Za nadomestitev navedene direktive z novo uredbo Evropskega parlamenta in Sveta je bil predložen ločen predlog.
Predlog prav tako ne bo zajemal razmnoževalnega materiala za okrasne rastline.
Iz njega bo izključen tudi rastlinski razmnoževalni material, ki se izvaža v tretje države.
(ii)Zahteve glede pridelave in trženja
V predlagani uredbi sta ohranjena dva glavna stebra direktiv o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala, in sicer registracija sort in potrjevanje posameznih partij rastlinskega razmnoževalnega materiala.
Predlog uvaja splošno pravilo, da se lahko rastlinski razmnoževalni material prideluje in trži samo, če pripada sortam, vpisanim v nacionalne registre sort, in vnaprej določenim kategorijam: „predosnovnega“, „osnovnega“, „certificiranega“ in „standardnega“ materiala ali semena. V predlogu sta določeni tudi registracija heterogenega materiala, ki ne sestoji iz posamezne sorte ali mešanice sort, ter registracija klonov, izbranih klonov, večklonskih mešanic in večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala.
Rastlinski razmnoževalni material v obliki predosnovnega, osnovnega, certificiranega in standardnega semena ali materiala je treba pridelovati in tržiti v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi za navedene kategorije in zadevne vrste. Ti standardi so zlasti pravila in predpisi iz shem Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za potrjevanje sortnosti ali kontrolo semena, ki se trži v mednarodnem prometu () (v nadaljnjem besedilu: sheme OECD za seme), standardi za semenski krompir Ekonomske komisije za Evropo Združenih narodov (UN/ECE) ter pravila o vzorčenju in testiranju semen Mednarodne zveze za testiranje semena (ISTA).
Skladnost rastlinskega razmnoževalnega materiala z zahtevami za kategorije predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena ali materiala je treba potrditi z inšpekcijskimi pregledi, vzorčenjem in preizkušanjem, ki jih izvedejo pristojni organi (v nadaljnjem besedilu: uradno potrjevanje), ter z uradno etiketo. Predlog uvaja seznam vrst, katerih semena se lahko pridelujejo in tržijo le kot predosnovna, osnovna ali certificirana semena. To odraža veljavna pravila iz direktiv o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala in ustreznih mednarodnih standardov. Poleg tega so za nekatere kategorije določena manj stroga pravila o standardnem semenu in materialu.
V okviru posodobitve sistema potrjevanja se odgovornosti prenesejo na izvajalce poslovne dejavnosti. Predlog bo pristojnim organom omogočal tudi, da izvajalca poslovne dejavnosti pooblastijo za: (i) izvajanje potrjevanja rastlinskega razmnoževalnega materiala (v nadaljnjem besedilu: potrjevanje pod uradnim nadzorom) in (ii) tiskanje uradne etikete.
Predlog uvaja pravila v zvezi z označevanjem, pakiranjem, zapečatenjem in partijami rastlinskega razmnoževalnega materiala. Ta pravila v veliki meri temeljijo na pravilih in predpisih iz shem OECD za seme ter na izkušnjah, pridobljenih pri izvajanju direktiv o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala.
Sorte semen se bodo lahko pridelovale in tržile v mešanicah z drugimi sortami semen istega rodu ali vrste ali drugih rodov ali vrst, ki so zajete v tej uredbi. Vendar bodo lahko države članice dovolile pridelavo in trženje semenske mešanice, ki vsebujejo semena zunaj področja uporabe Uredbe, za namene ohranjanja genskih virov in naravnega okolja.
Izvajala se bodo tudi preizkušanja na kontrolni parcelici za preverjanje sortne pristnosti in čistost posameznih partij semen. Biomolekularni testi se lahko uporabljajo za preverjanje sortne pristnosti in čistosti.
(iii)Odstopanja
Predlog uvaja prožen pristop za nekatere dejavnosti, rastlinski razmnoževalni material in sorte. V teh primerih so na podlagi izkušenj, pridobljenih z direktivami o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala, mednarodnih standardov ter zlasti potrebe po podpiranju kmetijske biotske raznovrstnosti in ohranjanja genskih virov, določene manj stroge zahteve.
S predlogom se zato uvajajo manj stroga pravila za ohranjevalne sorte, heterogeni material, rastlinski razmnoževalni material, ki se prodaja končnim uporabnikom (kot so vrtičkarji), rastlinski razmnoževalni material, ki se trži genskim bankam, organizacijam in mrežam ali med njimi, ter za semena, ki si jih kmetje izmenjujejo v naravi.
V predlogu so nadalje določena odstopanja glede trženja (i) rastlinskega razmnoževalnega materiala za žlahtnitelje za razvoj novih sort; (ii) rastlinskega razmnoževalnega materiala še neregistriranih sort, ki se uporabljajo za razmnoževanje rastlinskega razmnoževalnega materiala ali za poskuse; (iii) rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se uporablja v primerih začasnih težav pri dobavi, in (iv) semen, ki še niso dokončno certificirana. V njem so določena tudi odstopanja za nujne ukrepe in začasne poskuse.
(iv)Uvoz
Uvoz rastlinskega razmnoževalnega materiala iz tretjih držav bo dovoljen le, če bo z ocenjevanjem ugotovljeno, da tak rastlinski razmnoževalni material izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za rastlinski razmnoževalni material, pridelan in tržen v Uniji. Tako ocenjevanje bo temeljilo na temeljitem pregledu informacij, ki jih bo zagotovila tretja država, in njene ustrezne zakonodaje. Temeljilo bo tudi na zadovoljivih rezultatih revizije, ki jo bo Komisija izvedla v zadevni tretji državi, kadar se šteje, da je to revizijo treba izvesti.
(v)Izvajalci poslovne dejavnosti
Izvajalci poslovne dejavnosti morajo biti vpisani v registre, ki jih je treba zaradi poenostavitve voditi in posodabljati v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031, saj ti izvajalci v zelo veliki meri že spadajo na področje uporabe navedene uredbe. Izvajalci poslovne dejavnosti morajo izpolnjevati nekatere osnovne zahteve za zagotovitev ustreznega znanja o rastlinskem razmnoževalnem materialu pod njihovim nadzorom in ravnanja z njim. Za rastlinski razmnoževalni material, ki se trži med izvajalci poslovne dejavnosti, bodo veljale zahteve o sledljivosti.
(vi)Registracija sort
Predlog uvaja splošno pravilo, da mora rastlinski razmnoževalni material pripadati registriranim sortam. Dodatno določa postopek in pogoje za registracijo teh sort.
V predlogu je določeno, da mora biti sorta vključena v vsaj en nacionalni register sort. To dejstvo bo zadostovalo za takojšnje dovoljenje trženja sorte po vsej EU. Ta sorta se bo predložila tudi v register sort Unije, in sicer z uporabo portala EU za rastlinske sorte, kar bo zagotovilo pregled vseh sort, ki jih je dovoljeno tržiti.
Sorte bodo registrirane v dveh kategorijah:
(i)sorte z uradnim opisom, za katere se opravi preskušanje razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti, ter
(ii)ohranjevalne sorte z uradno priznanim opisom, za katere ni treba opraviti preskušanja razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti, zanje pa veljajo manj stroge zahteve glede trženja.
Sorte, za katere se opravi preskušanje razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti (uradni opis), bodo dodatno preskušene glede njihove vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo. Predlagana uredba razširja obseg ocenjevanja glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo, in sicer tako, da se poleg kmetijskih rastlin (trenutno področje uporabe direktiv o rastlinskem razmnoževalnem materialu) zajamejo tudi zelenjadnice in sadne vrste za zagotovitev širšega in bolj trajnostnega pristopa za celotni sektor rastlinskega razmnoževalnega materiala. Da bi se registrirale, morajo biti te sorte kot celota boljše od drugih sort istih rodov ali vrst, in sicer z vidika:
●donosa, vključno s stabilnostjo donosa in donosom v pogojih z majhnim vnosom;
●tolerance/odpornosti na biotski stres, vključno z rastlinskimi boleznimi, ki jih povzročajo ogorčice, glive, bakterije, virusi, žuželke in drugi škodljivi organizmi;
●tolerance/odpornosti na abiotski stres, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam;
●učinkovitejše izrabe naravnih virov, kot so voda in hranila;
●manjše potrebe po zunanjih vnosih, kot so fitofarmacevtska sredstva in gnojila;
●značilnosti, ki izboljšujejo trajnostnost skladiščenja, predelave in distribucije;
●kakovosti ali prehranskih lastnosti.
Ti vidiki so pomembni, da se zagotovi prispevek novih sort k trajnostni kmetijski proizvodnji za izpolnjevanje gospodarskih, okoljskih in širših družbenih potreb.
Zaradi pomembnosti preskušanja razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti bodo tako preskušanje izvajali le pristojni organi. Prostore, v katerih se izvaja to preskušanje, bo zaradi svojega strokovnega znanja na tem področju pregledoval Urad Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO).
Vendar lahko preskušanje glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo izvajajo tudi izvajalci poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnih organov. To je upravičeno, saj se področje vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo razširja na več vrst ter je treba zagotoviti razpoložljivost preizkuševalnih zmogljivosti. Prostore, ki jih uporabljajo izvajalci poslovne dejavnosti, bodo pregledovali pristojni organi.
Sorte, za katere je bila podeljena žlahtniteljska pravica v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2100/94 ali v skladu z zakonodajo države članice, se bodo za namene predlagane uredbe štele za razločljive, izenačene in nespremenljive ter ustrezno poimenovane. Pristojni organi lahko za vpis sorte v svoje nacionalne registre uporabijo tudi preskušanje razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti ter vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo, ki so ga izvedli organi drugih držav članic.
V predlogu so nadalje določena pravila v zvezi z vložitvijo, vsebino, formalnim pregledom in datumom vložitve vlog za registracijo sort ter v zvezi s preizkušanjem in organizacijo ter dodatna pravila o preizkušanju, zaupnosti, začasnem poročilu o pregledu in začasnem uradnem opisu, poročilu o preizkušanju in končnem uradnem opisu, pregledu poimenovanja sorte ter odločitvi o vpisu sorte v nacionalni register sort.
Registracija sorte bo veljala deset let, da se spodbudijo inovacije in nadomestitev teh sort z novimi. Veljavnost registracije za sorte sadnih rastlin in razmnoževalni material trte bo 30 let. To je posledica dejstva, da je za dokončanje pridelovalnega cikla teh vrst potrebno več časa. Veljavnost registracije bo mogoče podaljšati.
V predlogu so določena pravila za vzdrževanje, dokumentiranje in vzorčenje registriranih sort, da se zagotovita ugotavljanje njihove pristnosti in učinkovit nadzor nad njimi v celotnem obdobju veljavnosti njihove registracije.
(vii)Spremembe drugih aktov Unije in končne določbe
Predlagana uredba vključuje spremembo Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta s pojasnitvijo, da nadzorovane nekarantenske škodljive organizme ureja izključno navedena uredba. Poleg tega uvaja možnost, da se etiketa OECD za uvoženi rastlinski razmnoževalni material združi z rastlinskim potnim listom v enotni format.
Predlog nadalje uvaja spremembo Uredbe (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta, da bi se pravila o rastlinskem razmnoževalnem materialu vključila v področje uporabe zakonodaje Unije o uradnem nadzoru. Osnovna pravila in načela uradnega nadzora, vključno s tistimi o pristojnostih organov, prenosu nalog in potrjevanju, se bodo uporabljala tudi za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala. Komisija bo pooblaščena, da po potrebi sprejme posebna pravila za uradni nadzor nad trženjem rastlinskega razmnoževalnega materiala in izvajalci poslovne dejavnosti. Pri uvozu se bodo splošna pravila uporabljala na podlagi tveganja.
Nazadnje, s predlagano uredbo se spreminja Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta o ekološki pridelavi, da bi se posodobila vsebina opredelitev pojmov „rastlinski razmnoževalni material“ in „ekološki heterogeni material“ iz navedene uredbe. S predlagano uredbo se zagotavlja tudi, da so vsa pravila o rastlinskem razmnoževalnem materialu iz heterogenega materiala, tako ekološkega kot tudi neekološkega, določena izključno v predlagani uredbi.
Predlagana uredba se bo začela uporabljati tri leta po začetku veljavnosti, da bi imeli pristojni organi in izvajalci poslovne dejavnosti na voljo dovolj časa za prilagoditev novim določbam. Komisiji bo dala tudi čas za sprejetje potrebnih delegiranih in izvedbenih aktov. Za uporabo novih zahtev v zvezi s preskušanjem novih sort sadnih rastlin in zelenjadnic glede trajnostne vrednosti za pridelavo in uporabo se bo uporabilo dodatno prehodno obdobje dveh let.
2023/0227 (COD)
Predlog
UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji, spremembi uredb (EU) 2016/2031, 2017/625 in 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 2002/53/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES, 2008/72/ES in 2008/90/ES (uredba o rastlinskem razmnoževalnem materialu)
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 43(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Evropske komisije,
po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora,
v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)Pravila za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala kmetijskih rastlin, zelenjadnic, trte in sadnih rastlin so bila na ravni Unije vzpostavljena že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala na ozemlju Unije urejajo direktive Sveta 66/401/EGS(), 66/402/EGS(), 68/193/EGS(), 2002/53/ES(), 2002/54/ES(), 2002/55/ES(), 2002/56/ES(), 2002/57/ES(), 2008/72/ES() in 2008/90/ES() (v nadaljnjem besedilu: direktive o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala). Ti pravni akti sestavljajo pravni okvir za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala ter so zato zelo pomembni za oblikovanje notranjega trga rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji.
(2)V ocenah učinka, ki ju je Komisija izvedla v letih 2013 in 2023, je bilo potrjeno, da navedene direktive pomembno vplivajo na prosti pretok, razpoložljivost in visoko kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala na trgu Unije ter tako olajšajo trgovanje z rastlinskim razmnoževalnim materialom znotraj Unije.
(3)Kljub temu je treba pravila o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala prilagoditi znanstvenemu in tehničnemu razvoju na področjih tehnik pridelave v kmetijstvu in vrtnarstvu ter žlahtnjenja rastlin. Poleg tega je treba zakonodajo posodobiti na podlagi sprememb mednarodnih standardov in izkušenj, pridobljenih z uporabo direktiv o rastlinskem razmnoževalnem materialu. Ta pravila je treba pojasniti, da se omogoči bolj harmonizirano izvajanje. Zato bi bilo treba direktive o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala nadomestiti z enotno uredbo o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala znotraj Unije.
(4)Rastlinski razmnoževalni material je vhodni material za pridelavo rastlin v Uniji. Zato je ključnega pomena za proizvodnjo surovin za živila in krmo ter za učinkovito rabo rastlinskih virov. Prispeva k varstvu okolja ter kakovosti prehranske verige in preskrbe s hrano v celotni Uniji. Zato se zdi, da so razpoložljivost, kakovost in raznolikost rastlinskega razmnoževalnega materiala izjemno pomembne za prehod na trajnostne prehranske sisteme, h kateremu poziva strategija „od vil do vilic“, ter za kmetijstvo, vrtnarstvo, varstvo okolja, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje, prehransko in krmno varnost ter gospodarstvo na splošno.
(5)Da bi izvedli ta prehod na trajnostne prehranske sisteme, bi bilo treba v okviru zakonodaje Unije upoštevati potrebo po zagotavljanju prilagodljivosti pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala spreminjajočim se razmeram v kmetijstvu in vrtnarstvu ter okoljskim razmeram, kakor tudi potrebo po soočanju z izzivi podnebnih sprememb, varovanju in obnovitvi biotske raznovrstnosti ter izpolnitvi vse večjih pričakovanj kmetov in potrošnikov v zvezi s kakovostjo in trajnostnostjo rastlinskega razmnoževalnega materiala.
(6)Področje uporabe te uredbe bi moralo zajemati le rastlinski razmnoževalni material nekaterih rodov in vrst, ki imajo povečan gospodarski in družbeni pomen. Ta pomen bi bilo treba oceniti glede na to, ali taki rodovi in vrste predstavljajo pomembno področje pridelave in vrednosti v Uniji, ter glede na njihovo vlogo pri zagotavljanju varnosti proizvodnje hrane in krme v Uniji, pa tudi glede na to, ali se tržijo v vsaj dveh državah članicah. To področje pridelave in vrednosti se lahko nanaša na več tehničnih vidikov. Odvisno od okoliščin bi ga bilo mogoče določiti na podlagi dejavnikov, kot so skupna velikost produktivnih zemljišč na več različnih območjih Unije, tržna vrednost rastlinskega razmnoževalnega materiala v posameznih sektorjih ali povpraševanje kmetov, končnih uporabnikov in industrije po teh vrstah.
(7)Navedene rodove in vrste bi bilo treba uvrstiti na seznam in jih razvrstiti glede na njihovo predvideno uporabo, in sicer kot kmetijske rastline, zelenjadnice, sadne rastline ali trta. Ta razvrstitev je potrebna za zagotovitev sorazmernega pristopa, saj so nekatere vrste pomembne le za določene vrste uporabe.
(8)Poleg tega imajo lahko nekatere sorte določene značilnosti, ki bi lahko v določenih pogojih gojenja imele neželene agronomske učinke, ki bi ogrozili cilj Uredbe, tj. prispevati k trajnostnosti kmetijske proizvodnje. Ta cilj je mogoče doseči le, če za take sorte veljajo ustrezni pogoji za gojenje, pod katerimi se ti neželeni agronomski učinki preprečijo. Ti pogoji bi se morali uporabljati za gojenje navedenih sort za proizvodnjo živil, krme ali industrijskih materialov in ne le, kadar so te sorte namenjene pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala. Zato bi bilo treba v to uredbo vključiti pogoje, v katerih se navedene sorte gojijo tudi za proizvodnjo živil, krme ali drugih proizvodov.
(9)Rastlinski razmnoževalni material bi bilo treba opredeliti celovito, z vključitvijo vseh rastlin, iz katerih je mogoče pridobiti celotne rastline in ki so temu namenjene. Ta uredba bi zato morala zajemati semena in vse druge oblike rastlin v kateri koli fazi rasti, iz katerih je mogoče pridobiti celotne rastline in ki so temu namenjene.
(10)Ta uredba ne bi smela zajemati gozdnega reprodukcijskega materiala zaradi njegovih posebnih značilnosti ter zelo različnih pojmov in veljavne terminologije. Zato se za gozdni reprodukcijski material uporablja ločen pravni akt, in sicer Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta +.
(11)Ta uredba ne bi smela zajemati razmnoževalnega materiala okrasnih rastlin, saj je bilo po posvetovanju z državami članicami in deležniki ugotovljeno, da Direktiva Sveta 98/56/ES () še vedno ustrezno krije potrebe navedenega sektorja.
(12)Ta uredba ne bi smela zajemati niti rastlinskega razmnoževalnega materiala, izvoženega v tretje države, niti rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se uporablja izključno za uradno preizkušanje, žlahtnjenje, inšpekcijske preglede, razstave ali znanstvene namene. Razlog za to je, da za take kategorije rastlinskega razmnoževalnega materiala niso potrebni harmonizirani standardi glede pristnosti ali kakovosti, te kategorije pa ne ogrožajo pristnosti in kakovosti drugega rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se trži v Uniji.
(13)Ta uredba ne bi smela zajemati rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se prodaja ali prenaša na kakršen koli drug način, brezplačno ali ne, med kakršnimi koli osebami za lastno zasebno uporabo zunaj njihove trgovske dejavnosti. Določitev pravil za tako uporabo rastlinskega razmnoževalnega materiala bi bila nesorazmeren ukrep, saj je taka vrsta prenosa običajno omejena na zelo majhne količine, se ne izvaja v komercialne namene in je omejena na zasebne dejavnosti.
(14)Da bi uporabnikom omogočili sprejemanje ozaveščenih odločitev, bi se lahko rastlinski razmnoževalni material prideloval in tržil samo, če pripada sortam, vpisanim v nacionalni register sort.
(15)Kljub temu pa je primerno, da se iz zahteve glede pripadnosti sorti po potrebi izvzamejo podlage, saj kljub njihovi znatni vrednosti pogosto ne spadajo v opredelitev sorte.
(16)Da bi se zagotovile pristnost, kakovost in preglednost ter uporabnikom omogočilo sprejemanje ozaveščenih odločitev, bi se moral rastlinski razmnoževalni material praviloma pridelovati ali tržiti v okviru vnaprej določenih kategorij. Te kategorije bi morale odražati različne faze množitve in ravni kakovosti ter bi jih bilo treba na podlagi mednarodno uveljavljene terminologije poimenovati „predosnovno“, „osnovno“, „certificirano“ in „standardno“ seme oziroma „predosnovni“, „osnovni“, „certificirani“ in „standardni“ material, kadar gre za rastlinski razmnoževalni material, razen semen.
(17)Rastlinski razmnoževalni material iz vsake od navedenih kategorij bi bilo treba pridelovati in tržiti v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi, da se zagotovijo najvišja možna raven ugotavljanja njegove pristnosti in najvišja možna raven njegove kakovosti ter skladnost z najnovejšim tehničnim in znanstvenim razvojem. Ti standardi bi morali vključevati sheme za potrjevanje sortnosti ali kontrolo semena, ki se trži v mednarodnem prometu () (v nadaljnjem besedilu: sheme OECD za seme), standarde za semenski krompir Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UN/ECE) ter pravila o vzorčenju in preizkušanju semen Mednarodne zveze za testiranje semena (ISTA), kakor je primerno.
(18)V skladu z navedenimi standardi bi bilo treba skladnost rastlinskega razmnoževalnega materiala z zahtevami za predosnovne, osnovne ali certificirane kategorije potrditi z inšpekcijskimi pregledi, vzorčenjem, preizkušanjem in uradnim preizkušanjem na kontrolni parcelici, kar bi izvajali pristojni organi (v nadaljnjem besedilu: uradno potrjevanje), to skladnost pa bi potrjevala uradna etiketa.
(19)Določiti bi bilo treba posebna pravila za pridelavo in trženje klonov, izbranih klonov, večklonskih mešanic ter večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala, saj sta se njihova pomen in uporaba v sektorju rastlinskega razmnoževalnega materiala povečala. Za zagotovitev preglednosti, ozaveščenega odločanja za uporabnike in učinkovitega uradnega nadzora bi bilo treba klone vpisati v poseben javni register, ki bi ga vzpostavili pristojni organi. Določiti bi bilo treba tudi pravila za vzdrževanje klonov, da se zagotovita njihova ohranitev in ugotavljanje njihove pristnosti.
(20)Pristojni organ bi moral izvajalce poslovne dejavnosti pooblastiti za potrjevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki spada v nekatere vrste in kategorije, pod uradnim nadzorom ter za tiskanje uradne etikete. Določiti bi bilo treba pravila za zadevni uradni nadzor, ki ga izvaja pristojni organ, in za odvzem ali spremembo navedenega pooblastila. Ta pravila so potrebna za zagotovitev učinkovitega delovanja celotnega sistema potrjevanja.
(21)Za zagotovitev njegove največje možne čistosti in homogenosti bi bilo treba rastlinski razmnoževalni material hraniti v ločenih partijah ter ga ločiti od drugega materiala, ki se od njega razlikuje, kot je žito za živila ali krmo.
(22)Izvajalci poslovne dejavnosti bi morali imeti zaradi velike raznolikosti rastlinskega razmnoževalnega materiala možnost, da partije tega materiala tržijo v obliki posameznih rastlin, v embalaži, snopih ali posodah ali v razsutem stanju.
(23)Sprejeti bi bilo treba pravila za označevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala za zagotovitev ustreznega ugotavljanja pristnosti tega materiala po kategorijah, in sicer s potrdilom o skladnosti z ustreznimi zahtevami, ki se nanašajo na predosnovno, osnovno, certificirano in standardno seme in material.
(24)Za predosnovno, osnovno in certificirano seme in material bi moral uradno etiketo izdati pristojni organ, za standardno seme ali material pa bi bilo treba izdati etiketo izvajalca. To je potrebno za razlikovanje med rastlinskim razmnoževalnim materialom, ki ga je treba potrditi (uradno potrjevanje ali potrjevanje pod uradnim nadzorom), in rastlinskim razmnoževalnim materialom, pridelanim v okviru odgovornosti izvajalca poslovne dejavnosti. Namen izdaje določene etikete je olajšati sprejemanje ozaveščenih odločitev izvajalcem poslovne dejavnosti in potrošnikom, ki si morda želijo izbrati rastlinski razmnoževalni material različnih standardov. To bi prav tako olajšalo delo pristojnih organov pri snovanju njihovega uradnega nadzora v skladu z ustreznimi zahtevami za vsako kategorijo.
(25)Uradno etiketo bi morali natisniti in namestiti pooblaščeni izvajalci poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnih organov. Ker pa nekateri izvajalci poslovne dejavnosti morda nimajo sredstev za izvajanje vseh dejavnosti potrjevanja in tiskanje uradnih etiket, bi bilo treba zagotoviti, da lahko vse faze potrjevanja na zahtevo izvajalcev poslovne dejavnosti izvedejo tudi pristojni organi.
(26)Določiti bi bilo treba pravila v zvezi z vsebino in obliko uradne etikete in etikete izvajalca dejavnosti, da se zagotovita enotna uporaba ustreznih zahtev glede pridelave in trženja za vsako kategorijo ter identifikacija teh etiket.
(27)Vsaka uradna etiketa in etiketa izvajalca dejavnosti bi morali vsebovati serijsko številko za zagotovitev ustreznega ugotavljanja pristnosti in ustrezne sledljivosti zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala ter učinkovitosti uradnega nadzora.
(28)V skladu z direktivami o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala ter mednarodnimi praksami in standardi je treba semena nekaterih vrst zaradi njihovega pomena za prehransko varnost in industrijsko predelavo ter za zaščito interesov kmetov, ki jih uporabljajo, pridelovati in tržiti le kot predosnovna, osnovna ali certificirana semena. Zato bi bilo treba nekatera semena pridelovati in tržiti kot predosnovna, osnovna ali certificirana samo, če so stroški njihove pridelave in trženja sorazmerni z namenom zagotavljanja kakovostnega semena kmetom ter prehranske in krmne varnosti ali pa visoke vrednosti za industrijsko predelavo. Ti stroški bi morali biti sorazmerni tudi z doseganjem najvišjih standardov glede pristnosti in kakovosti semena v skladu z zahtevami za predosnovno, osnovno in certificirano seme. Zato bi bilo treba določiti seznam tistih vrst semen, katerih seme se lahko prideluje in trži le kot predosnovno, osnovno ali certificirano seme.
(29)Semena se pogosto tržijo v mešanicah sort iste vrste ali v mešanicah vrst. Vendar bi bilo treba dovoliti, da se semena rodov ali vrst, zajetih v tej uredbi, pridelujejo in tržijo le v mešanicah s semeni rodov ali vrst, ki jih zajema ta uredba. To je potrebno za zagotovitev upoštevanja ustreznih standardov pridelave in tržnih standardov. Kljub temu bi morale imeti države članice možnost, da dovolijo pridelavo in trženje mešanice, ki vsebuje semena, zajeta v tej uredbi, in semena, ki ne pripadajo rodovom ali vrstam, zajetim v tej uredbi, za namene ohranjanja genskih virov in naravnega okolja. Razlog za to je, da so te vrste najprimernejše za navedeno ohranjanje. Za navedene mešanice bi bilo treba določiti pravila, da se zagotovita njihova pristnost in kakovost.
(30)Določiti bi bilo treba zahteve glede ponovnega pakiranja in ponovnega označevanja predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena za zagotovitev, da se pristnost in kakovost zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala med tema postopkoma ne bosta spremenili.
(31)Izvajati bi bilo treba preizkušanja na kontrolni parcelici, da se preverita sortna pristnost in čistost posameznih partij semen. Za navedena preizkušanja na predosnovnem, osnovnem, certificiranem in standardnem semenu bi bilo treba določiti posebna pravila, ki bi temeljila na veljavnih mednarodnih standardih in izkušnjah, pridobljenih z uporabo direktiv o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala.
(32)Nekateri tipi sort ne izpolnjujejo opredeljenih zahtev glede razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti. Kljub temu so pomembne za ohranjanje in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov. So tradicionalno gojene sorte ali nove sorte, ki so pridelane pod posebnimi lokalnimi pogoji in prilagojene nanje. Zanje je značilna zlasti manjša izenačenost, kar je posledica visoke stopnje genske in fenotipske raznovrstnosti med posameznimi razmnoževalnimi enotami. Te sorte se imenujejo „ohranjevalne sorte“. S pridelavo in trženjem navedenih sort se prispeva k ciljem spodbujanja ohranjanja in trajnostne rabe rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo iz Mednarodne pogodbe o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo (). Unija je kot pogodbenica Pogodbe zavezana k podpiranju teh ciljev.
(33)Glede na navedene posebne značilnosti ohranjevalnih sort ter z odstopanjem od opredeljenih zahtev za pridelavo in trženje bi bilo treba dovoliti, da se rastlinski razmnoževalni material teh sort prideluje in trži v skladu z manj strogimi zahtevami. Navedeni cilj je v skladu z načeli evropskega zelenega dogovora, zlasti z načelom varstva biotske raznovrstnosti. Zato je primerno dopustiti, da navedeni material izpolnjuje zahteve glede standardnega materiala za zadevne vrste. Ta rastlinski razmnoževalni material, ki pripada ohranjevalnim sortam, bi bilo zato treba označiti z navedbo „ohranjevalne sorte“. Te sorte bi bilo treba tudi registrirati, da se pristojnim organom omogoči nadzor nad njimi ter da se zagotovita sprejemanje ozaveščenih odločitev s strani uporabnikov in učinkovitost uradnega nadzora.
(34)Izkušnje z uporabo direktiv o trženju so pokazale, da končne uporabnike rastlinskega razmnoževalnega materiala (vrtičkarji in drugi) pogosto zanima uporaba bolj raznolikega rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki ustreza različnim potrebam, pri čemer nimajo nujno enakih zahtev glede kakovosti kot izvajalci poslovne dejavnosti. Zato je primerno z odstopanjem od nekaterih pravil dovoliti trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala končnim uporabnikom brez izpolnjevanja zahtev za registracijo sort in zahtev glede potrjevanja ali standardnega materiala. To odstopanje je potrebno, da se potrošnikom zagotovi bolj raznolika ponudba, hkrati pa se upoštevajo splošne zahteve glede kakovosti. Poleg tega bi bilo treba zaradi preglednosti in boljšega nadzora določiti pravila za pakiranje in označevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala, namenjenega samo končnim uporabnikom. Izvajalci poslovne dejavnosti, ki uporabljajo to odstopanje za trženje končnim uporabnikom, bi morali iz istega razloga o tej dejavnosti obvestiti pristojne organe.
(35)Številne genske banke, organizacije in mreže v Uniji delujejo z namenom ohranjanja rastlinskih genskih virov. Da bi olajšali njihovo dejavnost, je primerno za rastlinski razmnoževalni material, ki se jim trži oziroma se trži med njimi, dovoliti odstopanje od uveljavljenih zahtev glede pridelave in trženja, namesto tega pa bi moral biti ta material skladen z manj strogimi pravili.
(36)Kmetje si običajno izmenjujejo majhne količine semen v naravi za dinamično upravljanje z lastnim semenom. Zato je primerno, da se zagotovi odstopanje od opredeljenih zahtev za izmenjavo majhnih količin semen med kmeti. Tako odstopanje bi bilo mogoče uporabiti, če navedena semena ne pripadajo sorti, za katero so bile podeljene žlahtniteljske pravice v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2100/94 (). Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da navedene majhne količine opredelijo glede na leto in za posamezne vrste, da se prepreči zloraba takega odstopanja, ki bi vplivala na trženje semen.
(37)V skladu z direktivami o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala so odstopanja od opredeljenih zahtev dovoljena za trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki pripada še neregistriranim sortam, sort, ki še niso bile v celoti preizkušene, semena, ki ni skladno z veljavnimi zahtevami, za zagotovitev njegove hitre dostopnosti na trgu, semena, ki še ni dokončno potrjeno, rastlinskega razmnoževalnega materiala, da se zagotovi njegova začasna odobritev za odpravo začasnih težav pri dobavi, ter rastlinskega razmnoževalnega materiala za izvajanje začasnih poskusov za iskanje izboljšanih alternativ nekaterim določbam veljavne zakonodaje v zvezi z zahtevami, da mora rastlinski razmnoževalni material pripadati registrirani sorti ter izpolnjevati nekatere zahteve glede pristnosti in kakovosti. Navedena odstopanja so koristna in potrebna za izvajalce poslovne dejavnosti in pristojne organe, pri tem pa ne povzročajo težav na notranjem trgu rastlinskega razmnoževalnega materiala. Zato bi jih bilo treba ohraniti. Določiti bi bilo treba pogoje za navedena odstopanja, da se preprečita njihova zloraba in negativni vpliv na notranji trg rastlinskega razmnoževalnega materiala.
(38)Uporaba rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki v skladu s to uredbo ne pripada sorti, temveč skupini rastlin znotraj enega samega botaničnega taksona, ter ima visoko stopnjo genske in fenotipske raznovrstnosti med posameznimi razmnoževalnimi enotami (v nadaljnjem besedilu: heterogeni material), bi bila lahko koristna zlasti pri ekološki pridelavi in v kmetijstvu z manjšimi vnosi, saj bi izboljšala odpornost in povečala gensko raznovrstnost gojenih rastlin znotraj vrst. Zato bi morala biti dovoljena pridelava in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala, pri čemer ne bi bilo treba izpolnjevati zahtev glede registracije sort ter drugih zahtev glede pridelave in trženja iz te uredbe. Določiti bi bilo treba posebne zahteve za proizvodnjo in trženje tega materiala.
(39)Pridelava in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji morata biti skladna z najvišjimi možnimi standardi. Zato bi bilo treba uvoz rastlinskega razmnoževalnega materiala iz tretjih držav dovoliti samo, če je z ocenjevanjem veljavnih standardov glede pristnosti in kakovosti ter sistema potrjevanja v teh državah ugotovljeno, da tak rastlinski razmnoževalni material izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za rastlinski razmnoževalni material, pridelan in tržen v Uniji. Tako ocenjevanje bi moralo temeljiti na temeljitem pregledu informacij, ki jih zagotovi tretja država, in njene ustrezne zakonodaje. Temeljiti bi moralo tudi na zadovoljivih rezultatih revizije, ki bi jo Komisija izvedla v zadevni tretji državi, kadar bi menila, da je ta revizija potrebna.
(40)Določiti bi bilo treba pravila v zvezi z označevanjem in informacijami, ki jih je treba zagotoviti v zvezi z uvoženim rastlinskim razmnoževalnim materialom za ustrezno ugotavljanje njegove pristnosti, sledljivost, sprejemanje ozaveščenih odločitev s strani uporabnikov ter omogočanje uradnega nadzora.
(41)Za zagotovitev preglednosti in učinkovitejšega nadzora nad pridelavo in trženjem rastlinskega razmnoževalnega materiala bi bilo treba registrirati izvajalce poslovne dejavnosti. Primerno je, da se vpišejo v registre, ki jih države članice vzpostavijo v skladu z Uredbo (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta (), da se zmanjša upravno breme za navedene izvajalce poslovne dejavnosti. To je sorazmerno tudi zato, ker je velika večina izvajalcev poslovne dejavnosti, ki pridelujejo in tržijo rastlinski razmnoževalni material, že vpisana v registre izvajalcev poslovne dejavnosti iz navedene uredbe.
(42)Uvesti bi bilo treba posebne obveznosti za izvajalce poslovne dejavnosti, ki so dejavni na področju pridelave in trženja rastlinskega razmnoževalnega materiala, da se zagotovijo njihova odgovornost, učinkovitejši uradni nadzor in pravilna uporaba te uredbe.
(43)Izkušnje so pokazale, da sta zanesljivost in kakovost trženega rastlinskega razmnoževalnega materiala lahko ogroženi, kadar ni omogočena sledljivost materiala, ki ni skladen z veljavnimi standardi. Treba je torej vzpostaviti celovit sistem sledljivosti, ki bo omogočal umike s trga ali predložitev informacij uporabnikom rastlinskega razmnoževalnega materiala ali pristojnim organom. Zato bi morali izvajalci poslovne dejavnosti obvezno hraniti informacije in voditi evidence v zvezi s prenosi od poklicnih uporabnikov in k njim. Vendar takšno vodenje evidenc ni primerno za trženje v trgovini na drobno.
(44)Pomembno je zagotoviti, da je ves rastlinski razmnoževalni material rodov in vrst, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, na splošno predmet registracije sorte, ki ji pripada, ter njenega opisa in ustreznih pravil.
(45)Sorte bi morale biti vpisane v nacionalni register sort, da se zagotovita ozaveščeno odločanje s strani njihovih uporabnikov in učinkovitejši uradni nadzor.
(46)V nacionalni register sort bi bilo treba vključiti dva tipa sort: sorte, registrirane na podlagi uradnega opisa, če izpolnjujejo zahteve glede razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti, ter sorte, registrirane na podlagi uradno priznanega opisa v primeru ohranjevalnih sort. Obstoj teh dveh različnih opisov je potreben za ločevanje obeh kategorij sort, pri čemer prvi opis temelji na rezultatih preskušanj razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti, drugi pa na podatkih o pretekli uporabi sorte in na praktičnih izkušnjah. Poleg tega se lahko s takim pristopom zagotovijo potrebne informacije o značilnostih sort in njihovi pristnosti.
(47)Pristojni organi bi morali registrirane sorte dodatno priglasiti registru sort Unije prek portala EU za rastlinske sorte, da se zagotovi pregled vseh sort, ki jih je dovoljeno tržiti v Uniji.
(48)Sorte, tolerantne proti herbicidom, so sorte, ki se z žlahtnjenjem namerno pridobivajo za toleranco proti herbicidom, da bi se gojile v kombinaciji z uporabo navedenih herbicidov. Če tako gojenje ne poteka v ustreznih pogojih, to lahko privede do pojava plevela, odpornega proti navedenim herbicidom, širjenja takih rezistenčnih genov v okolju ali potrebe po povečanju količin uporabljenih herbicidov. Ker je namen te uredbe prispevati k trajnostnosti kmetijske proizvodnje, bi morali imeti organi držav članic, pristojni za registracijo sort, možnost, da za gojenje teh sort na svojem ozemlju določijo pogoje za gojenje, ki so primerni za preprečevanje teh neželenih učinkov. Poleg tega bi morali pogoji za gojenje veljati tudi za sorte, ki bi lahko imele neželene agronomske učinke in imajo posebne značilnosti, ki niso odpornost na herbicide, da se ti agronomski učinki odpravijo. Te pogoje bi bilo treba uporabljati za gojenje navedenih sort za kakršen koli namen, med drugim za živila, krmo ter druge proizvode, in ne le za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala. To je potrebno, da se dosežejo cilji te uredbe v zvezi s prispevkom k trajnostni kmetijski proizvodnji, ki presega fazo pridelave in trženja rastlinskega razmnoževalnega materiala.
(49)Da bi se prispevalo k trajnostnosti kmetijske proizvodnje ter zadostilo gospodarskim, okoljskim in širšim družbenim potrebam, bi bilo treba v zvezi z nekaterimi vidiki izboljšati nove sorte vseh rodov ali vrst v primerjavi z drugimi sortami istih rodov ali vrst, vpisanimi v isti nacionalni register sort. Ti vidiki zajemajo njihov donos, vključno s stabilnostjo donosa in donosom v pogojih z majhnim vnosom, toleranco/odpornost na biotski stres, vključno z rastlinskimi boleznimi, ki jih povzročajo ogorčice, glive, bakterije, virusi, žuželke in drugi škodljivi organizmi, toleranco/odpornost na abiotski stres, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam, učinkovitejšo izraba naravnih virov, kot so voda in hranila, manjšo potrebo po zunanjih vnosih, kot so fitofarmacevtska sredstva in gnojila, značilnosti, ki izboljšujejo trajnostnost skladiščenja, predelave in distribucije, ter kakovost ali prehranske lastnosti (v nadaljnjem besedilu: vrednost za trajnostno pridelavo in uporabo). Za namene odločanja o registraciji sort in za zagotovitev zadostne prožnosti pri registraciji sort z najbolj zaželenimi značilnostmi bi bilo treba te vidike upoštevati za posamezno sorto kot celoto.
(50)Ker je za ekološke sorte, primerne za ekološko pridelavo, kot so opredeljene v členu 3 Uredbe (EU) 2018/848, značilna visoka raven genske in fenotipske raznovrstnosti med posameznimi razmnoževalnimi enotami, je primerno, da se za njihovo registracijo uporabijo prilagoditve v zvezi z razločljivostjo, izenačenostjo in nespremenljivostjo, zlasti kar zadeva zahteve glede izenačenosti. Poleg tega bi bilo treba za boljšo prilagoditev teh sort posebnim potrebam ekološke pridelave njihovo preizkušanje glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo izvesti v ekoloških pogojih.
(51)Zaradi učinkovitosti in zmanjšanja upravnega bremena bi bilo treba sorte, za katere je bila podeljena žlahtniteljska pravica v skladu s členom 62 Uredbe (ES) št. 2100/94 ali zakonodajo države članice, šteti za razločljive, izenačene in nespremenljive ter ustrezno poimenovane za namene te uredbe.
(52)Postopek registracije sort bi bilo treba natančno opredeliti, da se zagotovijo pravna varnost za vložnike vlog in pristojne organe ter enaki konkurenčni pogoji za vse vložnike vlog. Zato bi bilo treba določiti pravila o vložitvi, vsebini, formalnem pregledu in datumu vložitve vlog, o preizkušanju, pregledih prostorov in organizacije pristojnih organov ter dodatna pravila o preizkušanju, zaupnosti, začasnem poročilu o preizkušanju in začasnem uradnem opisu, poročilu o preizkušanju in končnem uradnem opisu, pregledu poimenovanja sorte ter odločitvi o vpisu sorte v nacionalni register sort.
(53)Za učinkovitost in zmanjšanje upravnega bremena za pristojne organe in vložnike vlog bi morali pristojni organi v svoje nacionalne registre sort vpisati vse sorte, ki so bile pred začetkom veljavnosti te uredbe uradno sprejete ali vpisane v kataloge, sezname ali registre, ki so jih njihove zadevne države članice vzpostavile v skladu z direktivami 2002/53/ES, 2002/55/ES, 2008/90/ES in 68/193/EGS. Ker se navedene sorte že tržijo v Uniji ter jih uporabljajo kmetje in drugi izvajalci poslovne dejavnosti, se zanje ne bi smel uporabljati nov postopek registracije.
(54)Določiti bi bilo treba pravila za preizkušanje sort, da se ugotovi, ali so razločljive, izenačene in nespremenljive. Zaradi pomembnosti tega preizkušanja za sektor žlahtnjenja sort in zaradi dejstva, da vodi do priprave uradnega opisa, bi moral to preizkušanje izvajati le pristojni organ.
(55)Kljub temu pa bi morala obstajati možnost, da se preizkušanje sorte glede njene zadovoljive vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo opravi v prostorih vložnika vloge in pod uradnim nadzorom pristojnega organa. To je potrebno za zmanjšanje upravnega bremena, zagotovitev razpoložljivosti preizkuševalnih zmogljivosti in zmanjšanje stroškov pristojnih organov. Vendar bi moral biti za organizacijo preizkušanja odgovoren pristojni organ. Poleg tega se je pri sodelovanju med pristojnimi organi in izvajalci poslovne dejavnosti, ki se ukvarjajo z žlahtnjenjem novih sort, izkazalo, da so ti izvajalci usposobljeni za izvajanje takih preizkušanj, saj imajo ustrezne vire ter strokovno in drugo znanje.
(56)Za zagotovitev verodostojnosti in visoke kakovosti preizkušanj razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti bi moral prostore pristojnih organov, kjer se ta preizkušanja izvajajo, pregledati Urad Skupnosti za rastlinske sorte (CPVO). Prostore vložnikov vlog, v katerih se izvaja preizkušanje glede zadovoljive vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo pod uradnim nadzorom, bi morali pregledati ustrezni pristojni organi, da se zagotovi skladnost z veljavnimi zahtevami.
(57)Registracija sorte bi morala veljati deset let, da se spodbudijo inovacije v sektorju žlahtnjenja ter umik starih sort s trga in njihova nadomestitev z novimi. Vendar bi moralo navedeno obdobje za sorte rodov ali vrst sadnih rastlin in trte znašati 30 let zaradi daljšega časa, potrebnega za dokončanje proizvodnega cikla navedenih rodov ali vrst.
(58)Na zahtevo katere koli zainteresirane osebe bi bilo treba veljavnost registracije sorte podaljšati, da se omogoči nadaljnje trženje nekaterih sort, če se ugotovi potreba po tem in če te sorte še vedno izpolnjujejo veljavne zahteve.
(59)Določiti bi bilo treba pravila v zvezi z vzdrževanjem sort v skladu s sprejetimi praksami. To je potrebno za zagotovitev sortne pristnosti v obdobju veljavnosti registracije, kar je mogoče le, če zadevno sorto vzdržuje vložnik vloge ali druge osebe, o katerih je ta vložnik uradno obvestil pristojni organ, in sicer v skladu z nekaterimi zahtevami in pod uradnim nadzorom pristojnih organov.
(60)Določiti bi bilo treba pravila glede vsebine nacionalnih registrov sort in registra sort Unije ter o hranjenju vzorcev registriranih sort (v nadaljnjem besedilu: uradni vzorec ali standardni vzorec), ki služi kot živ opis sorte. To je pomembno za zagotovitev dostopa do potrebnih informacij o sorti, ugotavljanja njene pristnosti v obdobju veljavnosti njene registracije in razpoložljivosti standardnih vzorcev za preizkušanja na kontrolni parcelici v okviru potrjevanja rastlinskega razmnoževalnega materiala.
(61)Direktive o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala bi bilo treba razveljaviti, saj jih nadomesti ta uredba. Zato bi bilo treba Uredbo (EU) 2016/2031 spremeniti, da se črtajo sklici na navedene direktive in zagotovi, da navedena uredba ureja izključno regulirane nekarantenske škodljive organizme.
(62)Uredbo (EU) 2017/625 Evropskega parlamenta in Sveta bi bilo treba spremeniti, da se v njeno področje uporabe vključita pridelava in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala v skladu s to uredbo. To je pomembno za zagotovitev enotnega pristopa glede uradnega nadzora nad celotno pridelavo rastlin in prehransko verigo, saj se Uredba (EU) 2017/625 uporablja tudi v zvezi s področjema uporabe Uredbe (EU) 2016/2031 in Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta.
(63)Komisiji bi bilo treba v zvezi s tem podeliti pooblastila za sprejetje posebnih pravil o uradnem nadzoru in ukrepih, ki jih pristojni organi sprejmejo v zvezi z rastlinskim razmnoževalnim materialom, zlasti za določitev pravil o izvajanju uradnega nadzora nad rastlinskim razmnoževalnim materialom za preverjanje skladnosti s pravili Unije, uvozu rastlinskega razmnoževalnega materiala v Unijo in njegovem trženju znotraj Unije ter dejavnostih izvajalcev dejavnosti med pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala.
(64)Uredbo (EU) 2018/848 bi bilo treba spremeniti, da se opredelitvi pojmov „rastlinski razmnoževalni material“ in „heterogeni material“ uskladita z opredelitvami iz te uredbe. Poleg tega bi bilo treba pooblastilo Komisije za sprejetje posebnih določb za trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala izključiti iz Uredbe (EU) 2018/848, saj bi bilo treba vsa pravila v zvezi s pridelavo in trženjem rastlinskega razmnoževalnega materiala zaradi pravne jasnosti določiti v tej uredbi.
(65)Zaradi prilagoditve seznama rodov in vrst rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki spada na področje uporabe te uredbe, spremembam glede pomembnosti področja in vrednosti pridelave, prehranske/krmne varnosti ter števila držav članic, v katerih se goji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spreminjanje navedenega seznama.
(66)Zaradi prilagoditve pravil o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala tehničnemu in znanstvenemu razvoju ter veljavnim mednarodnim standardom bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spreminjanje zahtev iz te uredbe glede pridelave in trženja predosnovnega, osnovnega, certificiranega in standardnega materiala in semen.
(67)Zaradi prilagoditve pravil o pridelavi in trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala tehničnemu in znanstvenemu razvoju ter upoštevanja izkušenj, pridobljenih z uporabo pravil iz te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spreminjanje zahtev glede pridelave in trženja heterogenega materiala.
(68)Zaradi prilagoditve vsebine registrov sort tehničnemu razvoju in nadaljnjega ukrepanja v okviru izkušenj, pridobljenih pri registraciji sort, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za spreminjanje zahtev glede te vsebine.
(69) Zaradi prilagoditve gojenja sort razvoju na področju tehničnega in znanstvenega znanja bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte v zvezi s sprejetjem pogojev za gojenje sort, ki so tolerantne proti herbicidom ali imajo druge značilnosti, ki bi lahko imele neželene agronomske učinke. Ti pogoji bi morali vključevati ukrepe na polju, kot je kolobarjenje, ukrepe spremljanja, uradno obveščanje (s strani držav članic) Komisije in drugih držav članic o teh ukrepih, poročanje izvajalcev poslovne dejavnosti pristojnim organom o uporabi navedenih ukrepov in navedbo teh pogojev v nacionalne registre sort.
(70)Da bi se preizkušanje in zahteve glede trajnostne vrednosti za pridelavo in uporabo prilagodili morebitnemu tehničnemu in znanstvenemu razvoju ter morebitnemu razvoju mednarodnih standardov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za dopolnitev te uredbe z nekaterimi elementi. Ti elementi so metodologije, potrebne za poskuse rasti, ki jih je treba izvesti za namen ocenjevanja trajnostne vrednosti za pridelavo in uporabo nekaterih rodov ali vrst ter za sprejetje dodatnih zahtev v zvezi s to vrednostjo.
(71)Zaradi prilagoditve pravil o poimenovanju sorte tehničnemu in znanstvenemu razvoju ter nadaljnjega ukrepanja v okviru izkušenj, pridobljenih pri uporabi teh pravil, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih meril v zvezi s primernostjo poimenovanja sort.
(72)Da bi se določbe te uredbe v zvezi s preizkušanjem sort prilagodile tehničnemu in znanstvenemu razvoju ter praktičnim potrebam pristojnih organov in izvajalcev poslovne dejavnosti ter zaradi nadaljnjega ukrepanja v okviru izkušenj, pridobljenih z uporabo zadevnih pravil, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o pregledu prostorov izvajalcev poslovne dejavnosti, ki so namenjeni izvajanju preizkušanja glede zadovoljive vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo.
(73)Da bi se določbe te uredbe v zvezi s preizkušanjem glede trajnostne pridelave in uporabe prilagodile tehničnemu ali znanstvenemu razvoju ter vsem novim politikam ali pravilom Unije o trajnostnem kmetijstvu, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte za dopolnitev te uredbe z določitvijo minimalnih zahtev za izvajanje tega preizkušanja, metodologij za ocenjevanje preizkušenih značilnosti ter standardov za ocenjevanje rezultatov tega preizkušanja in za poročanje o njih ter za spreminjanje preizkušenih značilnosti.
(74)Pomembno je zlasti, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na strokovni ravni, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
(75)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.
(76)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in izboljšanje uspešnosti izvajalcev poslovne dejavnosti ter pristnosti in kakovosti rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki ga pridelujejo in tržijo, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za določitev zahtev za preglede, usposabljanje, preizkušanja, inšpekcijske preglede, vzorčenje in preizkušanje, kar zadeva določene rodove ali vrste, za uradni nadzor izvajalcev poslovne dejavnosti s strani pristojnih organov.
(77)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe v zvezi z ravnanjem z rastlinskim razmnoževalnim materialom in njegovim trženjem ter za prilagoditev zadevnih pravil izkušnjam, pridobljenim pri uporabi določb te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje posebnih zahtev za vse ali nekatere vrste rastlinskega razmnoževalnega materiala, kar zadeva združevanje ali razdelitev partij glede na izvor partij rastlinskega razmnoževalnega materiala, ugotavljanje pristnosti teh partij, evidenco o navedenih dejavnostih in označevanje po združitvi ali razdelitvi partij rastlinskega razmnoževalnega materiala.
(78)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, nadaljnje ukrepanje v okviru praktičnih izkušenj, pridobljenih z uporabo določb v njej, in izboljšanje neoporečnosti trženega rastlinskega razmnoževalnega materiala bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje posebnih zahtev glede zapečatenja, zapiranja, velikosti in oblike embalaže, snopov in posod določenih vrst rastlinskega razmnoževalnega materiala.
(79)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe, zlasti glede čitljivosti, prepoznavnosti in zanesljive pritrditve etiket, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje posebnih določb v zvezi z uradnimi etiketamimi, etiketami, ki se uporabljajo za nekatera odstopanja, in etiketami, ki se uporabljajo za nekatere posebne vrste rastlinskega razmnoževalnega materiala, ter v zvezi z določitvijo vsebine, velikosti, barve in oblike navedenih etiket za zadevne kategorije ali vrste rastlinskega razmnoževalnega materiala.
(80)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in nadaljnje ukrepanje v okviru praktičnih izkušenj, pridobljenih z uporabo zadevnih pravil, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje posebnih določb v zvezi z mešanicami semen.
(81)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe v zvezi s trženjem rastlinskega razmnoževalnega materiala na drobno ter čim bolj praktično in ustrezno trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala za posamezne vrste, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje pravil glede zahtev o velikosti, obliki in zapečatenju majhne embalaže za semena ter embalaže in snopov drugega rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se trži končnim uporabnikom, ter zahtev o ravnanju s tako embalažo in snopi.
(82)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in odpravo nujnih težav z dobavo rastlinskega razmnoževalnega materiala bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da v primeru začasnih težav pri dobavi rastlinskega razmnoževalnega materiala za največ eno leto dovoli trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala kategorij predosnovnega, osnovnega ali certificiranega materiala ali semena, za katere veljajo manj stroge zahteve, ali da odobri odstopanje od zahteve glede pripadnosti sorti ter da razveljavi in spremeni navedeno dovoljenje.
(83)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in določene prožnosti za države članice za sprejemanje nacionalnih ukrepov, prilagojenih njihovim kmetijsko-podnebnim pogojem, ter za zagotovitev višjih standardov kakovosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za pooblastitev držav članic, da v zvezi s pridelavo in trženjem rastlinskega razmnoževalnega materiala sprejmejo strožje zahteve glede pridelave ali trženja na celotnem ozemlju ali na delu ozemlja zadevne države članice, ter za razveljavitev ali spremembo takih ukrepov, sprejetih v skladu z direktivami o trženju rastlinskega razmnoževalnega materiala.
(84)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in hitrega odziva na nenadna tveganja bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje nujnih ukrepov, kadar je verjetno, da bo pridelava ali trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala predstavljalo resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za okolje ali gojenje drugih vrst, in kadar takega tveganja ni mogoče zadovoljivo obvladati z ukrepi, ki jih sprejme zadevna država članica, ter za razveljavitev ali spremembo takih ukrepov, ki jih sprejme država članica.
(85)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za odločanje o organizaciji začasnih poskusov, da se najdejo boljše alternative za področje uporabe in nekatere določbe te uredbe.
(86)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe v zvezi z uvozom rastlinskega razmnoževalnega materiala in skladnosti zahtev tretjih držav z enakovrednimi zahtevami Unije bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s priznavanjem tega, ali rastlinski razmnoževalni material posameznih rodov, vrst ali kategorij, pridelan v tretji državi ali na določenih območjih tretje države, izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za rastlinski razmnoževalni material, pridelan in tržen v Uniji, ter ga je zato mogoče uvoziti.
(87)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in ustreznega vzdrževanja registriranih sort tudi v tretjih državah bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s priznavanjem, da nadzor nad vzdrževanjem sort, ki se izvaja v tretji državi, daje enaka zagotovila, kot tista, določena v Uniji.
(88)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe in prilagoditev njenih določb spreminjajočim se veljavnim protokolom Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin ali protokolom, ki jih je vzpostavil CPVO, ter ustreznemu tehničnemu in znanstvenemu razvoju bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje posebnih zahtev glede razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti za posamezen rod ali vrsto sort.
(89)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje posebnih pravil glede velikosti standardnega vzorca registriranih sort, ki se uporablja za uradni naknadni nadzor rastlinskega razmnoževalnega materiala, ter pravil za obnovitev in zagotavljanje navedenih vzorcev drugim državam članicam.
(90)Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči cilja te uredbe, tj. zagotoviti usklajen pristop glede pridelave in trženja rastlinskega razmnoževalnega materiala, temveč se ta cilj zaradi njegovih učinkov, zapletenosti in mednarodne narave lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Ta uredba v skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja. Zato po potrebi uvaja odstopanja ali posebne zahteve za nekatere vrste rastlinskega razmnoževalnega materiala in izvajalce poslovne dejavnosti.
(91)Ta uredba bi se morala začeti uporabljati tri leta po začetku njene veljavnosti, da se lahko pristojni organi in izvajalci poslovne dejavnosti prilagodijo njenim določbam ter tudi da se zagotovi čas, ki je potreben za sprejetje zadevnih delegiranih in izvedbenih aktov. Pravila o zadovoljivi vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo sort zelenjadnic in sort sadnih rastlin pa bi bilo treba začeti uporabljati pet let po začetku veljavnosti te uredbe. Pristojni organi in izvajalci poslovne dejavnosti to dodatno časovno obdobje potrebujejo za potrebne priprave in izvedbo prvih preizkusov na terenu v skladu s temi novimi pravili –
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Predmet urejanja
Ta uredba določa pravila za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji ter zlasti zahteve glede pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala na poljih in drugih lokacijah ter zahteve glede kategorij materiala, pristnosti in kakovosti, potrjevanja, označevanja, pakiranja, uvoza, izvajalcev poslovne dejavnosti ter registracije sort.
Ta uredba določa tudi pravila o pogojih za gojenje nekaterih sort, ki bi lahko imele neželene agronomske učinke, vključno z gojenjem za namene, ki presegajo pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala, in sicer za proizvodnjo živil, krme ter drugih proizvodov.
Člen 2
Področje uporabe in cilji
1.Ta uredba se uporablja za rodove in vrste, ki so za zadevno uporabo navedene v Prilogi I, deli A do E.
Zahteve v tej uredbi se nanašajo na vse vrste rastlinskega razmnoževalnega materiala, izključno na semena ali izključno na material, razen semen.
Zahteve v zvezi s pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala se uporabljajo samo za pridelavo z namenom trženja tega materiala.
2.Cilji te uredbe so:
(a)zagotoviti kakovost in raznolikost izbire rastlinskega razmnoževalnega materiala ter njegovo razpoložljivost izvajalcem poslovne dejavnosti in končnim uporabnikom;
(b)zagotoviti enake konkurenčne pogoje za izvajalce poslovne dejavnosti po vsej Uniji in delovanje notranjega trga rastlinskega razmnoževalnega materiala;
(c)podpreti inovacije in konkurenčnost sektorja rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji;
(d)prispevati k ohranjanju in trajnostni rabi rastlinskih genskih virov in h kmetijski biotski raznovrstnosti;
(e)prispevati k trajnostni kmetijski proizvodnji, ki je prilagojena sedanjim in prihodnjim predvidenim podnebnim razmeram;
(f)prispevati k prehranski varnosti.
3.Na Komisijo se v skladu s členom 75 prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov ter spreminjanje Priloge I za njeno prilagoditev razvoju tehničnega znanja in znanstvenih spoznanj ter gospodarskim podatkom o pridelavi in trženju rodov in vrst, in sicer z dodajanjem rodov in vrst na seznam v navedeni prilogi ali črtanjem z njega.
Z delegiranim aktom iz prvega pododstavka se rodovi ali vrste dodajo na seznam v Prilogi I, če izpolnjujejo vsaj dva od naslednjih elementov:
(a)predstavljajo pomembno področje pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala in imajo pomembno vrednost, kar zadeva tržen rastlinski razmnoževalni material, v Uniji;
(b)so bistvenega pomena za varnost proizvodnje hrane in krme v Uniji v primerjavi z drugimi rodovi in vrstami, ki niso navedeni v navedeni prilogi, ter
(c)se tržijo v vsaj dveh državah članicah.
Z delegiranim aktom iz prvega pododstavka se rodovi ali vrste črtajo s seznama v Prilogi I, če ne izpolnjujejo več vsaj dveh elementov iz drugega pododstavka.
4.Ta uredba se ne uporablja za:
(a)razmnoževalni material okrasnih rastlin, kot je opredeljen v členu 2 Direktive 98/56/ES;
(b)gozdni reprodukcijski material, kot je opredeljen v členu 3 Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta+;
(c)rastlinski razmnoževalni material, ki se prideluje za izvoz v tretje države;
(d)rastlinski razmnoževalni material, ki se prodaja ali prenaša na kakršen koli drug način, brezplačno ali ne, med končnimi uporabniki za njihovo lastno zasebno uporabo zunaj njihovih trgovskih dejavnosti;
(e)rastlinski razmnoževalni material, ki se uporablja izključno za uradno preizkušanje, žlahtnjenje, inšpekcijske preglede, razstave ali znanstvene namene.
Člen 3
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
(1)„rastlinski razmnoževalni material“ pomeni rastline, kot so opredeljene v členu 2(1) Uredbe (EU) 2016/2031, iz katerih je mogoče pridobiti cele rastline in ki so namenjene temu pridobivanju;
(2)„izvajalec poslovne dejavnosti“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je poslovno vključena v eno ali več naslednjih dejavnosti v zvezi z rastlinskim razmnoževalnim materialom v Uniji:
(a)pridelavo;
(b)trženje;
(c)vzdrževanje sort;
(d)zagotavljanje storitev v zvezi s pristnostjo in kakovostjo;
(e)ohranjanje, skladiščenje, sušenje, predelavo, tretiranje, pakiranje, zapečatenje, označevanje, vzorčenje ali preizkušanje;
(3)„trženje“ pomeni naslednje dejavnosti izvajalca poslovne dejavnosti: prodaja, posedovanje, brezplačen prenos, ponudba za prodajo ali kakršen koli drug način prenosa ali distribucije znotraj Unije ali uvoza v Unijo;
(4)„sorta“ pomeni sorto, kot je opredeljena v členu 5(2) Uredbe (ES) št. 2100/94;
(5)„klon“ pomeni posameznega potomca rastline, prvotno pridobljenega iz druge posamezne rastline z vegetativnim razmnoževanjem, ki je gensko enak navedeni rastlini;
(6)„izbrani klon“ pomeni klon, ki je bil selekcioniran in izbran zaradi nekaterih posebnih znotrajsortnih fenotipskih značilnosti in njegovega fitosanitarnega statusa, zaradi katerih je uspešnejši, ter ki ustreza opisu sorte, ki ji pripada, v primeru izbranih klonov, ki ne pripadajo nobeni sorti, pa opisu vrste, ki ji pripada;
(7)„večklonski rastlinski razmnoževalni material“ pomeni skupino več različnih potomcev posamezne rastline, ki so pridobljeni iz različnih genotipov in od katerih vsak ustreza opisu sorte, ki ji pripada;
(8)„večklonska mešanica“ pomeni mešanico izbranih klonov, ki vsi pripadajo isti sorti ali vrsti, kot je ustrezno, pri čemer je vsak od njih pridobljen z ločeno selekcijo;
(9)„pristojni organ“ pomeni osrednji ali regionalni organ države članice ali, če je primerno, ustrezni organ tretje države, pristojen za organizacijo uradnega nadzora, registracije, potrjevanja in drugih uradnih dejavnosti v zvezi s pridelavo in trženjem rastlinskega razmnoževalnega materiala, ali kateri koli drugi organ, na katerega se ta pristojnost prenese v skladu s pravom Unije;
(10)„uradni opis“ pomeni opis, ki ga je določil pristojni organ in ki vključuje ustrezne značilnosti sorte ter omogoča ugotavljanje pristnosti sorte s preizkušanjem njene razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti;
(11)„uradno priznani opis“ pomeni pisni opis ohranjevalne sorte, ki ga je priznal pristojni organ in ki vključuje posebne značilnosti sorte ter je bil pridobljen drugače kot s preizkušanjem razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti te sorte;
(12)„vzdrževanje sorte“ pomeni ukrepe, sprejete za nadzor sortne čistosti in pristnosti, da se v naslednjih ciklih razmnoževanja ohrani skladnost sorte z njenim opisom;
(13)„seme“ pomeni seme v botaničnem smislu;
(14)„predosnovno seme“ pomeni seme, ki pripada množitvi pred množitvijo osnovnega semena, ki je namenjeno pridelavi in potrjevanju osnovnega ali certificiranega semena ter za katero se z uradnim potrjevanjem ali potrjevanjem pod uradnim nadzorom ugotovi, da izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge II, del A;
(15)„osnovno seme“ pomeni seme, ki je pridelano iz predosnovnega semena ali predhodnih množitev osnovnega semena, ki je namenjeno pridelavi nadaljnjih množitev osnovnega ali certificiranega semena in za katero se z uradnim potrjevanjem ali potrjevanjem pod uradnim nadzorom ugotovi, da izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge II, del A;
(16)„certificirano seme“ pomeni seme, ki je pridelano iz predosnovnih, osnovnih ali predhodnih množitev certificiranega semena in za katero se z uradnim potrjevanjem ali potrjevanjem pod uradnim nadzorom ugotovi, da izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge II, del A;
(17)„standardno seme“ pomeni seme, razen predosnovnega, osnovnega ali certificiranega semena, ki ni namenjeno nadaljnjemu razmnoževanju in izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge III, del A;
(18)„predosnovni material“ pomeni rastlinski razmnoževalni material, razen semen, ki pripada množitvi pred množitvijo osnovnega materiala, ki je namenjen pridelavi in potrjevanju osnovnega ali certificiranega materiala ter za katerega se z uradnim potrjevanjem ali potrjevanjem pod uradnim nadzorom ugotovi, da izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge II, del B;
(19)„osnovni material“ pomeni rastlinski razmnoževalni material, razen semen, ki je pridelan iz predosnovnega materiala ali predhodnih množitev osnovnega materiala, je namenjen pridelavi in potrjevanju nadaljnjih množitev osnovnega ali certificiranega materiala ter za katerega se z uradnim potrjevanjem ali potrjevanjem pod uradnim nadzorom ugotovi, da izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge II, del B;
(20)„certificirani material“ pomeni rastlinski razmnoževalni material, razen semen, ki je pridelan iz predosnovnih, osnovnih ali predhodnih množitev certificiranega materiala in za katerega se z uradnim potrjevanjem ali potrjevanjem pod uradnim nadzorom ugotovi, da izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge II, del B;
(21)„standardni material“ pomeni rastlinski razmnoževalni material, razen semen in predosnovnega, osnovnega ali certificiranega materiala, ki ni namenjen nadaljnjemu razmnoževanju in izpolnjuje ustrezne pogoje iz Priloge III, del B;
(22)„uradno potrjevanje“ pomeni uradno potrdilo pristojnega organa o skladnosti predosnovnega, osnovnega ali certificiranega semena ali materiala z ustreznimi zahtevami iz te uredbe, kadar navedeni organ opravi vse ustrezne preglede na kraju samem ter vzorčenje in preizkušanje, po potrebi tudi s preizkušanjem na kontrolni parcelici, ter če ugotovi, da zadevno seme ali material izpolnjuje navedene zahteve;
(23)„potrjevanje pod uradnim nadzorom“ pomeni potrditev posebej pooblaščenega izvajalca poslovne dejavnosti, da predosnovno, osnovno ali certificirano seme ali material izpolnjuje veljavne zahteve, kadar je ta izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa opravil vsaj enega ali več ustreznih inšpekcijskih pregledov, vzorčenj, preizkušanj ali tiskanj etiket in je ugotovil, da zadevno seme ali material izpolnjuje navedene zahteve;
(24)„kategorija“ rastlinskega razmnoževalnega materiala pomeni skupino ali posamezno enoto rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se šteje za predosnovno, osnovno, certificirano ali standardno seme ali material ter za katero je mogoče ugotoviti pristnost, saj izpolnjuje posebne zahteve glede pristnosti in kakovosti;
(25)„gensko spremenjeni organizem“ pomeni gensko spremenjeni organizem, kot je opredeljen v členu 2(2) Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta (), razen organizmov, pridobljenih s tehnikami genskega spreminjanja iz Priloge I B k Direktivi 2001/18/ES;
(26)„partija“ pomeni enoto rastlinskega razmnoževalnega materiala, katere pristnost je mogoče ugotoviti po homogenosti sestave in izvoru;
(27)„heterogeni material“ pomeni skupino rastlin znotraj enega samega botaničnega taksona najnižje znane stopnje, ki:
(a)kaže skupne fenotipske značilnosti;
(b)ga istočasno zaznamuje visoka stopnja genske in fenotipske raznovrstnosti med posameznimi razmnoževalnimi enotami, zato to skupino rastlin predstavlja material kot celota in ne majhno število enot;
(c)ni sorta ter
(d)ni mešanica sort;
(28)„končni uporabnik“ pomeni vsako osebo, ki pridobiva, prenaša in uporablja rastlinski razmnoževalni material za namene, ki niso del njenih poslovnih dejavnosti;
(29)„ohranjevalna sorta“ pomeni sorto, ki je:
(a)tradicionalno gojena sorta ali nova sorta, ki se goji pod posebnimi lokalnimi pogoji v Uniji in je nanje prilagojena, ter
(b)za katero je značilna visoka stopnja genske in fenotipske raznovrstnosti med posameznimi razmnoževalnimi enotami;
(30)„za kakovost škodljivi organizmi“ pomenijo škodljive organizme, ki izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
(a)niso niti karantenski škodljivi organizmi za Unijo, karantenski škodljivi organizmi za varovano območje ali nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi v smislu Uredbe (EU) 2016/2031 niti škodljivi organizmi, za katere veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1) navedene uredbe;
(b)pojavijo se med pridelavo ali skladiščenjem rastlinskega razmnoževalnega materiala ter
(c)njihova prisotnost ima nesprejemljiv škodljiv vpliv na kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala in nesprejemljiv gospodarski učinek, kar zadeva uporabo navedenega rastlinskega razmnoževalnega materiala v Uniji;
(31)„praktično nenapaden s škodljivimi organizmi“ pomeni popolnoma nenapaden s škodljivimi organizmi ali razmere, v katerih je prisotnost za kakovost škodljivih organizmov na zadevnem rastlinskem razmnoževalnem materialu tako majhna, da ti organizmi ne vplivajo negativno na kakovost tega rastlinskega razmnoževalnega materiala;
(32) „semenski krompir“ pomeni gomolje Solanum tuberosum L., ki se uporabljajo za razmnoževanje drugega krompirja;
(33)„kmet“ pomeni kmeta, kot je opredeljen v členu 3(1) Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta;
(34)„atip“ v zvezi s semenom ali drugimi rastlinami pomeni seme ali drug rastlinski razmnoževalni material, ki ne ustreza opisu sorte ali vrste, ki naj bi ji pripadal v skladu s to uredbo;
(35)„hibridna sorta“ pomeni sorto, pridelano s križanjem dveh ali več drugih sort.
Člen 4
Skladnost z Uredbo (EU) 2016/2031
Ta uredba se uporablja brez poseganja v Uredbo (EU) 2016/2031.
Vse partije rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki se pridelujejo in tržijo v skladu s to uredbo, izpolnjujejo tudi pravila iz členov 36, 37, 40, 41, 42, 49, 53 in 54 Uredbe (EU) 2016/2031 glede karantenskih škodljivih organizmov za Unijo, karantenskih škodljivih organizmov za varovano območje ter nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov, zanje pa veljajo ukrepi, sprejeti v skladu s členom 30(1) navedene uredbe.
POGLAVJE II
ZAHTEVE GLEDE SORT, KATEGORIJ RASTLINSKEGA RAZMNOŽEVALNEGA MATERIALA, OZNAČEVANJA, POOBLASTIL, RAVNANJA, UVOZA IN ODSTOPANJ
ODDELEK 1
Splošne zahteve za pridelavo in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala
Člen 5
Pripadnost registrirani sorti
V Uniji se lahko prideluje in trži samo rastlinski razmnoževalni material, ki pripada sorti, vpisani v nacionalni register sort iz člena 44, razen v naslednjih primerih:
(a)kot podlage, če se pridelujejo in tržijo s sklicevanjem, navedenim na ustrezni oznaki, na vrsto, ki ji pripadajo;
(b)kot heterogeni material v skladu s členom 27;
(c)kot rastlinski razmnoževalni material, ki se trži končnim uporabnikom v skladu s členom 28;
(d)kot rastlinski razmnoževalni material, ki se prideluje in trži zaradi ohranjanja genskih virov v skladu s členom 29;
(e)kot seme, ki si ga kmetje izmenjujejo v naravi v skladu s členom 30;
(f)kot žlahtniteljevo seme v skladu s členom 31;
(g)kot rastlinski razmnoževalni material še neregistriranih sort v skladu s členom 32;
(h)v primeru težav z dobavo rastlinskega razmnoževalnega materiala v skladu s členom 33.
Člen 6
Pripadnost določeni kategoriji rastlinskega razmnoževalnega materiala
1.V Uniji se lahko, razen v primerih iz odstavka 2, prideluje in trži samo rastlinski razmnoževalni material, ki spada v eno od naslednjih kategorij:
(a)predosnovni material ali seme;
(b)osnovni material ali seme;
(c)certificirani material ali seme;
(d)standardni material ali seme.
Kadar je v tej uredbi naveden sklic na nižje ali višje kategorije pristnosti in kakovosti rastlinskega razmnoževalnega materiala, ta določitev temelji na razvrstitvi točk (a) do (d), pri čemer točka (a) pomeni najvišjo kategorijo, točka (d) pa najnižjo.
2.Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko rastlinski razmnoževalni material prideluje in trži, ne da bi spadal v kategorijo iz točk (a) do (d), v naslednjih primerih:
(a)trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala v skladu s členom 27;
(b)trženje končnemu uporabniku v skladu s členom 28;
(c)trženje mrežam za ohranjanje in trženje med njimi, kot je navedeno v členu 29;
(d)kot seme, ki si ga kmetje izmenjujejo v naravi v skladu s členom 30;
(e)kot žlahtniteljevo seme iz člena 31.
ODDELEK 2
Zahteve za pridelavo in trženje predosnovnega, osnovnega, certificiranega in standardnega materiala in semena
Člen 7
Zahteve za pridelavo in trženje predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena in materiala
1.Predosnovno, osnovno in certificirano seme se lahko v Uniji prideluje in trži samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)predosnovno, osnovno ali certificirano seme je praktično nenapadeno z za kakovost škodljivimi organizmi;
(b)prideluje in trži se:
(i)po uradnem potrjevanju, ki ga izvedejo pristojni organi, ali po potrjevanju, ki ga izvede izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom;
(ii)v skladu z zahtevami iz Priloge II, del A, njegovo skladnost z navedenimi zahtevami pa potrjuje uradna etiketa iz člena 15(1).
2.Predosnovni, osnovni in certificirani material se lahko v Uniji prideluje in trži samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)predosnovni, osnovni ali certificirani material je praktično nenapaden z za kakovost škodljivimi organizmi;
(b)prideluje in trži se:
(i)po uradnem potrjevanju, ki ga izvedejo pristojni organi, ali po potrjevanju, ki ga izvede izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom;
(ii)v skladu z zahtevami iz Priloge II, del B, njegovo skladnost z navedenimi zahtevami pa potrjuje uradna etiketa iz člena 15(1).
3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za spreminjanje Priloge II. Te spremembe se prilagodijo razvoju mednarodnih tehničnih in znanstvenih standardov ter se lahko nanašajo na zahteve glede naslednjega:
(a)setve in sajenja predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena ter njegove pridelave na polju;
(b)žetve in pospravila predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena;
(c)trženja semen;
(d)setve in sajenja predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala ter njegove pridelave na polju;
(e)žetve in pospravila predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala;
(f)trženja predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala;
(g)predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala klonov, izbranih klonov, večklonskih mešanic in večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala;
(h)pridelave predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala, pridelanega z razmnoževanjem in vitro;
(i)trženja predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala, pridelanega z razmnoževanjem in vitro.
4.Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev zahtev glede pridelave in trženja iz Priloge II, dela A in B, za nekatere rodove, vrste ali kategorije rastlinskega razmnoževalnega materiala ter po potrebi za nekatere stopnje, razvrstitve, množitve ali druge podrazdelke zadevne kategorije. Te zahteve se nanašajo na enega ali več naslednjih elementov:
(a)posebne uporabe rodov, vrst ali tipov zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala;
(b)metode pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala, vključno s spolnim in nespolnim razmnoževanjem ter razmnoževanjem in vitro;
(c)pogoje za setev ali sajenje;
(d)poljedelsko pridelavo;
(e)žetev in pospravilo;
(c)stopnje kalivosti, čistost in vsebnost drugega rastlinskega razmnoževalnega materiala, vlago, rastno moč, prisotnost zemlje ali tuje snovi;
(c)metode potrjevanja rastlinskega razmnoževalnega materiala, vključno z uporabo biomolekularnih ali drugih tehničnih metod, njihovo odobritev in uporabo ter seznam odobrenih metod v Uniji;
(d)pogoje v zvezi s podlagami in drugimi deli rastlin rodov ali vrst, razen tistih iz Priloge I, ali njihovih hibridov, če so te podlage in deli rastlin cepljeni z razmnoževalnim materialom rodov ali vrst iz Priloge I ali njihovih hibridov;
(e)pogoje za pridelavo semen iz sadnih rastlin ali trte;
(f)pogoje za pridelavo sadnih rastlin, trte ali semenskega krompirja iz semen.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2) za prilagoditev na razvoj ustreznih mednarodnih tehničnih in znanstvenih standardov.
Člen 8
Zahteve za pridelavo in trženje standardnega semena in materiala
1.Standardno seme se lahko v Uniji prideluje in trži samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)je praktično nenapadeno z za kakovost škodljivimi organizmi;
(b)prideluje in trži se:
(i)v okviru odgovornosti izvajalca poslovne dejavnosti;
(ii)v skladu z zahtevami iz Priloge III, del A, njegovo skladnost z navedenimi zahtevami pa potrjuje uradna etiketa izvajalca dejavnosti iz člena 16.
2.Standardni material se lahko v Uniji prideluje in trži samo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a)je praktično nenapadeno z za kakovost škodljivimi organizmi;
(b)prideluje in trži se:
(i)v okviru odgovornosti izvajalca poslovne dejavnosti;
(ii)v skladu z zahtevami iz Priloge III, del B, njegovo skladnost z navedenimi zahtevami pa potrjuje etiketa izvajalca dejavnosti iz člena 16.
3.Izvajalci poslovne dejavnosti pristojnemu organu enkrat letno predložijo izjavo o količinah standardnega semena in materiala, ki so ga pridelali, za posamezno vrsto.
4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za spreminjanje Priloge III za prilagoditev zahtev iz odstavkov 1 in 2 znanstvenemu in tehničnemu razvoju ter veljavnim mednarodnim standardom. Te spremembe se nanašajo na naslednje:
(a)zahteve za setev in sajenje standardnih semen ter njihovo pridelavo na polju;
(b)zahteve za žetev in pospravilo standardnih semen;
(c)zahteve za trženje standardnih semen;
(d)zahteve za setev in sajenje standardnega materiala ter njegovo pridelavo na polju;
(e)zahteve za žetev in pospravilo standardnega materiala;
(f)zahteve za trženje standardnega materiala;
(g)zahteve za klone, izbrane klone, večklonske mešanice in večklonski rastlinski razmnoževalni material iz standardnega materiala;
(h)zahteve za pridelavo standardnega materiala, pridelanega z razmnoževanjem in vitro;
(i)zahteve za trženje standardnega materiala, pridelanega z razmnoževanjem in vitro.
5.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zahteve glede pridelave in trženja v delih A in B Priloge III za nekatere rodove ali vrste standardnega semena ali materiala. Navedene zahteve se nanašajo na enega ali več od naslednjih elementov:
(a)posebno uporabo rodov, vrst ali tipov zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala;
(b)metode pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala, vključno s spolnim in nespolnim razmnoževanjem ter razmnoževanjem in vitro;
(c)pogoje za setev ali sajenje;
(d)poljedelsko pridelavo;
(e)žetev in pospravilo;
(f)stopnje kalivosti, čistost in vsebnost drugega rastlinskega razmnoževalnega materiala, vlago, rastno moč, prisotnost zemlje ali tuje snovi;
(g)uporabo biomolekularnih ali drugih tehničnih metod, njihovo odobritev in uporabo ter seznam odobrenih metod v Uniji;
(h)pogoje v zvezi s podlagami in drugimi deli rastlin rodov ali vrst, razen tistih iz Priloge I, ali njihovih hibridov, če so te podlage in deli rastlin cepljeni z razmnoževalnim materialom rodov ali vrst iz Priloge I ali njihovih hibridov;
(i)pogoje za pridelavo semen iz sadnih rastlin ali trte;
(j)pogoje za pridelavo sadnih rastlin, trte ali semenskega krompirja iz semen.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2) za prilagoditev na razvoj ustreznih mednarodnih tehničnih in znanstvenih standardov.
Člen 9
Pridelava, trženje in registracija klonov, izbranih klonov, večklonskih mešanic ter večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala
1.Poleg zahtev iz členov 4 do 43 se predosnovni, osnovni, certificirani in standardni material klonov, izbranih klonov, večklonskih mešanic in večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala prideluje in trži v skladu z odstavkoma 2 in 3 ter zahtevami iz Priloge II, del C, oziroma Priloge III, del C.
2.Kloni, izbrani kloni, večklonske mešanice in večklonski rastlinski razmnoževalni material se lahko pridelujejo in tržijo samo, če jih je pristojni organ vpisal v vsaj en uradni register za klone, ki ga je vzpostavila država članica.
Ta register vključuje vse elemente iz vloge za registracijo klona, izbranega klona, večklonske mešanice in večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala, kot je določeno v Prilogi II, del B in del C, točka 2.
3.Kloni, izbrani kloni, večklonske mešanice in večklonski rastlinski razmnoževalni material se vzdržujejo za ohranjanje njihove pristnosti. Osebe, pristojne za vzdrževanje klonov, izbranih klonov, večklonskih mešanic in večklonskega rastlinskega razmnoževalnega materiala, sprejmejo vse ukrepe, da lahko pristojni organi ali katera koli druga oseba te klone, izbrane klone, večklonske mešanice in večklonski rastlinski razmnoževalni material preveri na podlagi hranjenih evidenc.
ODDELEK 3
Pooblastitev izvajalcev poslovne dejavnosti in uradni nadzor s strani pristojnih organov
Člen 10
Pooblastitev izvajalcev poslovne dejavnosti za izvajanje potrjevanja pod uradnim nadzorom
1.Pristojni organ lahko izvajalca poslovne dejavnosti na podlagi vložitve vloge pooblasti za opravljanje vseh ali nekaterih dejavnosti, potrebnih za potrjevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala pod uradnim nadzorom pristojnega organa za predosnovni, osnovni in certificirani material ali semena, ter za izdajo uradne etikete za ta material ali semena.
Izvajalec poslovne dejavnosti za izdajo takega pooblastila in odvisno od dejavnosti, za katere to pooblastilo pridobi:
(a)ima znanje, potrebno za izpolnjevanje zahtev iz člena 7;
(b)je usposobljen za izvajanje inšpekcijskih pregledov iz Priloge II ali ima zaposleno osebje, usposobljeno za izvajanje takih pregledov;
(c)zaposluje osebje, ki je usposobljeno za izvajanje vzorčenja iz Priloge II, ali sklene pogodbe s podjetji, ki imajo zaposleno osebje, usposobljeno za te dejavnosti;
(d)zaposluje specializirano osebje in ima specializirano opremo za izvajanje preizkušanja iz Priloge II ali uporablja laboratorije, v katerih je zaposleno osebje, usposobljeno za te dejavnosti;
(e)opredeli kritične točke v postopku pridelave in ima zmožnost spremljanja teh točk, ki lahko vplivajo na kakovost in pristnost rastlinskega razmnoževalnega materiala, ter vodi evidenco o rezultatih tega spremljanja;
(f)ima vzpostavljene sisteme za zagotovitev izpolnjevanja zahtev glede ugotavljanja pristnosti partij v skladu s členom 13;
(g)ima vzpostavljene sisteme za zagotovitev izpolnjevanja zahtev glede sledljivosti iz člena 42.
2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev odstavka 1 v zvezi z enim ali več od naslednjih elementov:
(a)postopkom za vložitev vloge, ki jo predloži izvajalec poslovne dejavnosti;
(b)posebnimi ukrepi, ki jih mora sprejeti pristojni organ za potrditev skladnosti z odstavkom 1, točke (a) do (g).
Člen 11
Preklic ali sprememba pooblastila izvajalca poslovne dejavnosti
Kadar pooblaščeni izvajalec poslovne dejavnosti ne izpolnjuje več zahtev iz člena 10(1), pristojni organ od tega izvajalca dejavnosti zahteva, da v določenem roku sprejme popravne ukrepe.
Pristojni organ pooblastilo nemudoma prekliče ali ustrezno spremeni, če izvajalec poslovne dejavnosti v določenem roku ne izvede popravnih ukrepov iz prvega pododstavka. Če se ugotovi, da je bilo pooblastilo izdano v primeru goljufije, pristojni organ izvajalcu poslovne dejavnosti naloži ustrezne sankcije.
Člen 12
Uradni nadzor s strani pristojnih organov
1.Pristojni organi za namene potrjevanja pod uradnim nadzorom vsaj enkrat letno izvedejo preglede za zagotovitev, da izvajalec poslovne dejavnosti izpolnjuje zahteve iz člena 10(1).
Organizirajo tudi usposabljanje in preglede osebja, ki izvaja inšpekcijske preglede na terenu, vzorčenje in preizkušanje, določene v tej uredbi.
2.Pristojni organi za namene potrjevanja pod uradnim nadzorom izvajajo uradne inšpekcijske preglede, vzorčenje in preizkušanje deleža kmetijskih rastlin na mestu pridelave in partij rastlinskega razmnoževalnega materiala, da potrdijo skladnost navedenega materiala z zahtevami iz člena 7.
Ta delež se določi na podlagi ocene morebitnega tveganja neskladnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala z navedenimi zahtevami.
3.Komisija lahko z izvedbenimi akti določi zahteve za preglede, usposabljanje, preizkušanja, inšpekcijske preglede, vzorčenje in preizkušanje iz odstavkov 1 in 2 v zvezi z določenimi rodovi ali vrstami.
S temi izvedbenimi akti se lahko določi en ali več naslednjih elementov:
(a)merila tveganja iz odstavka 2 ter najmanjši delež kmetijskih rastlin in partij rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki jih je treba pregledati, vzorčiti in preizkusiti, kot je navedeno v odstavku 2;
(b)dejavnosti spremljanja, ki jih izvajajo pristojni organi;
(c)uporaba posebnih akreditacijskih shem s strani izvajalca poslovne dejavnosti ter možnost za pristojne organe, da zmanjšajo inšpekcijske preglede, vzorčenje in preizkušanje ter dejavnosti spremljanja iz tega člena zaradi uporabe navedenih shem.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
ODDELEK 4
Zahteve glede ravnanja
Člen 13
Partije
1.Rastlinski razmnoževalni material se trži v partijah. Vsebnost sort in vrst v vsaki partiji je dovolj homogena, uporabniki pa jo lahko prepoznajo kot ločeno od drugih partij rastlinskega razmnoževalnega materiala.
2.Med predelavo, pakiranjem, skladiščenjem ali pri dostavi se lahko partije rastlinskega razmnoževalnega materiala združijo v novo partijo samo, če pripadajo isti sorti in so bile pridelane v istem letu.
Če se združijo partije, ki zajemajo različne kategorije potrjevanja, se nova partija uvrsti v kategorijo elementa najnižje kategorije. Združitev se lahko izvede samo v obratu in le s strani oseb, ki jih pristojni organ pooblasti za ta posebni namen.
3.Med predelavo, pakiranjem, skladiščenjem ali pri dostavi se lahko partije rastlinskega razmnoževalnega materiala razdelijo v dve ali več partij.
4.Izvajalec poslovne dejavnosti v primerih združitve ali razdelitve partij rastlinskega razmnoževalnega materiala, kot je navedeno v odstavkih 2 in 3, vodi evidenco o poreklu novih partij.
5.Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme posebne zahteve za vse ali nekatere vrste rastlinskega razmnoževalnega materiala, kar zadeva največjo velikost partij, ugotavljanje njihove pristnosti in njihovo označevanje ter združevanje ali razdelitev partij v povezavi z izvorom partij rastlinskega razmnoževalnega materiala, evidentiranjem teh dejavnosti in označevanjem po združitvi ali razdelitvi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
Člen 14
Embalaža, snopi in posode
1.Rastlinski razmnoževalni material se trži v zaprti embalaži, snopih ali posodah, ki so opremljeni s sredstvom za zapiranje in oznako. Rastlinski razmnoževalni material, razen semen, se lahko trži tudi v obliki posameznih rastlin.
2.Embalaža, snopi in posode iz odstavka 1 so zaprti tako, da jih ni mogoče odpreti, ne da bi se pri tem poškodoval njihov sistem zapiranja ali pustili dokazi, da so bili ta embalaža, snop ali posoda odprti. Učinkovitost sistema zapiranja se zagotovi z namestitvijo etiket iz členov 15 in 16 na sistem ali z uporabo pečata. Embalaža in posode se izvzamejo iz te zahteve, če sistema zapiranja ni mogoče ponovno uporabiti.
3.Navedeno embalažo, snope in posodo v primeru predosnovnega, osnovnega ali certificiranega rastlinskega razmnoževalnega materiala zapre pristojni organ ali izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa. Navedene embalaža in posode se ne smejo ponovno zapreti, razen če to stori pristojni organ ali izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa. Če se embalaža, snop ali posoda ponovno zapre, se na etiketi iz člena 15 navedejo datum ponovnega zaprtja in podatki o odgovornem pristojnem organu.
4.Partije predosnovnega, osnovnega ali certificiranega rastlinskega razmnoževalnega materiala se lahko ponovno pakirajo, ponovno označijo in ponovno zapečatijo samo pod uradnim nadzorom ali pod uradnim nadzorom pristojnega organa.
5.Izvajalec poslovne dejavnosti lahko z odstopanjem od odstavka 1 semena trži kmetu neposredno v razsutem stanju.
Tega izvajalca poslovne dejavnosti za ta namen pooblasti pristojni organ. Ta izvajalec o taki dejavnosti in partiji, iz katere tako seme izhaja, vnaprej obvesti pristojni organ.
Kadar se seme naloži neposredno v kmetov stroj ali na njegovo priklopno vozilo, izvajalec poslovne dejavnosti in zadevni kmet zagotovita sledljivost tega semena z izdajo in hrambo dokumentov, v katerih so navedeni vrsta in sorta, količina, čas prenosa ter identifikacija partije.
6.
Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme posebne zahteve glede zapečatenja, zapiranja, velikosti in oblike embalaže, snopov in posod posameznih vrst rastlinskega razmnoževalnega materiala ter določi pogoje za trženje semen v razsutem stanju. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
ODDELEK 5
Zahteve glede označevanja
Člen 15
Uradna etiketa
1.Pristnost predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala in semen se ugotavlja z uradno etiketo, ki potrjuje tudi skladnost tega materiala in semen s to uredbo, izda pa se, ko pristojni organ ugotovi, da so izpolnjene zahteve iz člena 7.
2.Uradno etiketo izda pristojni organ, na njej pa je navedena serijska številka, ki jo je ta organ dodelil.
Natisne jo:
(a)pristojni organ na zahtevo izvajalca poslovne dejavnosti ali, če izvajalec poslovne dejavnosti ni pooblaščen za izvajanje potrjevanja pod uradnim nadzorom, pristojni organ v skladu s členom 10 ali
(b)izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa, kadar je izvajalec poslovne dejavnosti pooblaščen za izvajanje potrjevanja pod uradnim nadzorom v skladu s členom 10.
3.Izvajalec poslovne dejavnosti ali oseba, za ravnanje katere odgovarja izvajalec poslovne dejavnosti, uradno etiketo namesti pod uradnim nadzorom pristojnega organa na zunanjo stran snopa, embalaže ali posode.
4.Uradna etiketa se izda na novo. Uporabljajo se lahko samolepilne uradne etikete, če to odobri pristojni organ, kadar ni tveganja, da bi jih bilo mogoče ponovno uporabiti.
5.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev tega člena z določitvijo naslednjih pravil o:
(a)vodenju digitalne evidence vseh ukrepov, ki so jih sprejeli izvajalci poslovne dejavnosti in pristojni organi za izdajo uradne etikete;
(b)vzpostavitvi centralizirane platforme, ki povezuje države članice in Komisijo, da se olajšajo obdelava teh evidenc, dostop do njih in njihova uporaba;
(c)tehničnih ureditvah za izdajo elektronskih uradnih etiket.
Uradna etiketa se lahko po sprejetju takega delegiranega akta izda tudi v elektronski obliki (v nadaljnjem besedilu: elektronska uradna etiketa).
6.Z odstopanjem od odstavkov 1 do 5 se lahko predosnovni in osnovni material in seme ter certificirani material in seme, uvoženi iz tretjih držav v skladu s členom 39, v Uniji tržijo z ustrezno etiketo OECD, ki jim je bila priložena ob uvozu.
Člen 16
Etiketa izvajalca dejavnosti
Pristnost standardnega materiala in standardnega semena se ugotavlja z etiketo izvajalca dejavnosti. Ta etiketa potrjuje, da standardni material ali standardno seme izpolnjuje ustrezne zahteve glede pridelave in trženja iz člena 8, in sicer na podlagi inšpekcijskih pregledov, vzorčenja in preizkušanj, ki jih opravi izvajalec poslovne dejavnosti.
Etiketo izvajalca dejavnosti izda, natisne in na zunanjo stran snopa, embalaže ali posode namesti izvajalec poslovne dejavnosti ali oseba, za ravnanje katere odgovarja izvajalec poslovne dejavnosti.
Člen 17
Vsebina etiket
1.Uradna etiketa in etiketa izvajalca dejavnosti sta napisani v vsaj enem od uradnih jezikov Unije.
2.Uradna etiketa in etiketa izvajalca dejavnosti sta enostransko natisnjeni, dobro vidni, čitljivi, neizbrisni in še neuporabljeni ter ju pri poškodovanju ni mogoče spremeniti.
3.Pristojni organ lahko kjer koli na uradni etiketi ali etiketi izvajalca dejavnosti navede dodatne informacije, razen tam, kjer so navedeni elementi iz odstavka 4. Take informacije se navedejo s črkami, ki niso večje od tistih, ki se uporabljajo za vsebino uradne etikete ali etikete izvajalca dejavnosti iz odstavka 4. Navedene dodatne informacije so izključno dejstva, ne predstavljajo oglasnega gradiva ter se nanašajo le na zahteve glede pridelave in trženja ter označevanja gensko spremenjenih organizmov ali rastlin NGT kategorije 1, kot so opredeljene v členu 3(7) Uredbe (EU) …/… (Urad za publikacije, vstaviti sklic na uredbo o NGT …). .
4.Komisija glede na zadevne kategorije ali tipe rastlinskega razmnoževalnega materiala z izvedbenimi akti določi vsebino, velikost, barvo in obliko uradne etikete ali etikete izvajalca dejavnosti, kakor je ustrezno, in sicer za:
(a)uradno etiketo iz člena 15(1);
(b)etiketo izvajalca dejavnosti iz člena 16;
(c)etiketo za mešanice iz člena 21(1);
(d)etiketo za ohranjevalne mešanice iz člena 22(1);
(e)etiketo za ponovno pakirana in ponovno označena semena iz člena 23(5);
(f)etiketo za rastlinski razmnoževalni material, ki pripada ohranjevalnim sortam iz člena 26(2);
(g)etiketo za rastlinski razmnoževalni material, ki se trži končnim uporabnikom, iz člena 28(1), točka (a);
(h)etiketo za rastlinski razmnoževalni material, ki ga tržijo nekatere genske banke, organizacije in mreže iz člena 29;
(i)etiketo za žlahtniteljev material iz člena 31(2);
(j)etiketo za rastlinski razmnoževalni material še neregistriranih sort iz člena 32(5);
(k)etiketo za rastlinski razmnoževalni material, odobren v primerih začasnih težav pri dobavi, kot je navedeno v členu 33(2), in
(l)etiketo za semena z začasnim dovoljenjem za trženje iz člena 34(3);
(m)etiketo za semena, ki še niso dokončno certificirana, iz člena 35(3);
(n)etiketo za rastlinski razmnoževalni material iz člena 40(1) in (2), uvožen iz tretjih držav.
Navedeni izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
5.Pristojni organ lahko izvajalcu poslovne dejavnosti dovoli, da navede informacije, ki niso vsebina iz odstavka 4, razen oglasnega gradiva, na rob uradne etikete, na površino, ki ni večja od 20 % celotne površine uradne etikete, ter jih označi z naslovom „Neuradne informacije“. Te informacije so napisane s črkami, ki niso večje od tistih, ki se uporabljajo za vsebino uradne etikete iz odstavka 4.
Člen 18
Sklicevanje na partije
Uradna etiketa in etiketa izvajalca dejavnosti se izdata za vsako partijo.
Če se partija iste sorte razdeli na dve ali več partij, se za vsako partijo izda nova uradna etiketa ali etiketa izvajalca dejavnosti.
Če se več partij iste sorte združi v novo partijo, se za to novo partijo izda nova uradna etiketa ali etiketa izvajalca dejavnosti.
Člen 19
Neskladnost rastlinskega razmnoževalnega materiala z zahtevami glede pridelave in trženja
Če se pri uradnem nadzoru, ki se izvede med trženjem rastlinskega razmnoževalnega materiala, pokaže, da predosnovna, osnovna, certificirana ali standardna semena oziroma material niso bili pridelani ali trženi v Uniji v skladu z ustreznimi zahtevami iz člena 7 ali 8, ali če sortna pristnost in čistost rastlinskega razmnoževalnega materiala nista bili potrjeni pri preizkušanju na kontrolni parcelici v skladu s členom 24, pristojni organi zagotovijo, da zadevni izvajalec poslovne dejavnosti sprejme potrebne popravne ukrepe v zvezi z zadevnim rastlinskim razmnoževalnim materialom ter svojimi prostori in metodami pridelave, kot je ustrezno. Cilj teh ukrepov je doseči enega ali več od naslednjih rezultatov:
(a)zadevni rastlinski razmnoževalni material izpolnjuje ustrezne zahteve;
(b)zadevni rastlinski razmnoževalni material se umakne s trga ali se uporablja kot material, ki ni rastlinski razmnoževalni material;
(c)zadevni rastlinski razmnoževalni material, razen standardnega semena ali standardnega materiala, se prideluje ali trži v nižji kategoriji v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo za navedeno kategorijo;
(d)zoper izvajalca poslovne dejavnosti se uvedejo dodatne sankcije poleg preklica ali spremembe pooblastila iz člena 11.
Člen 20
Rastlinski razmnoževalni material, ki se prideluje in trži samo kot predosnovna, osnovna ali certificirana semena oziroma material
1.Rastlinski razmnoževalni material, ki pripada rodovom ali vrstam iz Priloge IV, se lahko prideluje in trži samo kot predosnovna, osnovna ali certificirana semena oziroma material.
2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 75 za spremembo Priloge IV.
Z delegiranim aktom iz prvega pododstavka se rod ali vrsta doda v Prilogo IV, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:
(a)obstaja potreba po višjih zagotovilih glede kakovosti semen tega rodu ali vrste ter
(b)stroški dejavnosti potrjevanja, potrebni za pridelavo in trženje zadevnega semena kot predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena, so sorazmerni:
(i)z namenom zagotavljanja prehranske in krmne varnosti ali visoke vrednosti za industrijsko predelavo ter
(ii)z gospodarskimi koristmi, ki izhajajo iz najvišjih standardov glede pristnosti in kakovosti semena zaradi skladnosti z zahtevami za predosnovno, osnovno in certificirano seme v primerjavi z zahtevami za standardno seme.
Ta sorazmernost temelji na splošni oceni kombinacije naslednjih elementov: pomena zadevnega rodu ali vrste za prehransko in krmno varnost v Uniji; količine tega semena, pridelane v Uniji; povpraševanja izvajalcev poslovne dejavnosti in izvajalcev dejavnosti v živilski industriji/industriji krme po tem semenu; stroškov pridelave predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena v primerjavi s stroški pridelave drugega semena istega rodu ali vrste ter gospodarskih koristi, ki izhajajo iz pridelave in trženja predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena, v primerjavi z drugim semenom istega rodu ali vrste.
Z delegiranim aktom iz prvega pododstavka se rod ali vrsta črta iz Priloge IV, če ni več izpolnjen eden od pogojev iz drugega pododstavka, točka (b)(i) in (ii).
ODDELEK 6
POSEBNE ZAHTEVE ZA MEŠANICE SEMEN, PONOVNO PAKIRANJE SEMEN IN PREIZKUŠANJA NA KONTROLNI PARCELICI ZA SEMENA
Člen 21
Mešanice semen
1.Mešanice certificiranega semena ali mešanice standardnega semena različnih rodov ali vrst, navedenih v Prilogi I, del A, ki izpolnjujejo zahteve iz členov 5 do 8, ter mešanice različnih sort navedenih rodov ali vrst se lahko pridelujejo in tržijo v Uniji, če izpolnjujejo zahteve iz tega člena.
Semena, vključena v te mešanice, so opremljena z:
(a)uradno etiketo, kadar je mešanica sestavljena samo iz certificiranih semen, ali
(b)etiketo izvajalca dejavnosti, kadar je mešanica sestavljena samo iz standardnega semena ali certificiranega in standardnega semena.
Izvajalci poslovne dejavnosti za namene drugega pododstavka, točka (a), pristojnemu organu predložijo seznam sort, iz katerih sestoji mešanica, in njihova razmerja za preverjanje ustreznosti teh sort.
2.Mešanice semen iz odstavka 1 lahko pridelujejo samo izvajalci poslovne dejavnosti, ki jim dovoljenje za pridelavo izda pristojni organ. Izvajalci poslovne dejavnosti za pridobitev dovoljenja za pridelavo takih mešanic izpolnjujejo naslednje zahteve:
(a)nameščeno imajo ustrezno opremo in vzpostavljene ustrezne postopke za mešanje, s katerimi se zagotavlja, da je končna zmes enotna ter da je mogoče doseči navedeno razmerje med sestavnimi sortami v vsaki posodi;
(b)imajo osebo, ki nadzira mešanje in pakiranje ter je za te dejavnosti neposredno odgovorna, in
(c)vodijo register semenskih mešanic ter njihove predvidene uporabe.
3.Mešanje in pakiranje semen iz odstavka 1, točka (a), se izvajata pod nadzorom pristojnega organa.
Mešanje se izvaja tako, da se zagotovi, da ni tveganja za prisotnost semen, ki niso namenjena vključitvi v mešanico, in da je nastala mešanica čim bolj homogena.
Teža semena v eni sami posodi, ki je sestavljeno iz mešanice vrst z drobnimi semeni in vrst, katerih seme je večje od velikosti pšenice, ne sme presegati 40 kg.
4.Komisija lahko z izvedbenimi akti ob upoštevanju tehničnega in znanstvenega razvoja ter izkušenj, pridobljenih z uporabo tega člena, določi pravila o:
(a)opremi in postopku za mešanje;
(b)največjih velikostih partij za določene vrste in sorte.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
Člen 22
Ohranjevalne mešanice
1.Države članice lahko z odstopanjem od člena 21(1) dovolijo pridelavo in trženje mešanice semen različnih rodov ali vrst, navedenih v Prilogi I, del A, ter različnih sort teh rodov ali vrst skupaj s semeni rodov ali vrst iz drugih delov navedene priloge, ali rodov ali vrst, ki v navedeni prilogi niso navedene, če taka mešanica izpolnjuje vse naslednje pogoje:
(a)prispeva k ohranjanju genskih virov ali obnovi naravnega okolja in
(b)je naravno povezana z določenim območjem (v nadaljnjem besedilu: območje vira), ki prispeva k ohranjanju genskih virov ali obnovi naravnega okolja;
(c)izpolnjuje zahteve iz Priloge V.
Taka mešanica je t. i. „ohranjevalna mešanica“ in to se navede na etiketi.
2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 75 za spreminjanje Priloge V v zvezi z naslednjimi elementi:
(a)zahteve za pridobitev dovoljenja za mešanice semen, nabranih neposredno na mestu v naravi, ki je del opredeljenega območja vira, za ohranjanje in obnovo naravnega okolja (neposredno požete ohranjevalne mešanice);
(b)zahteve za pridobitev dovoljenja za pridelane ohranjevalne mešanice;
(c)uporaba in vsebnost nekaterih vrst;
(d)zahteve glede zapečatenja in pakiranja;
(e)zahteve za izdajo dovoljenja izvajalcem poslovne dejavnosti.
Te spremembe temeljijo na izkušnjah, pridobljenih z izvajanjem tega člena, na kakršnem koli tehničnem in znanstvenem razvoju ter na izboljšanju kakovosti in pristnosti ohranjevalnih mešanic. Nanašajo se lahko samo na določene rodove ali vrste.
3.Izvajalci poslovne dejavnosti za vsako pridelovalno sezono zadevnim pristojnim organom sporočijo količino ohranjevalnih mešanic, ki jih pridelajo in tržijo.
Države članice Komisiji in drugim državam članicam na zahtevo poročajo o količini ohranjevalnih mešanic, pridelanih in trženih na njihovem ozemlju, in po potrebi o imenih organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, priznanih v ta namen.
Člen 23
Ponovno pakiranje in ponovno označevanje partij semen
1.Partije semen predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena se ponovno pakirajo in ponovno označijo v skladu s tem členom ter členoma 14 in 15, kadar je to potrebno za razdelitev ali združevanje partij.
2.Ponovno pakiranje in ponovno označevanje partije semen izvaja:
(a)izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa ali
(b)vzorčevalec semena, ki ga za ta namen pooblasti in nadzoruje pristojni organ in ki poroča temu pristojnemu organu.
Pristojni organ v primeru iz točke (b) izvajalca poslovne dejavnosti vnaprej obvesti, da izvajalec poslovne dejavnosti organizira sodelovanje z vzorčevalcem semena.
3.Izvajalec poslovne dejavnosti in vzorčevalec semena pri ponovnem pakiranju in ponovnem označevanju partij semena sprejmeta vse ukrepe za zagotovitev, da se med ponovnim pakiranjem ohranita pristnost in sortna čistost partije semen, da ne pride do kontaminacije ter da je pridobljena partija semen čim bolj homogena.
4.Izvajalci poslovne dejavnosti in vzorčevalec semena pri ponovnem pakiranju in ponovnem označevanju partij semen vodijo evidenco tri leta po zadevnem ponovnem označevanju in ponovnem pakiranju. Informacije v evidenci vključujejo:
(a)referenčno številko izvirne partije semena;
(b)referenčno številko ponovno pakirane ali ponovno označene partije semena;
(c)težo izvirne partije semena;
(d)težo ponovno pakirane ali ponovno označene partije semena;
(e)datum dokončne odstranitve partije.
Te evidence se vodijo v obliki, ki omogoča ugotavljanje pristnosti in preverjanje verodostojnosti izvirne partije semen, ki je bila ponovno pakirana in ponovno označena. Na zahtevo se dajo na voljo pristojnemu organu.
5.Izvirni pečati in etikete se odstranijo iz partije semen. Izvajalci poslovne dejavnosti ali vzorčevalec semena hrani tudi nadomeščeno etiketo vsake vsebovane partije semen.
Na novih etiketah se navede bodisi referenčna številka prvotne partije semen bodisi referenčna številka nove partije semen, ki jo dodeli pristojni organ.
6.Kadar pristojni organ dodeli referenčno številko nove partije semen, vodi evidenco referenčne številke prejšnje partije semena ali zagotovi, da je ta prejšnja številka navedena na novih etiketah.
7.Ponovno pakiranje mešanic certificiranega semena se lahko izvede samo, kadar izvajalec poslovne dejavnosti ali vzorčevalec semena ugotovi, da se bo razmerje med različnimi sestavinami v mešanici med postopkom ponovnega pakiranja ohranilo.
Člen 24
Preizkušanja na kontrolni parcelici za predosnovna, osnovna in certificirana semena
1.Pristojni organi po pridelavi predosnovnih, osnovnih in certificiranih semen poleg inšpekcijskih pregledov na terenu izvedejo letne preizkuse na polju takoj po sezoni ali med njo po odvzemu vzorcev, in sicer na parcelah, kjer poteka primerjava sorte z uradno potrjenim vzorcem semena sorte, da se ugotovi, ali so značilnosti sort v postopku pridelave ostale nespremenjene, ter da se preverita sortna pristnost in čistost posameznih partij semen.
Ti preizkusi se uporabijo za ocenjevanje:
(a)ali so izpolnjene zahteve za naslednje kategorije ali množitve. Kadar se s takimi preizkusi neposredno naslednje kategorije ali množitve ugotovi, da sortna pristnost ali čistost semen ni bila ohranjena, pristojni organ ne potrdi semena, pridobljenega iz zadevne partije;
(b)da tako seme izpolnjuje ustrezne zahteve glede pristnosti in kakovosti ter druge ustrezne zahteve glede potrjevanja. Če se na podlagi rezultata takega preizkusa ugotovi, da zahteve iz člena 7 niso bile izpolnjene, pristojni organ zadevno partijo umakne s trga ali zagotovi njeno skladnost z veljavnimi zahtevami.
2.Delež teh kontrolnih parcelic, na katerih se opravi preizkušanje predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena, se določi na podlagi analize tveganja v zvezi z morebitno neskladnostjo semen z ustreznimi zahtevami.
3.Preizkušanja na kontrolni parcelici se na podlagi analize tveganja iz odstavka 2 izvedejo na vzorcih, ki jih pristojni organ odvzame iz požetega semena.
4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o preizkušanjih semen na kontrolni parcelici za posamezen rod ali vrsto. Ta pravila se prilagodijo razvoju znanstvenega in tehničnega znanja ter mednarodnim standardom in se lahko določijo za posamezne rodove, vrste ali kategorije. Lahko se nanašajo na:
(a)merila za izvedbo analize tveganja iz odstavka 2;
(b)postopek preizkušanja;
(c)vrednotenje rezultatov preizkusov.
5.Za nadzor sortne pristnosti in čistosti se lahko kot dopolnilno orodje uporabijo biomolekularne tehnike, kadar rezultati preizkušanj na kontrolni parcelici iz odstavka 1 niso zanesljivi.
Člen 25
Preizkušanja na kontrolni parcelici za standardna semena
1.Pristojni organi po trženju standardnih semen izvedejo preizkušanja na kontrolni parcelici, da preverijo, ali semena izpolnjujejo ustrezne zahteve glede sortne pristnosti in sortne čistosti ter druge ustrezne zahteve, kot je primerno.
2.Delež preizkušanj na kontrolni parcelici se določi na podlagi analize tveganja v zvezi z morebitno neskladnostjo zadevnih semen z navedenimi zahtevami.
3.Preizkušanja na kontrolni parcelici iz odstavka 1 se na podlagi analize tveganja neskladnosti z zadevnimi pravili izvajajo letno z uporabo vzorcev, ki jih pristojni organ odvzame iz homogenih partij semen. S temi preskusi se ocenijo pristnost in sortna čistost zadevnega semena ter njegova stopnja kalivosti in analitična čistost.
4.Za nadzor sortne pristnosti in čistosti se lahko kot dopolnilno orodje uporabijo biomolekularne tehnike, kadar rezultati preizkušanj na kontrolni parcelici polju iz odstavka 1 niso zanesljivi.
ODDELEK 7
Odstopanja od zahtev iz členov 5 do 25
Člen 26
Rastlinski razmnoževalni material, ki pripada ohranjevalnim sortam
1.Rastlinski razmnoževalni material, ki pripada ohranjevalni sorti, vpisani v nacionalni register sort iz člena 44(1), točka (b), se lahko z odstopanjem od člena 20 v Uniji prideluje in trži kot standardno seme ali material, če izpolnjuje vse zahteve glede standardnega semena in materiala za zadevne vrste, kot je navedeno v členu 8.
2.Rastlinski razmnoževalni material iz odstavka 1 je opremljen z etiketo izvajalca dejavnosti z navedbo „Ohranjevalna sorta“.
3.Izvajalec poslovne dejavnosti, ki uporablja to odstopanje, vsako leto uradno obvesti pristojni organ o tej dejavnosti v zvezi z zadevnimi vrstami in količinami.
Člen 27
Rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala
1.Rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala se lahko z odstopanjem od člena 5 prideluje in trži v Uniji, ne da bi pripadal sorti. Heterogeni material se pred pridelavo in/ali trženjem v skladu z zahtevami iz Priloge VI priglasi pristojnemu organu, ki ga vpiše v register.
2.Z odstopanjem od člena 7(1) in (3) ter člena 8(1) in (3) se rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala iz odstavka 1 prideluje in trži v skladu z zahtevami iz Priloge VI.
3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 75 za spreminjanje Priloge VI. Te spremembe se lahko nanašajo na vse ali samo na določene rodove ali vrste in so namenjene:
(a)izboljšanju zagotavljanja informacij v uradnih obvestilih ter opisa in ugotavljanja pristnosti heterogenega rastlinskega razmnoževalnega materiala, in sicer na podlagi izkušenj, pridobljenih z uporabo zadevnih pravil;
(b)izboljšanju pravil o pakiranju in označevanju heterogenega rastlinskega razmnoževalnega materiala na podlagi izkušenj, pridobljenih pri pregledih, ki jih izvajajo pristojni organi;
(c)izboljšanju pravil o vzdrževanju heterogenega rastlinskega razmnoževalnega materiala ob upoštevanju razvoja dobrih praks.
Te spremembe se sprejmejo zaradi prilagoditve razvoju ustreznih tehničnih in znanstvenih dokazov ter mednarodnim standardom in za nadaljnje ukrepanje v okviru izkušenj, pridobljenih z uporabo tega člena v zvezi z vsemi ali samo nekaterimi rodovi ali vrstami.
4.Vsak izvajalec poslovne dejavnosti, ki prideluje in/ali namerava tržiti rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala, pristojnemu organu pred trženjem predloži uradno obvestilo. Če pristojni nacionalni organ v roku, ki ga je določil, ne zahteva nobenih dodatnih informacij, se rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala lahko trži.
5.Izvajalec poslovne dejavnosti zagotovi sledljivost rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala tako, da hrani informacije, s katerimi je mogoče ugotoviti identiteto izvajalcev poslovne dejavnosti, ki so temu izvajalcu dejavnosti dobavili izhodiščni material, ki se uporablja za pridelavo (starševski material) heterogenega materiala.
Izvajalec poslovne dejavnosti hrani te informacije pet let.
Izvajalec poslovne dejavnosti, ki prideluje rastlinski razmnoževalni material iz heterogenega materiala, namenjen trženju, evidentira in hrani tudi naslednje informacije:
(a)ime vrste in poimenovanje, ki se uporabljata za vsak priglašeni heterogeni material;
(b)vrsto tehnike, ki se uporablja za pridelavo heterogenega materiala iz odstavka 1;
(c)opis značilnosti priglašenega heterogenega materiala;
(d)lokacijo razmnoževanja rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala in lokacijo pridelave;
(e)površino za pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala in pridelano količino.
Pristojni organi imajo dostop do informacij iz tega odstavka.
6.Za primernost poimenovanja heterogenega materiala se ustrezno uporablja člen 54.
7.Pristojni organi heterogeni material, kot je bil priglašen v skladu z odstavkom 1, vpišejo v namenski register (v nadaljnjem besedilu: register za heterogeni material).
Pristojni organi vodijo, posodabljajo in objavijo ta register ter o njegovi vsebini in posodobitvah nemudoma uradno obvestijo Komisijo.
Člen 28
Rastlinski razmnoževalni material, ki se trži končnim uporabnikom
1.Z odstopanjem od členov 5 do 12 ter členov 14, 15 in 20 se lahko rastlinski razmnoževalni material trži končnim uporabnikom, če izpolnjuje vse naslednje zahteve:
(a)ima etiketo izvajalca dejavnosti, ki vsebuje poimenovanje rastlinskega razmnoževalnega materiala in navedbo „Rastlinski razmnoževalni material za končne uporabnike – ni uradno potrjen“ ali v primeru semen „Semena za končne uporabnike – niso uradno potrjena“;
(b)če ne pripada sorti, vpisani v nacionalni register sort iz člena 44, se zagotovi javna dostopnost njegovega opisa na podlagi zasebne dokumentacije, in sicer v tržnem katalogu, ki ga hrani izvajalec poslovne dejavnosti. Izvajalec poslovne dejavnosti da to zasebno dokumentacijo na voljo pristojnemu organu na zahtevo tega organa;
(c)je praktično nenapaden z za kakovost škodljivimi organizmi in praktično brez kakršnih koli pomanjkljivosti, ki lahko znižujejo njegovo kakovost kot razmnoževalni material, ter ima zadovoljivo rastno moč in velikost za to, da je uporaben za razmnoževanje rastlinskega materiala, v primeru semen pa dovolj dobro kali, ter
(d)se trži v obliki posameznih rastlin ali, v primeru semen in gomoljev, v majhni embalaži.
Izvajalec poslovne dejavnosti, ki uporablja to odstopanje, vsako leto uradno obvesti pristojni organ o tej dejavnosti v zvezi z zadevnimi vrstami in količinami.
2.Komisija z izvedbenimi akti sprejme pravila o zahtevah glede velikosti, oblike in zapečatenja majhne embalaže iz odstavka 1, točka (d) ter ravnanja z njo.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
Člen 29
Rastlinski razmnoževalni material, ki se trži genskim bankam, organizacijam in mrežam ter med njimi
1.Z odstopanjem od členov 5 do 25 se lahko rastlinski razmnoževalni material trži genskim bankam, organizacijam in mrežam ali med njimi, pri čemer je njihov zakonsko določen cilj ali cilj, o katerem je bil uradno obveščen pristojni organ, ohraniti rastlinske genske vire, vse dejavnosti pa se izvajajo za nepridobitne namene.
Te genske banke, organizacije in mreže lahko ta material za nepridobitne namene tržijo tudi osebam, ki izvajajo dejavnosti ohranjanja tega rastlinskega razmnoževalnega materiala, kot končnim potrošnikom.
V primerih, predvidenih v prvem in drugem pododstavku, rastlinski razmnoževalni material izpolnjuje naslednje zahteve:
(a)vpisan je v register, ki ga vodijo navedene genske banke, organizacije in mreže, ter je v njem ustrezno opisan;
(b)navedene genske banke, organizacije in mreže ohranjajo ta rastlinski razmnoževalni material, njegove vzorce pa morajo dati na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo, ter
(c)je praktično nenapaden z za kakovost škodljivimi organizmi in praktično brez kakršnih koli pomanjkljivosti, ki lahko znižujejo njegovo kakovost kot razmnoževalni material, ter ima zadovoljivo rastno moč in velikost za to, da je uporaben za razmnoževanje rastlinskega materiala, v primeru semen pa dovolj dobro kali.
2.Genske banke, organizacije in mreže pristojni organ uradno obvestijo o uporabi odstopanja iz odstavka 1 ter zadevnih vrstah.
Člen 30
Seme, ki si ga kmetje izmenjujejo v naravi
1.Kmetje si lahko z odstopanjem od členov 5 do 25 v naravi izmenjujejo semena, če taka semena izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
(1)se pridelujejo v lastnih prostorih zadevnega kmeta;
(2)izhajajo iz lastne žetve zadevnega kmeta;
(3)niso predmet pogodbe o opravljanju storitev, ki jo zadevni kmet sklene z izvajalcem poslovne dejavnosti, ki prideluje seme, ter
(4)seme se uporablja za dinamično upravljanje z lastnim semenom kmeta z namenom prispevanja h kmetijski biotski raznovrstnosti.
2.Taka semena izpolnjujejo vse naslednje zahteve:
(a)ne pripadajo sorti, za katero so bile podeljene žlahtniteljske pravice v skladu z Uredbo (ES) št. 2100/94;
(b)so omejena na majhne količine, ki jih pristojni organi določijo za posamezne vrste na leto in na kmeta, njihova izmenjava pa ne poteka prek komercialnih posrednikov ali javne tržne ponudbe, ter
(c)so praktično nenapadena z za kakovost škodljivimi organizmi in praktično brez kakršnih koli pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na njihovo kakovost kot semena, ter dovolj dobro kalijo.
3.Države članice vsako leto uradno obvestijo Komisijo in druge države članice o količinah za posamezno vrsto, opredeljenih v skladu z odstavkom 2, točka (b).
Člen 31
Žlahtniteljevo seme
1.Pristojni organ lahko z odstopanjem od členov 5 do 25 izvajalcem dejavnosti dovoli, da semena iz množitev pred predosnovno kategorijo tržijo drugemu izvajalcu dejavnosti za žlahtnjenje novih sort (žlahtniteljevo seme).
Pristojni organ ob izdaji tega dovoljenja določi obdobje veljavnosti dovoljenja in količine za posamezno vrsto.
2.Rastlinski razmnoževalni material iz odstavka 1 se opremi z etiketo, ki jo izda izvajalec poslovne dejavnosti in vsebuje navedbo „žlahtniteljevo seme“ ter se namesti na posodo, snop ali embalažo navedenega materiala, kakor je ustrezno.
Preden se uporabi kot predosnovno seme, se zapečati in označi s številko partije, ki se bo uporabila za ugotavljanje pristnosti in preizkušanje na kontrolni parcelici.
Člen 32
Rastlinski razmnoževalni material še neregistriranih sort
1.Pristojni organ lahko z odstopanjem od člena 5 izvajalcem poslovne dejavnosti dovoli, da za namene razmnoževanja pridelujejo in tržijo predosnovna in osnovna semena in material sorte, ki še ni vpisana v nacionalni register sort iz člena 44, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:
(a)zadevni tržni sektorji morajo ta material ali semena pridobiti vnaprej, da bodo imeli ob registraciji zadevne sorte na voljo dovolj zalog, ter
(b)ni tveganja, da zaradi takega dovoljenja ne bo mogoče zadovoljivo ugotoviti pristnosti trženega rastlinskega razmnoževalnega materiala ali da bo tako dovoljenje privedlo do nezadostne kakovosti tega materiala, in
(c)zadevni rastlinski razmnoževalni material pripada sorti, za katero je bila pri nacionalnem registru sort vložena vloga za registracijo v skladu s členom 55.
Tako dovoljenje se lahko izda za največ tri leta v primeru semen in pet let v primeru rastlinskega razmnoževalnega materiala, razen semen, ter za majhne količine na posamezno vrsto, kot jih določi pristojni organ.
2.Z odstopanjem od členov 5, 7, 10, 11, 12, 15, 20, 23 in 24 lahko pristojni organ izvajalcem poslovne dejavnosti za največ tri leta v primeru semen in največ pet let v primeru rastlinskega razmnoževalnega materiala, razen semen, ter za majhne količine na posamezno vrsto, kot jih določi pristojni organ, dovoli, da pridelujejo in tržijo rastlinski razmnoževalni material, ki pripada sorti, ki še ni vpisana v nacionalni register sort iz člena 44, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:
(a)rastlinski razmnoževalni material, za katerega je bilo izdano dovoljenje, se uporablja samo za preskuse ali poskuse, ki jih izvajajo izvajalci poslovne dejavnosti, da bi zbrali informacije o gojenju ali uporabi zadevne sorte na kmetijah;
(b)trži se samo tistim izvajalcem poslovne dejavnosti, ki ga ne tržijo naprej in ki pripravijo poročilo o rezultatih preskusov ali poskusov v zvezi z informacijami o gojenju ali uporabi navedene sorte;
(c)ni tveganja, da zaradi takega dovoljenja ne bo mogoče zadovoljivo ugotoviti pristnosti trženega rastlinskega razmnoževalnega materiala ali da bo tako dovoljenje privedlo do nezadostne kakovosti tega materiala, in
(d)rastlinski razmnoževalni material, za katerega je bilo izdano dovoljenje, izpolnjuje zahteve za standardni rastlinski razmnoževalni material za zadevne vrste.
3.Izvajalec poslovne dejavnosti za pridobitev dovoljenja iz odstavkov 1 in 2 pristojnim organom predloži zahtevek, v katerem navede informacije o:
(a)pridelavi zalog predosnovnih, osnovnih in certificiranih semen in materiala, ki so na voljo pred registracijo sorte, ter predvidenih preskusih in poskusih za standardna semena in material;
(b)sklicu žlahtnitelja na sorto, ki je navedena v vlogi za registracijo;
(c)po potrebi postopku za vzdrževanje sorte;
(d)organu, pri katerem je vloga za registracijo sorte v obravnavi, in sklicu na navedeno vlogo;
(e)mestu, kjer bo potekala pridelava, in
(f)količini materiala, ki bo dostopna na trgu.
4.Države članice, katerih pristojni organi so izdali dovoljenje iz odstavkov 1 in 2, o tem letno obvestijo druge države članice in Komisijo.
5.Rastlinski razmnoževalni material iz odstavkov 1 in 2 se opremi z etiketo, ki jo izda izvajalec poslovne dejavnosti, z navedbo „Sorta, ki še ni uvrščena na seznam“.
Člen 33
Dovoljenje v primeru začasnih težav pri dobavi
1.Komisija lahko za odpravo začasnih težav pri splošni dobavi rastlinskega razmnoževalnega materiala, ki lahko nastanejo v Uniji zaradi slabih vremenskih razmer ali drugih nepredvidenih okoliščin, z izvedbenim aktom za največ eno leto pooblasti države članice, da dovolijo trženje kategorij predosnovnega, osnovnega ali certificiranega materiala ali semena, ki izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:
(a)pripada sorti, ki ni vključena v nacionalni register sort, ali
(b)izpolnjuje zahteve, ki so manj stroge od zahtev iz člena 7(1).
Točka (a) se uporablja z odstopanjem od člena 5, točka (b) pa z odstopanjem od člena 7(1).
Z navedenim izvedbenim aktom se lahko določijo največje količine za posamezen rod ali vrsto, ki se lahko tržijo.
Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
2.Rastlinski razmnoževalni material iz odstavka 1 se opremi z etiketo, na kateri je navedeno, da zadevni rastlinski razmnoževalni material pripada neregistrirani sorti ali izpolnjuje zahteve glede kakovosti, ki so manj stroge od tistih iz člena 7(1), kakor je ustrezno.
3.Komisija lahko z izvedbenim aktom odloči, da je treba zadevno dovoljenje razveljaviti ali spremeniti, če ugotovi, da ni več potrebno ali sorazmerno s ciljem odprave začasnih težav pri splošni dobavi zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
4.Države članice lahko brez pridobitve pooblastila Komisije iz odstavka 1 za največ eno leto in za omejeno količino na posamezen rod ali vrsto, kolikor je potrebno zaradi zadevnih težav pri dobavi, dovolijo pridelavo in trženje semen, katerih stopnje kalivosti so za 15 odstotnih točk nižje od tistih, določenih v skladu z izvedbenim aktom iz člena 7(3).
Člen 34
Začasno dovoljenje v nujnih primerih trženja semen, ki niso potrjena kot semena, ki izpolnjujejo veljavne zahteve glede kakovosti
1.Pristojni organi lahko za največ en mesec dovolijo trženje semen kot predosnovnih, osnovnih ali certificiranih semen pred potrditvijo, da ta semena izpolnjujejo zahteve iz člena 7 glede kalivosti, najvišje vsebnosti drugih vrst ali čistosti, če je to potrebno za zagotovitev hitre dostopnosti tega semena na trgu, da se zadosti nujnim potrebam pri dobavi.
2.Dovoljenje iz odstavka 1 se izda na podlagi analitičnega poročila o semenu, ki ga izda izvajalec poslovne dejavnosti in ki potrjuje skladnost semena z zahtevami glede kalivosti, vsebnosti drugih vrst ali čistosti, sprejetimi v skladu s členom 7(1).
Izvajalec poslovne dejavnosti pristojnemu organu predloži ime in naslov prvega prejemnika semen. Izvajalec poslovne dejavnosti hrani informacije o začasnem analitičnem poročilu, ki so na voljo pristojnemu organu.
3.Semena iz odstavka 1 so opremljena z etiketo, na kateri je navedeno „Začasno dovoljenje za trženje“.
Člen 35
Rastlinski razmnoževalni material, ki še ni potrjen
1.Rastlinski razmnoževalni material, ki se prideluje v Uniji, vendar še ni potrjen kot predosnovno, osnovno ali certificirano seme v skladu s členom 7, se lahko trži s sklicevanjem na katero koli od navedenih kategorij, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:
(a)pristojni organ ali izvajalec poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa je pred žetvijo izvedel inšpekcijski pregled na terenu, s katerim se je potrdila skladnost navedenega rastlinskega razmnoževalnega materiala z zahtevami glede pridelave iz člena 7(1);
(b)ta rastlinski razmnoževalni material je v postopku potrjevanja s strani pristojnega organa ali izvajalca poslovne dejavnosti pod uradnim nadzorom pristojnega organa ter
(c)so izpolnjene zahteve iz odstavkov 2 do 5.
2.Rastlinski razmnoževalni material iz odstavka 1 lahko trži le izvajalec poslovne dejavnosti, ki je ta rastlinski razmnoževalni material pridelal, in sicer izvajalcu poslovne dejavnosti, ki mora izvesti potrjevanje. Takega rastlinskega razmnoževalnega materiala pred dokončnim potrjevanjem ni dovoljeno nadalje prenesti nobeni drugi osebi.
3.Rastlinski razmnoževalni material iz odstavka 1 se opremi z etiketo, ki jo izda izvajalec poslovne dejavnosti, na kateri je navedeno „Seme/material še ni dokončno potrjen“.
4.Če sta pristojni organ, pod nadzorom katerega se požanje rastlinski razmnoževalni material (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za pridelavo), in pristojni organ, pod nadzorom katerega se izvaja potrjevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala v skladu s členom 7 (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za potrjevanje), različna, si izmenjata ustrezne informacije o pridelavi in trženju navedenega rastlinskega razmnoževalnega materiala.
5.Rastlinski razmnoževalni material, ki je bil požet v tretji državi, vendar še ni bil potrjen kot predosnovni, osnovni ali certificiran material v skladu s členom 7, se lahko trži v Uniji s sklicevanjem na katero koli od navedenih kategorij, če:
(a)je bila v zvezi s to tretjo državo sprejeta odločitev o enakovrednosti v skladu s členom 39;
(b)so izpolnjene zahteve iz odstavka 1, točki (a) in (b), ter iz odstavkov 2 in 3, izvajalci poslovne dejavnosti iz zadevne tretje države pa so pod uradnim nadzorom svojih pristojnih organov;
(c)si pristojni organi države članice in zadevne tretje države izmenjujejo ustrezne informacije o trženju navedenega materiala ter
(d)pristojni organi zadevne tretje države pristojnemu organu države članice potrjevanja na zahtevo zagotovijo vse ustrezne informacije o pridelavi.
Za namene tega odstavka se sklici v odstavkih 1 do 5 na organ, pristojen za pridelavo, štejejo kot sklici na pristojni organ zadevne tretje države, sklici v teh odstavkih na zahteve, določene v skladu s členom 7(1), pa se štejejo kot sklici na enakovredne zahteve tretje države, kot so priznane v skladu s členom 39(2).
Člen 36
Strožje zahteve glede pridelave in trženja
1.Komisija lahko z izvedbenimi akti pooblasti države članice, da v zvezi s pridelavo in trženjem rastlinskega razmnoževalnega materiala na svojem celotnem ozemlju ali delu ozemlja uvedejo zahteve glede pridelave ali trženja, ki so strožje od tistih iz členov 7 in 8, pod pogojem da so te strožje zahteve skladne s posebnimi pogoji pridelave in kmetijsko-podnebnimi potrebami te države članice v zvezi z zadevnim rastlinskim razmnoževalnim materialom.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
2.Države članice za pridobitev pooblastila iz odstavka 1 Komisiji predložijo zahtevek, v katerem navedejo:
(a)osnutek določb, ki vsebujejo predlagane zahteve, ter
(b)utemeljitev potrebe po takih zahtevah in njihove sorazmernosti.
3.Pooblastilo iz odstavka 1 se odobri samo, če sta izpolnjena naslednja pogoja:
(a)izvajanje določb v osnutku iz odstavka 2, točka (a), zagotavlja izboljšanje pristnosti in kakovosti zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala ter je utemeljeno zaradi posebnih kmetijskih ali podnebnih razmer v zadevni državi članici ter
(b)osnutek določb je potreben za cilj ukrepa iz odstavka 2, točka (a), in je z njim sorazmeren.
4.Vsaka država članica po potrebi do... [eno leto po datumu začetka uporabe te uredbe] pregleda ukrepe, ki jih je sprejela v skladu s členom 5 Direktive 66/401/EGS, členom 5 Direktive 66/402/EGS, členom 7 Direktive 2002/54/ES, členom 24 Direktive 2002/55/ES, členom 5 Direktive 2002/56/ES in členom 7 Direktive 2002/57/ES, ter jih bodisi razveljavi bodisi spremeni zaradi uskladitve z zahtevami glede pridelave in trženja, določenimi in sprejetimi v skladu s členoma 7 in 8.
Zadevna država članica o teh ukrepih obvesti Komisijo in druge države članice.
Komisija lahko z izvedbenimi akti odloči, da se ukrepi iz prvega pododstavka razveljavijo ali spremenijo, če se štejejo za nepotrebne pri doseganju ciljev teh ukrepov in/ali za nesorazmerne s temi cilji. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
Člen 37
Nujni ukrepi
1.Kadar bi lahko pridelava ali trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala pomenilo resno tveganje za zdravje ljudi, živali ali rastlin ali za okolje ali gojenje drugih vrst, in kadar takega tveganja ni mogoče zadovoljivo obvladati z ukrepi, ki jih sprejme zadevna država članica, Komisija z izvedbenimi akti nemudoma sprejme vse ustrezne začasne nujne ukrepe. Taki ukrepi so časovno omejeni. Vključujejo lahko določbe za omejitev ali prepoved trženja zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala ali določitev ustreznih pogojev za njegovo pridelavo ali trženje, odvisno od resnosti razmer.
Taki ukrepi se lahko sprejmejo na lastno pobudo Komisije ali na zahtevo države članice. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih za obravnavo resnega tveganja za zdravje ljudi v skladu s postopkom iz člena 76(3) sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj.
2.Kadar država članica uradno obvesti Komisijo o potrebi sprejetja nujnih ukrepov in Komisija ne ukrepa v skladu z odstavkom 1, lahko ta država članica sprejme ustrezne začasne nujne ukrepe. Ti ukrepi lahko vključujejo določbe za omejitev ali prepoved pridelave ali trženja rastlinskega razmnoževalnega materiala ali določitev ustreznih pogojev za to pridelavo ali trženje na ozemlju navedene države članice, odvisno od resnosti razmer. Zadevna država članica o sprejetih ukrepih takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter utemelji svojo odločitev.
3.Komisija lahko z izvedbenimi akti odloči, da je treba začasne nacionalne nujne ukrepe iz odstavka 2 razveljaviti ali spremeniti, če meni, da ti ukrepi glede na zadevno tveganje iz odstavka 1 niso utemeljeni. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2). Zadevna država članica lahko svoje začasne nacionalne nujne ukrepe ohrani do datuma začetka uporabe izvedbenih aktov iz tega odstavka.
Člen 38
Začasni poskusi za iskanje izboljšanih alternativ določbam te uredbe
1.Komisija lahko z odstopanjem od členov 2, 5, 6, 7, 8 in 20 z izvedbenimi akti odloči o organizaciji začasnih poskusov za iskanje izboljšanih alternativ določbam te uredbe, ki se nanašajo na rodove in vrste, za katere se uporablja ta uredba, na zahteve za pripadnost registrirani sorti, zahteve glede pridelave in trženja predosnovnega, osnovnega, certificiranega in standardnega materiala ali semena ter na obveznost pripadnosti predosnovnemu, osnovnemu in certificiranemu materialu ali semenu.
Ti poskusi so lahko tehnični ali znanstveni poskusi za preučitev izvedljivosti in ustreznosti novih zahtev v primerjavi s tistimi iz členov 2, 5, 6, 7, 8 in 20 te uredbe.
2.Izvedbeni akti iz odstavka 1 se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2), z njimi pa se določi en ali več naslednjih elementov:
(a)zadevni rodovi ali vrste;
(b)pogoji za poskuse za posamezen rod ali vrsto;
(c)trajanje poskusa;
(d)obveznosti spremljanja in poročanja sodelujočih držav članic.
Navedeni akti se prilagodijo razvoju tehnik za pridelavo zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala in temeljijo na vseh morebitnih primerjalnih poskusih, ki jih izvedejo države članice.
3.Komisija pregleda rezultate teh poskusov in jih povzame v poročilu, v katerem navede potrebo po spremembi člena 2, 5, 6, 7, 8 ali 20, če je to potrebno.
ODDELEK 8
Uvoz iz tretjih držav
Člen 39
Uvoz na podlagi enakovrednosti z Unijo
1.Rastlinski razmnoževalni material se lahko uvaža iz tretjih držav samo, če se v skladu z odstavkom 2 ugotovi, da izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za rastlinski razmnoževalni material, pridelan in tržen v Uniji.
Vendar pa se tak uvoz ne dovoli in taka enakovrednost ne prizna v skladu z odstavkom 2 za ohranjevalne mešanice, kot so tiste iz člena 22, ter za rastlinski razmnoževalni material, kot je tisti, za katerega veljajo odstopanja iz členov 26 do 30.
2.Komisija lahko z izvedbenimi akti prizna, da rastlinski razmnoževalni material določenih rodov, vrst ali kategorij, pridelan v tretji državi ali na določenih območjih tretje države, izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za rastlinski razmnoževalni material, pridelan in tržen v Uniji, in sicer na podlagi vsega naslednjega:
(a)temeljite preučitve informacij in podatkov, ki jih je predložila zadevna tretja država;
(b)revizije, ki jo je izvedla Komisija v zadevni tretji državi in ki je pokazala, da zadevni rastlinski razmnoževalni material izpolnjuje zahteve, enakovredne tistim, ki se uporabljajo za rastlinski razmnoževalni material, pridelan in tržen v Uniji, kadar Komisija meni, da je ta revizija potrebna, ter
(c)če gre za semena, dejstva, da zadevna država sodeluje v shemah OECD za potrjevanje sortnosti ali kontrolo semena, ki se trži v mednarodnem prometu in uporablja metode Mednarodne zveze za testiranje semena (ISTA) ali, kjer je primerno, upošteva pravila Združenja uradnih analitikov semena (AOSA).
Komisija v ta namen preuči:
(a)zakonodajo tretje države o zadevnih vrstah;
(b)strukturo pristojnih organov tretje države in njenih nadzornih služb, pooblastila, ki so jim na voljo, jamstva, ki jih je mogoče zagotoviti glede uporabe in izvrševanja zakonodaje tretje države v zadevnem sektorju, ter zanesljivost postopkov uradnega potrjevanja;
(c)izvajanje ustreznega uradnega nadzora s strani pristojnih organov tretje države v zvezi z ugotavljanjem pristnosti in kakovostjo rastlinskega razmnoževalnega materiala zadevnih vrst;
(d)zagotovila, ki jih da tretja država, da:
(i)so pogoji, ki se uporabljajo za enote pridelave, iz katerih se rastlinski razmnoževalni material izvaža v Unijo, skladni z zahtevami, ki so enakovredne zahtevam iz tega člena, ter
(ii)navedene enote pridelave redno in učinkovito nadzorujejo pristojni organi tretje države.
Komisija lahko izvede tudi revizije, da preveri skladnost z drugim pododstavkom, točke (b), (c) in (d).
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
3.Z izvedbenimi akti iz odstavka 2 se lahko določi en ali več naslednjih elementov, kot je ustrezno glede na zadevni rastlinski razmnoževalni material:
(a)pogoji v zvezi z inšpekcijskimi pregledi v enoti pridelave, ki se izvajajo v tretjih državah;
(b)če gre za semena, pogoji v zvezi z izdajo potrdila s strani tretje države, ki ga zagotovi Mednarodna zveza za testiranje semena;
(c)pogoji v zvezi s semenom, ki še ni dokončno potrjeno;
(d)pogoji v zvezi s pakiranjem, zapečatenjem in označevanjem rastlinskega razmnoževalnega materiala;
(e)pogoji v zvezi s pridelavo, pristnostjo in trženjem rastlinskega razmnoževalnega materiala, poleg tistih, določenih z zakonodajo tretje države, če je to potrebno za obravnavo posebnih vidikov v zvezi s pristnostjo in kakovostjo navedenega rastlinskega razmnoževalnega materiala;
(f)zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci poslovne dejavnosti, ki pridelujejo in tržijo navedeni rastlinski razmnoževalni material.
4.Komisija lahko z izvedbenimi akti prizna, da nadzor nad vzdrževanjem sort, ki se izvaja v tretji državi, daje enaka zagotovila kot nadzor, določen v členu 72(1), (2) in (4), če se sorte, vpisane v nacionalni register sort ali register sort Unije, vzdržujejo v zadevni tretji državi.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
Člen 40
Označevanje rastlinskega razmnoževalnega materiala, uvoženega iz tretjih držav, in informacije, ki jih je treba zagotoviti v zvezi z njim
1.Predosnovna, osnovna in certificirana semena iz člena 39 se lahko uvažajo iz tretjih držav samo, če so opremljena z etiketo OECD.
Predosnovni, osnovni in certificirani material iz člena 39 se lahko uvaža iz tretjih držav samo, če je opremljen z uradno etiketo, ki jo izda pristojni organ zadevne tretje države.
Te etikete in etikete vsebujejo vse naslednje informacije:
(a)navedbo „izpolnjuje pravila in standarde EU“;
(b)vrsto, sorto, kategorijo in številko partije zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala;
(c)datum zaprtja v primeru trženja v posodah ali embalaži;
(d)tretjo državo pridelave in zadevni pristojni organ;
(e)po potrebi zadnjo tretjo državo, iz katere je bil rastlinski razmnoževalni material uvožen, in zadnjo tretjo državo, v kateri je bil pridelan;
(f)če gre za semena, deklarirano neto ali bruto težo uvoženih semen ali deklarirano število uvoženih partij semen;
(g)ime osebe, ki uvaža rastlinski razmnoževalni material.
2.Standardno seme in material iz člena 39 se lahko uvažata iz tretjih držav samo, če sta opremljena z etiketo izvajalca dejavnosti, ki vsebuje vse naslednje informacije:
(a)navedbo „izpolnjuje pravila in standarde EU“;
(b)vrsto, sorto, kategorijo in številko partije zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala;
(c)datum zaprtja v primeru trženja v posodah ali embalaži;
(d)tretjo državo pridelave;
(e)po potrebi zadnjo tretjo državo, iz katere je bil rastlinski razmnoževalni material uvožen, in zadnjo tretjo državo, v kateri je bil pridelan;
(f)če gre za semena, deklarirano neto ali bruto težo uvoženih semen ali deklarirano število uvoženih partij semen;
(g)ime osebe, ki uvaža rastlinski razmnoževalni material.
3.Uvoz rastlinskega razmnoževalnega materiala v Unijo je dovoljen šele po tem, ko uvoznik pristojnemu organu države članice uvoza v elektronski obliki predloži informacije iz odstavka 1 oziroma 2.
4.Države članice o vseh ugotovljenih neskladjih uvoženega rastlinskega razmnoževalnega materiala z zahtevami iz odstavkov 1 in 2 nemudoma uradno obvestijo sistem upravljanja informacij za uradni nadzor (IMSOC) iz člena 131 Uredbe (EU) 2017/625.
POGLAVJE III
ZAHTEVE ZA IZVAJALCE POSLOVNE DEJAVNOSTI
Člen 41
Obveznosti izvajalcev poslovne dejavnosti, ki pridelujejo rastlinski razmnoževalni material
Izvajalci poslovne dejavnosti, ki pridelujejo rastlinski razmnoževalni material:
(a)imajo sedež v Uniji;
(b)so vpisani v register iz člena 65 Uredbe (EU) 2016/2031 v skladu s členom 66 navedene uredbe;
(c)so osebno na voljo, da se povežejo s pristojnimi organi za olajšanje uradnega nadzora, ali v ta namen imenujejo drugo osebo;
(d)opredelijo in spremljajo kritične točke postopka pridelave ali trženja, ki lahko vplivajo na pristnost in kakovost rastlinskega razmnoževalnega materiala;
(e)vodijo evidenco o spremljanju kritičnih točk iz točke (b) in jih na zahtevo pristojnih organov predložijo v pregled;
(f)zagotovijo, da je možno ločeno ugotavljati pristnost partij rastlinskega razmnoževalnega materiala;
(g)posodabljajo informacije o naslovu prostorov in drugih lokacij, ki se uporabljajo za pridelavo rastlinskega razmnoževalnega materiala;
(h)zagotovijo, da imajo pristojni organi dostop do prostorov in drugih lokacij pridelave, vključno s prostori in polji tretjih pogodbenih strani, ter do evidenc spremljanja in vseh povezanih dokumentov;
(i)kadar je to primerno, sprejmejo ukrepe za vzdrževanje pristnosti rastlinskega razmnoževalnega materiala v skladu z zahtevami iz te uredbe;
(j)pristojnim organom na njihovo zahtevo dajo na voljo vse pogodbe s tretjimi stranmi.
Člen 42
Sledljivost
1.Izvajalci poslovne dejavnosti zagotovijo sledljivost rastlinskega razmnoževalnega materiala v vseh fazah pridelave in trženja.
2.Izvajalci poslovne dejavnosti za namene odstavka 1 hranijo informacije, na podlagi katerih lahko ugotovijo:
(a)identiteto izvajalcev poslovne dejavnosti, ki so jim dobavili zadevna semena in material;
(b)identiteto oseb, katerim so dobavili rastlinski razmnoževalni material, in pristnost zadevnega rastlinskega razmnoževalnega materiala, razen v primeru končnih uporabnikov.
Take informacije dajo na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo.
3.Izvajalci poslovne dejavnosti vodijo evidence o rastlinskem razmnoževalnem materialu ter izvajalcih poslovne dejavnosti in osebah iz odstavka 2 tri leta po tem, ko so od teh izvajalcev prejeli ta material oziroma so ga dobavili tem osebam.
Člen 43
Letno uradno obveščanje o načrtovani pridelavi in potrjevanju predosnovnega, osnovnega in certificiranega semena in materiala
Izvajalci poslovne dejavnosti vsako leto uradno obvestijo pristojne organe o:
(a)svojih načrtih za pridelavo predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala ali semena vsaj en mesec pred začetkom navedene pridelave ter
(b)pridelavi predosnovnega, osnovnega in certificiranega materiala, ki se je začela v preteklih letih in se nadaljuje v zadevnem letu.
V uradnem obvestilu se navedejo zadevne rastlinske vrste, sorte in kategorije ter natančna lokacija pridelave.
POGLAVJE IV
REGISTRACIJA SORT
ODDELEK 1
REGISTRI SORT
Člen 44
Vzpostavitev nacionalnih registrov sort
1.Vsaka država članica v elektronski obliki vzpostavi in objavi enotni nacionalni register sort (v nadaljnjem besedilu: nacionalni register sort), ki vsebuje:
(a)vse sorte, registrirane v skladu s postopkom iz členov 55 do 68;
(b)ohranjevalne sorte iz člena 26, registrirane v skladu s členom 53.
2.Rastlinski razmnoževalni material, ki pripada sorti, vpisani v vsaj en nacionalni register sort, se lahko v skladu s to uredbo prideluje in trži v Uniji.
3.Države članice po vzpostavitvi nacionalnih registrov sort in po vsaki njihovi posodobitvi to vzpostavitev in posodobitve nemudoma uradno priglasijo Komisiji za njihovo vključitev v register sort Unije iz člena 45.
4.Ta člen in členi 45 do 74 se ne smejo uporabljati za sorte, ki se gojijo izključno kot komponente hibridnih sort.
Člen 45
Vzpostavitev registra sort Unije
1.Komisija v elektronski obliki vzpostavi in objavi enotni register sort (v nadaljnjem besedilu: register sort Unije) ter ga posodablja.
2.Register sort Unije vključuje sorte, vpisane v nacionalne registre sort in priglašene v skladu s členom 44.
Dostop do registra sort Unije je mogoč prek elektronskega portala, ki vsebuje druge registre žlahtniteljskih pravic, gozdnega reprodukcijskega materiala ali drugih rastlin.
Člen 46
Vsebina nacionalnih registrov sort in registra sort Unije
1.Nacionalni registri sort in register sort Unije vsebujejo vse elemente iz Priloge VII, ki se nanašajo na sorte iz člena 44(1), točka (a).
V primeru ohranjevalnih sort iz člena 44(1), točka (b), navedeni registri vsebujejo vsaj kratek povzetek uradno priznanega opisa, prvotno območje izvora teh sort ter njihovo poimenovanje in osebo, ki jih vzdržuje.
2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 75 za spreminjanje Priloge VII ob upoštevanju tehničnega in znanstvenega razvoja ter na podlagi pridobljenih izkušenj, ki kažejo na potrebo pristojnih organov ali izvajalcev poslovne dejavnosti po pridobivanju natančnejših informacij o registriranih sortah.
ODDELEK 2
ZAHTEVE ZA REGISTRACIJO SORT
Člen 47
Zahteve za vpis v nacionalne registre sort
1.Sorte se vpišejo v nacionalni register sort v skladu s členi 55 do 68 samo v naslednjih primerih:
(a)če imajo:
(i)uradni opis, ki dokazuje skladnost z zahtevami glede razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti iz členov 48, 49 in 50, ter izpolnjujejo zahteve glede zadovoljive vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo, kot so določene v členu 52, ali
(ii)uradno priznani opis v skladu s členom 53, če gre za ohranjevalne sorte;
(b)če se njihovo poimenovanje šteje za ustrezno v skladu s členom 54;
(c)kadar sorte vsebujejo gensko spremenjene organizme ali so iz njih sestavljene, je organizem odobren za gojenje v zadevni državi članici v skladu s členom 19 Direktive 2001/18/ES ali členoma 7 in 19 Uredbe (ES) 1829/2003 ali, kadar je primerno, v zadevni državi članici v skladu s členom 26b Direktive 2001/18/ES;
(d)kadar sorte vsebujejo rastlino NGT kategorije 1, kot je opredeljena v členu 3(7) Uredbe EU) …/… (Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o NGT …), ali so iz nje sestavljene, je bila za to rastlino pridobljena izjava o statusu rastline NGT kategorije 1 v skladu s členom 6 ali 7 navedene uredbe oziroma je ta rastlina potomec takih rastlin;
(e)kadar sorte vsebujejo rastlino NGT kategorije 2, kot je opredeljena v členu 3(8) Uredbe (EU) …/… (Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o NGT), ali so iz nje sestavljene, je bila ta rastlina odobrena v skladu s poglavjem III navedene uredbe;
(f)kadar so sorte tolerantne proti herbicidom, zanje veljajo pogoji za gojenje glede pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala in katerega koli drugega namena, ki so bili sprejeti v skladu z odstavkom 3, ali če niso bili sprejeti, kot so jih sprejeli organi, pristojni za registracijo, da se prepreči razvoj odpornosti plevela na herbicide, ki izhaja iz uporabe teh sort;
(g)kadar imajo sorte posebne značilnosti, razen značilnosti iz točke (f), zaradi katerih lahko nastanejo neželeni agronomski učinki, zanje veljajo pogoji za gojenje glede pridelave rastlinskega razmnoževalnega materiala in katerega koli drugega namena, ki so bili sprejeti v skladu z odstavkom 3, ali če niso bili sprejeti, kot so jih sprejeli organi, pristojni za registracijo sorte, da se preprečijo ti posebni neželeni agronomski učinki, kot je razvoj odpornosti škodljivih organizmov na zadevne sorte ali neželeni učinki na opraševalce.
Sorte ni mogoče hkrati registrirati z uradnim opisom in uradno priznanim opisom.
2.Komisija z izvedbenimi akti sprejme posebne zahteve glede:
(a)razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti za posamezen rod ali vrsto sort iz odstavka 1, točka (a), na podlagi veljavnih protokolov Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin ali protokolov, ki jih je vzpostavil CPVO, ali na podlagi drugih ustreznih tehničnih in znanstvenih dokazov ter
(b)razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti za posamezen rod in vrsto iz točke (a) za ekološke sorte, primerne za ekološko pridelavo, kot so opredeljene v členu 3 Uredbe (EU) 2018/848, in sicer na podlagi veljavnih protokolov, ki jih je vzpostavila Mednarodna zveza za varstvo novih sort rastlin ali CPVO, ter zlasti s prilagoditvijo zahtev glede izenačenosti.
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
Z njimi se zadevne zahteve po potrebi prilagodijo spremembam mednarodnih standardov ter novemu znanstvenemu in tehničnemu znanju.
Do določitve zahtev iz točke 2(b) se ocenjevanje izenačenosti sort, primernih za ekološko pridelavo, razen sort iz člena 68(1), izvaja na podlagi atipov. Za samooprašne vrste se uporabita populacijski standard v višini 10 % in verjetnost sprejemljivosti v višini vsaj 90 %. Za tujeprašne križane vrste se uporabita populacijski standard v višini 20 % in verjetnost spremenljivosti v višini vsaj 80 %.
3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev te uredbe z minimalnimi pogoji za gojenje, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu z odstavkom 1, točki (f) in (g), v zvezi z:
(i)ukrepi na polju, vključno s kolobarjenjem;
(ii)ukrepi spremljanja;
(iii)načinom uradnega obveščanja Komisije in drugih držav članic o pogojih iz točke (i);
(iv)pravili za poročanje izvajalcev poslovne dejavnosti pristojnim organom o uporabi pogojev iz točke (i);
(v)navedbo pogojev iz točke (i) v nacionalnih registrih sort.
Ti pogoji temeljijo na najnovejšem znanstvenem in tehničnem znanju.
4.Pristojni organ za namene vpisa sorte v nacionalni register sort brez nadaljnjega pregleda sprejme uradni opis ali rezultate uradnega pregleda zahtev glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo iz odstavka 1, točka (a)(i), ki jih je pripravil pristojni organ druge države članice.
Člen 48
Razločljivost
1.Sorta se za namene uradnega opisa iz člena 47(1), točka (a), šteje za razločljivo, če se s sklicevanjem na izraz značilnosti, ki izhaja iz določenega genotipa ali kombinacije genotipov, jasno razlikuje od katere koli druge sorte, katere obstoj je splošno znan ob datumu vložitve vloge, določenem v skladu s členom 58.
2.Šteje se, da je obstoj druge sorte splošno znan, kot je navedeno v odstavku 1, če je izpolnjen eden ali več od naslednjih pogojev:
(a)sorta je vključena v nacionalni register sort;
(b)vloga za registracijo sorte ali vloga za podelitev žlahtniteljske pravice za navedeno sorto je vložena v Uniji ali
(c)v Uniji obstaja uradni opis navedene sorte, sorta je splošno znana po vsem svetu ali pa je bilo opravljeno preizkušanje v skladu s členom 59.
3.V primeru uporabe odstavka 2, točka (c), osebe, pristojne za izvajanje preizkušanja, dajo pristojnim organom na voljo uradni opis sorte, ki so jo pregledale.
Člen 49
Izenačenost
Sorta se za namene uradnega opisa šteje za izenačeno, če je ob upoštevanju razlik, ki jih je mogoče pričakovati zaradi posebnosti njenega razmnoževanja in tipa, dovolj izenačena v izrazu značilnosti, ki so vključene v preizkušanje razločljivosti, ter izrazu katerih koli drugih značilnosti, ki se uporabljajo za njen uradni opis.
Člen 50
Nespremenljivost
Sorta se za namene uradnega opisa šteje za nespremenljivo, če izraz značilnosti, ki so vključene v preizkušanje razločljivosti, ter katerih koli drugih značilnosti, ki se uporabljajo za opis sorte, ostane nespremenjen po ponovnem razmnoževanju ali, v primeru ciklov razmnoževanja, ob koncu vsakega takega cikla.
Člen 51
Podeljene žlahtniteljske pravice
Če je bila za sorto podeljena žlahtniteljska pravica v skladu s členom 62 Uredbe (ES) št. 2100/94 ali v skladu z zakonodajo države članice, se šteje, da je ta sorta razločljiva, izenačena in nespremenljiva za namene uradnega opisa ter da je ustrezno poimenovana za namene člena 47(1), točka (b).
Člen 52
Vrednost za trajnostno pridelavo in uporabo
1.Vrednost sorte za trajnostno pridelavo in uporabo se za namene člena 47(1), točka (c), šteje za zadovoljivo, če so se v primerjavi z drugimi sortami iste vrste, vpisanimi v nacionalni register sort zadevne države članice, zaradi značilnosti te sorte, gledano v celoti, vidno izboljšale trajnostna pridelava in možnosti uporabe kmetijskih rastlin, drugih rastlin ali proizvodov, pridobljenih iz njih.
Odvisno od zadevne vrste, območja, kmetijsko-podnebnih razmer in uporabe značilnosti iz prvega pododstavka zajemajo:
(a)donos, vključno s stabilnostjo donosa in donosom v pogojih z majhnim vnosom;
(b)toleranco/odpornost na biotski stres, vključno z rastlinskimi boleznimi, ki jih povzročajo ogorčice, glive, bakterije, virusi, žuželke in drugi škodljivi organizmi;
(c)toleranco/odpornost na abiotski stres, vključno s prilagajanjem podnebnim spremembam;
(d)učinkovitejšo izrabo naravnih virov, kot so voda in hranila;
(e)manjšo potrebo po zunanjih vnosih, kot so fitofarmacevtska sredstva in gnojila;
(f)značilnosti, ki izboljšujejo trajnostnost skladiščenja, predelave in distribucije;
(g)kakovost ali prehranske lastnosti.
2.Države članice lahko za namen iz odstavka 1 sodelujejo z drugimi državami članicami s podobnimi kmetijsko-ekološkimi razmerami. Te države članice lahko vzpostavijo skupne zmogljivosti za izvajanje preizkušanja glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo.
3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev te uredbe z:
(a)določitvijo minimalnih zahtev za opravljanje preizkušanja iz odstavka 1;
(b)določitvijo metodologij za ocenjevanje značilnosti iz odstavka 1, točke (a) do (g);
(c)določitvijo standardov za ocenjevanje rezultatov preizkušanja glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo ter poročanje o njih.
S temi delegiranimi akti se zahteve, metodologije in standardi iz točk (a), (b) in (c) prilagodijo primernemu tehničnemu ali znanstvenemu razvoju ter vsem novim politikam ali pravilom Unije o trajnostnem kmetijstvu.
Kadar ta pravila še niso določena, lahko države članice taka pravila sprejmejo za svoja ozemlja. O njih uradno obvestijo Komisijo in druge države članice.
Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme odločitev, s katero od države članice zahteva, da navedena pravila razveljavi ali spremeni, če se glede na razpoložljive znanstvene in tehnične dokaze zdi, da niso primerna za preizkušanje sorte glede njene vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
4.Za namene registracije ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo, kot so opredeljene v členu 3(19) Uredbe (EU) 2018/848, se preizkušanje glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo izvede v ekoloških pogojih v skladu z navedeno uredbo, zlasti členom 5, točke (d) do (g), ter členom 12 navedene uredbe, in delom I Priloge II k navedeni uredbi.
Kadar pristojni organi ne morejo izvesti preizkušanja v ekoloških pogojih ali preizkušanja določenih značilnosti, vključno z dovzetnostjo za bolezni, se lahko preizkušanje izvede v pogojih z majhnim vnosom ter samo ob tretiranju s pesticidi in drugih zunanjih vložkih, ki so nujno potrebni za dokončanje preskušanja.
Člen 53
Registracija ohranjevalnih sort
1.Z odstopanjem od členov 48, 49, 50, 52, člena 55(2), členov 56 in 57 ter členov 59 do 65 se ohranjevalna sorta vpiše v nacionalni register sort, če izpolnjuje naslednje pogoje:
(a)ima uradno priznani opis, v katerem so navedene značilnosti, zaradi katerih spada med ohranjevalne sorte v skladu z opredelitvijo iz člena 3, točka 29;
(b)navedeno je njeno prvotno območje izvora;
(c)njeno poimenovanje je skladno s členom 54;
(d) vzdržuje se v Uniji.
2.Ohranjevalna sorta se vpiše v nacionalni register sort na podlagi vloge, ki jo vloži izvajalec poslovne dejavnosti s sedežem v Uniji. Ta vloga vključuje vse elemente iz odstavka 1, točke (a) do (d).
Pristojni organ sprejme ali zavrne registracijo ohranjevalne sorte po tem, ko preveri njeno skladnost z odstavkom 1.
3.Sorta se ne vpiše v nacionalni register sort kot ohranjevalna sorta, če:
(a)je že vpisana v register sort Unije z uradnim opisom v skladu s členom 44(1), točka (a), ali je bila izbrisana iz registra sort Unije kot sorta z uradnim opisom v zadnjih dveh letih ali v dveh letih po izteku obdobja, odobrenega v skladu s členom 71(2), ali
(b)je zaščitena z žlahtniteljsko pravico Skupnosti, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 2100/94, ali z nacionalno žlahtniteljsko pravico oziroma je vloga za tako pravico v obravnavi.
4.Uradno priznani opis iz odstavka 1, točka (a), temelji na rezultatih neuradnih preskusov, znanju, pridobljenem iz praktičnih izkušenj med gojenjem, razmnoževanjem in uporabo, ali drugih informacijah, zlasti informacijah organov, pristojnih za rastlinske genske vire, ali organizacij, ki jih v ta namen priznavajo države članice.
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi značilnosti in informacije, ki bi jih moral ta opis po potrebi zajemati za posamezne vrste. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
5.Oseba, pristojna za vzdrževanje ohranjevalne sorte, hrani vzorce sorte in jih da na voljo pristojnim organom na njihovo zahtevo.
Člen 54
Primernost poimenovanja sort
1.Za namene člena 47(1), točka (b), se poimenovanje sorte ne šteje za primerno, če:
(a)njegovo uporabo na ozemlju Unije preprečuje predhodna pravica tretje strani;
(b)lahko njegovim uporabnikom pogosto povzroči težave pri prepoznavanju ali razmnoževanju;
(c)je enako poimenovanju sorte oziroma se z njim lahko zamenja, če:
(i)je v nacionalnem registru sort ali registru sort Unije s tem poimenovanjem vpisana druga sorta iste ali zelo sorodne vrste ali
(ii)je bila s tem poimenovanjem v državi članici ali državi članici Mednarodne zveze za varstvo novih sort rastlin zagotovljena dostopnost materiala druge sorte na trgu,
razen če sorta iz točke (i) ali (ii) ne obstaja več in njeno poimenovanje ni pridobilo posebnega pomena;
(d)je enako drugim oznakam ali ga je mogoče zamenjati z drugimi oznakami, ki se na splošno uporabljajo za zagotavljanje dostopnosti blaga na trgu ali pa se v skladu z zakonodajo Unije ne smejo uporabljati;
(e)je po vsej verjetnosti v kateri od držav članic žaljivo ali v nasprotju z javnim redom;
(f)po vsej verjetnosti zavaja ali povzroča zmedo glede značilnosti, vrednosti ali pristnosti sorte ali identitete žlahtnitelja.
2.Brez poseganja v odstavek 1 in v primeru sorte, ki je že vpisana v druge nacionalne registre sort, se poimenovanje šteje za ustrezno samo, če je enako poimenovanju v teh registrih.
Ta odstavek se ne uporablja, če:
(a)poimenovanje po vsej verjetnosti lahko zavaja ali povzroči zmedo glede zadevne sorte v eni ali več državah članicah ali
(b)pravice tretjih strani ovirajo prosto uporabo navedenega poimenovanja v zvezi z zadevno sorto.
3.Kadar pristojni organ po registraciji sorte ugotovi, da poimenovanje sorte v času registracije ni bilo ustrezno v smislu odstavkov 1 in 2, vložnik vloži vlogo za novo poimenovanje. Pristojni organ po posvetovanju s CPVO sprejme odločitev o navedeni vlogi.
Pristojni organ lahko dovoli začasno uporabo prejšnjega poimenovanja.
4.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev te uredbe z določitvijo posebnih meril v zvezi z ustreznostjo poimenovanj sort, kar zadeva:
(a)njihovo povezavo z blagovnimi znamkami;
(b)njihovo povezavo z geografskimi označbami ali označbami porekla za kmetijske proizvode;
(c)pisna soglasja imetnikov prednostnih pravic za odpravo ovir za ustreznost poimenovanja;
(d)ugotavljanje, ali je poimenovanje zavajajoče ali dvoumno, kot je navedeno v odstavku 1, točka (f), in
(e)uporabo imena v obliki kode.
ODDELEK 3
POSTOPEK ZA VPIS SORT V NACIONALNE REGISTRE SORT
Člen 55
Vložitev vloge
Vsak izvajalec poslovne dejavnosti s sedežem v Uniji lahko pristojnemu organu elektronsko predloži vlogo za vpis sorte v nacionalni register sort.
Za vložitev te vloge se lahko vložniku zaračuna pristojbina, ki jo določi pristojni organ.
Člen 56
Vsebina vloge za registracijo sorte
1.Vloga za vpis sorte v nacionalni register sort vsebuje naslednje:
(a)zahtevo za registracijo;
(b)opredelitev botaničnega taksona, ki mu sorta pripada;
(c)po potrebi številko registracije vložnika, njegovo ime in naslov ali, kadar je primerno, imena in naslove skupnih vložnikov ter poverilnice vseh zastopnikov v postopku;
(d)predlagano poimenovanje;
(e)ime in naslov osebe, pristojne za vzdrževanje sorte, in, kadar je primerno, številko registracije te osebe;
(f)opis glavnih značilnosti sorte, informacije o tem, ali je prilagojena samo določenim letnim časom, in izpolnjen tehnični vprašalnik, če je na voljo;
(g)opis postopka za vzdrževanje sorte;
(h)kraj žlahtnjenja sorte in, če je primerno, njeno posebno območje izvora;
(i)informacije o tem, ali je sorta vpisana v drug nacionalni register sort in ali je vložniku znano, če je vloga za vpis v enega od teh registrov v obravnavi;
(j)kadar sorta vsebuje gensko spremenjeni organizem ali je iz njega sestavljena, dokaz, da je zadevni gensko spremenjeni organizem odobren za gojenje v Uniji v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003 ali v zadevni državi članici v skladu s členom 26b Direktive 2001/18/ES, kadar je to primerno;
(k)kadar se vloga nanaša na ohranjevalne sorte, informacije v zvezi s pripravo uradno priznanega opisa sorte, dokazilo o navedenem opisu in vse spremne dokumente ali publikacije;
(l)če se vloga nanaša na sorte, za katere je bila podeljena žlahtniteljska pravica v skladu z Uredbo (ES) št. 2100/94 ali zakonodajo države članice, dokazilo, da je sorta zaščitena s tako pravico, in ustrezen uradni opis;
(m)če sorta vsebuje rastlino NGT kategorije 1, kot je opredeljena v členu 3(7) Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta (Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o NGT), ali je sestavljena iz nje, dokazilo, da je bila za to rastlino pridobljena izjava o statusu rastline NGT kategorije 1 v skladu s členom 6 ali 7 navedene uredbe oziroma je ta rastlina potomec takih rastlin;
(n)če sorta vsebuje rastlino NGT kategorije 2, kot je opredeljena v členu 3(8) Uredbe (EU) …/… (Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o NGT), ali je sestavljena iz nje, navedbo tega dejstva;
(o)predvideno uporabo ali pogoje za gojenje sorte, če je to potrebno v skladu s členom 47(2).
2.Vlogi za vpis sorte v nacionalni register sort se priloži vzorec, ki se bo uporabljal za preizkušanje navedene sorte. Pristojni organ zadevne države članice določi rok za predložitev tega vzorca ter določi njegovo kakovost in količino.
Člen 57
Formalni pregled vloge
1.Pristojni organ zadevne države članice registrira in pregleda vsako vlogo iz člena 55, da ugotovi, ali izpolnjuje zahteve iz člena 56.
2.Če vloga ne izpolnjuje zahtev iz člena 56, pristojni organ vložniku omogoči, da vlogo v določenem roku ustrezno popravi. Če te zahteve za vlogo niso izpolnjene do izteka navedenega roka, pristojni organ vlogo zavrne in konča postopek za registracijo sort.
Člen 58
Datum vložitve vloge za registracijo
Datum vložitve vloge za registracijo je datum, ko pristojni organ zadevne države članice prejme vlogo, ki v celoti izpolnjuje zahteve iz člena 56.
Pristojni organi vložniku takoj pošljejo potrditev o uspešni vložitvi vloge, vključno z informacijami o datumu te vložitve.
Člen 59
Preizkušanje sorte
1.Kadar je na podlagi formalnega pregleda ugotovljeno, da vloga izpolnjuje zahteve iz člena 56, se izvede preizkušanje sorte.
Preizkušanje se izvede s pridelavo sorte, ob upoštevanju predvidene uporabe sorte in pogojev za njeno gojenje. Druga sredstva, vključno z uporabo biomolekularnih tehnik, se lahko uporabijo kot dopolnilno orodje glede na namene preizkušanja, zadevno vrsto ali značilnosti, ki jih je treba preveriti, kot se v zvezi z razločljivostjo, izenačenostjo in nespremenljivostjo določi v izvedbenem aktu iz člena 47(2).
S preizkušanjem se preveri:
(a)skladnost z zahtevami za razločljivost, izenačenost in nespremenljivost sorte, kot je določeno v členih 48, 49 in 50;
(b)v primeru sort iz člena 47(1), točka (a)(ii), ali ima sorta vrednost za trajnostno pridelavo in uporabo v skladu s členom 52.
2.Preizkušanje iz odstavka 1 izvedejo pristojni organi v skladu s členom 60, razen če se uporablja odstopanje iz člena 61(1).
3.Če je že na voljo formalno poročilo o razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti sorte, ki ga je pripravil CPVO ali drug pristojni organ, pristojni organ za dokončanje preizkušanja upošteva ugotovitve iz tega poročila.
4.Za izvedbo preizkušanja iz odstavka 1 se lahko vložniku zaračuna pristojbina, ki jo določi pristojni organ.
Člen 60
Pregled prostorov pristojnega organa
Pristojni organ zadevne države članice lahko opravlja preizkušanje v zvezi s skladnostjo z zahtevami glede razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti iz členov 48, 49 in 50 šele po tem, ko je bilo na podlagi pregleda, ki ga je izvedel CPVO ali Komisija, ugotovljeno, da so njegovi prostori in organizacija, namenjeni preizkušanju, primerni za opravljanje tega preizkušanja.
Komisija lahko na podlagi pregleda iz prvega pododstavka pristojnemu organu po potrebi priporoči ukrepe za zagotovitev primernosti njegovih prostorov in organizacije. Komisija lahko opravi dodatne preglede in pristojnim organom po potrebi priporoči popravne ukrepe za zagotovitev primernosti njihovih prostorov in organizacije.
Člen 61
Pooblastitev vložnika za opravljanje preizkušanja glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo
1.Vložnik lahko z odstopanjem od člena 59(2) opravi preizkušanje glede tega, ali ima sorta zadovoljivo vrednost za trajnostno pridelavo in uporabo v skladu s členom 52, ali del tega preizkušanja, če:
(a) je tega vložnika pooblastil pristojni organ zadevne države članice;
(b)se preizkušanje opravi pod uradnim nadzorom in po usmeritvah zadevnega pristojnega organa ter
(c)se preizkušanje opravi v prostorih, ki so temu namenjeni.
2.Pristojni organ pred odobritvijo pooblastila za opravljanje preizkušanja v prostorih žlahtniteljev pregleda prostore, vire in organizacijske zmogljivosti vložnika. S tem pregledom se preveri, ali so prostori, laboratoriji, organizacija in izvajanje poskusov rasti primerni za izvedbo preizkušanja v prostorih žlahtniteljev, kar zadeva skladnost z zahtevami glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo iz člena 52.
3.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 za dopolnitev te uredbe z določitvijo pravil o pregledu iz odstavka 2.
4.Pristojni organ lahko na podlagi pregleda iz odstavka 2 vložniku po potrebi priporoči ukrepe za zagotovitev primernosti prostorov vložnika in njegove organizacije preizkušanja.
5.Pristojni organ lahko poleg pregleda iz odstavka 2 opravi dodatne preglede in vložniku po potrebi priporoči, naj v določenem roku izvede popravne ukrepe v zvezi s svojimi prostori in organizacijo dela. Če pristojni organ po tem obdobju ugotovi, da prostori vložnika in njegova organizacija dela niso primerni, lahko prekliče ali spremeni pooblastilo iz odstavka 1.
Člen 62
Dodatna pravila o preizkušanju
1.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 75 o dopolnitvi zahtev za preizkušanje iz člena 59. Ti delegirani akti se lahko nanašajo na:
(a)kvalifikacije, usposabljanje in dejavnosti osebja pristojnega organa ali vložnika za namene preizkušanja iz člena 61;
(b)opremo, vključno z laboratoriji za preizkušanje, potrebno za opravljanje preizkušanja;
(c)vzpostavitev referenčne zbirke za sorte, da se preizkušana sorta primerja z drugimi sortami za namene ocenjevanja razločljivosti, in upravljanje shranjevanja take referenčne zbirke;
(d)vzpostavitev sistemov upravljanja kakovosti, vključno z evidenco dejavnosti in protokolov ali smernic, ki se uporabljajo pri preizkušanju;
(e)izvajanje poskusov rasti in laboratorijskih testov za določene rodove ali vrste, vključno z biomolekularnimi tehnikami.
Ti delegirani akti se prilagajajo razpoložljivim mednarodnim tehničnim in znanstvenim protokolom.
2.Kadar niso bile sprejete zahteve v skladu z odstavkom 1, se preizkušanje v zvezi z elementi iz odstavka 1, točke (a) do (e), opravi v skladu z nacionalnimi protokoli.
Člen 63
Zaupnost
1.Kadar se zdi, da je treba med preizkušanjem, predvidenim v členu 59, preizkusiti genealoške sestavne dele, se rezultati navedenega preizkušanja in opis genealoških sestavnih delov obravnavajo kot zaupni, če tako zahteva vložnik.
2.V primeru sort rastlinskega razmnoževalnega materiala, namenjenih izključno pridelavi kmetijskih surovin za industrijske namene, se nekateri elementi preizkušanja in predvidene uporabe navedenih sort, katerih javno razkritje lahko vpliva na konkurenčni položaj vložnika, obravnavajo kot zaupni, če tako zahteva vložnik.
3.Ta člen se uporablja brez poseganja v člen 8 Uredbe (EU) 2017/625.
Člen 64
Začasno poročilo o preizkušanju in začasni uradni opis
1.Pristojni organ po preizkušanju iz člena 59 pripravi začasno poročilo o preizkušanju, kar zadeva skladnost z zahtevami glede razločljivosti, izenačenosti in nespremenljivosti ter značilnosti, ki prispevajo k vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo, kakor je ustrezno in kot je določeno v členih 48, 49, 50 in 52, ter na podlagi tega poročila izda začasen uradni opis sorte.
2.Začasno poročilo o preizkušanju se lahko nanaša na ugotovitve iz drugih poročil o preizkušanju, ki jih za zadevno sorto pripravi zadevni pristojni organ, drugi pristojni organi ali CPVO.
3.Pristojni organ začasno poročilo o preizkušanju in začasni uradni opis sorte posreduje vložniku. Vložnik lahko v 15 koledarskih dneh predloži pripombe na ta dokumenta.
4.Kadar pristojni organ meni, da začasno poročilo o preizkušanju ni zadostna podlaga za odločitev o registraciji sorte, od vložnika zahteva dodatne informacije ali izvedbo dodatnih preizkušanj ali drugih ukrepov, kot je ustrezno, za zagotovitev skladnosti sorte z zahtevami glede razločljivosti, izenačenosti, nespremenljivosti ter vrednosti za trajnostno pridelavo in/ali uporabo, kot je določeno v členih 48, 49, 50 oziroma 52.
Člen 65
Poročilo o preizkušanju in končni uradni opis
Pristojni organ po tem, ko je upošteval morebitne pripombe k začasnemu poročilu o preizkušanju in začasnemu uradnemu opisu, ki jih je predložil vložnik, izda končno poročilo o preizkušanju in končni uradni opis v zvezi z razločljivostjo, izenačenostjo in nespremenljivostjo sorte, vključno s povzetkom rezultatov preizkušanja glede vrednosti za trajnostno pridelavo in uporabo.
Pristojni organi poročila o preizkušanju in uradni opis na utemeljeno zahtevo dajo na voljo tretjim stranem, pri čemer se upoštevajo nacionalno pravo ali pravo Unije o varstvu podatkov in pravila o zaupnosti.
Člen 66
Pregled poimenovanja sorte
Po formalnem pregledu vloge iz člena 57 in pred vpisom sorte v nacionalni register sort v skladu s členom 67 se pristojni organ s CPVO posvetuje o poimenovanju sorte, ki ga je predlagal vložnik.
CPVO pristojnemu organu nato predloži priporočilo o ustreznosti imena sorte, ki ga je predlagal vložnik, v skladu s členom 54. Pristojni organ o navedenem priporočilu obvesti vložnika.
Člen 67
Odločitev o vpisu sorte v nacionalni register sort
1.Če se na podlagi postopka iz členov 55 do 66 ugotovi, da sorta izpolnjuje zahteve iz člena 47(1), pristojni organ zadevne države članice odloči, da se sorta vpiše v nacionalni register sort.
2.Pristojni organ sprejme odločitev o zavrnitvi vpisa v nacionalni register sort, če:
(a)ugotovi, da niso izpolnjene ustrezne zahteve iz člena 47(1), ali
(b)vložnik ni izpolnil nobene obveznosti iz členov 55 do 64.
3.V odločitvi o zavrnitvi vpisa sorte v nacionalni register sort se navedejo razlogi za utemeljitev take zavrnitve.
4.Pristojni organ vložnika obvesti o odločitvi iz odstavkov 1 in 2.
5.Zoper odločitvi iz odstavkov 1 in 2 se je mogoče pritožiti v skladu z upravnimi pravili zadevne države članice. Vsaka pritožba zoper odločitev iz odstavka 1 ima odložilni učinek na registracijo zadevne sorte.
6.Za sprejetje odločitve iz odstavka 1 se lahko vložniku zaračuna pristojbina, ki jo določi pristojni organ.
Člen 68
Sorte, registrirane v skladu z direktivami 68/193/EGS, 2002/53/ES, 2002/55/ES in 2008/90/ES
1.Pristojni organi z odstopanjem od členov 54 do 67 v svoje nacionalne registre sort nemudoma vpišejo vse sorte, ki so bile uradno sprejete ali registrirane pred … [datum začetka veljavnosti te uredbe], in sicer v kataloge, na sezname ali v registre, ki so jih vzpostavile njihove države članice v skladu s členom 5 Direktive 68/193/EGS, členom 3 Direktive 2002/53/ES, členom 3(2) Direktive 2002/55/ES in členom 7(4) Direktive 2008/90/ES, brez uporabe postopka registracije iz navedenih členov.
2.Z odstopanjem od člena 53 se sorte, ki so bile v skladu s členom 3 Direktive 2008/62/ES in členom 3(1) Direktive 2009/145/ES sprejete pred … [UL, vstavite datum začetka veljavnosti te uredbe], takoj vpišejo v nacionalne registre sort kot ohranjevalne sorte z uradno priznanim opisom brez uporabe postopka registracije iz navedenega člena.
ODDELEK 4
Obdobje veljavnosti registracije in vzdrževanje sort
Člen 69
Obdobje veljavnosti registracije
1.Obdobje veljavnosti vpisa sorte v nacionalni register sort (v nadaljnjem besedilu: obdobje veljavnosti registracije) je deset let.
Vendar pa je to obdobje veljavnosti registracije za sorte vrst sadnih rastlin in razmnoževalnega materiala trte, kot so navedene v Prilogi I, del C oziroma D, 30 let.
V primeru sort, ki so sestavljene iz gensko spremenjenega organizma ali ga vsebujejo, se obdobje veljavnosti registracije omeji na obdobje, za katero je gojenje tega gensko spremenjenega organizma odobreno v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003.
V primeru sort, ki so sestavljene iz rastline NGT kategorije 2, kot je opredeljena v členu 3(8) Uredbe (EU) …/… (Urad za publikacije: vstavite sklic na uredbo o NGT …), ali jo vsebujejo, je obdobje veljavnosti registracije omejeno na obdobje veljavnosti odobritve za to rastlino v skladu z navedeno uredbo.
2.Obdobje veljavnosti vpisa sorte v nacionalni register sort se lahko podaljša za nadaljnjih deset oziroma 30 let v skladu s postopkom in pogoji iz člena 70.
V primeru sorte, ki je sestavljena iz gensko spremenjenega organizma ali ga vsebuje, se podaljšanje obdobja veljavnosti registracije omeji na obdobje, za katero je gojenje tega gensko spremenjenega organizma odobreno v skladu z Direktivo 2001/18/ES ali Uredbo (ES) št. 1829/2003.
3.Vložnik lahko za registracijo sorte plača letno pristojbino, kot jo določi pristojni organ.
Člen 70
Postopek in pogoji za podaljšanje obdobja veljavnosti registracije
1.Vsaka oseba, ki namerava podaljšati veljavnost registracije sorte, vloži vlogo ne prej kot 12 mesecev in ne pozneje kot šest mesecev pred iztekom obdobja veljavnosti registracije iz člena 69(1).
2.Vloga se vloži elektronsko. Vloži se skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz odstavka 3.
3.Podaljšanje obdobja veljavnosti vpisa sorte v nacionalnem registru sort se lahko odobri samo, če:
(a)je vložnik predložil zadostna dokazila, da sorta še vedno izpolnjuje ustrezne zahteve iz člena 47(1), in
(b)pristojni organ zadevne države članice ugotovi obstoj osebe, pristojne za vzdrževanje sorte v skladu s členom 72.
4.Pristojni organ lahko na lastno pobudo podaljša obdobje veljavnosti registracije sorte, če je povpraševanje zadevnih izvajalcev poslovne dejavnosti in kmetov po njej še vedno veliko, ali pa bi jo bilo treba obdržati zaradi ohranjanja rastlinskih genskih virov.
Člen 71
Izbris iz nacionalnih registrov sort
1.Pristojni organ zadevne države članice izbriše sorto iz nacionalnega registra sort, če:
(a)na podlagi kakršnih koli novih dokazov ugotovi, da zahteve za registracijo iz člena 47(1) niso več izpolnjene;
(b)vložnik ne plača pristojbine, ki jo je pristojni organ določil v skladu s členom 55 ter členom 59(4), členom 67(6) in členom 69(3);
(c)če to zahteva oseba, pristojna za vzdrževanje sorte, iz člena 72, ali je ta oseba prenehala vzdrževati sorto, za vzdrževanje te sorte pa ni postala pristojna nobena druga oseba;
(d)sorta ni več vzdrževana v skladu z zahtevami iz člena 72;
(e)vzdrževanje sorte poteka v tretji državi, ki ni zagotovila pomoči pri nadzoru tega vzdrževanja v skladu s členom 72(7);
(f)so bili v času vložitve vloge predloženi napačni ali lažni podatki, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev o registraciji;
(g)do roka iz člena 70(1) ni bila vložena nobena vloga za podaljšanje, obdobje veljavnosti registracije iz člena 69(1) pa se je izteklo.
2.Pristojni organ lahko na zahtevo vložnika dovoli, da je sorta, izbrisana iz nacionalnega registra sort v skladu z odstavkom 1, točka (g), še naprej dostopna na trgu do 30. junija tretjega leta po izbrisu iz registra.
Ta zahteva se vloži najpozneje do datuma izteka obdobja veljavnosti registracije.
3.Zadevna sorta se po izbrisu iz nacionalnega registra sort, kot je določeno v odstavku 1, takoj izbriše iz registra sort Unije, če ni vpisana v noben drug nacionalni register sort.
Člen 72
Vzdrževanje sorte
1.Sorte, vpisane v nacionalni register sort, vzdržuje vložnik ali katera koli druga oseba, o kateri vložnik uradno obvesti pristojni organ. Pristojni organ to drugo osebo pooblasti za vzdrževanje sorte, če ta oseba dokaže svojo sposobnost za opravljanje te naloge, in to pooblastilo prekliče, če ta oseba za to ni več sposobna. Vložnik ime in številko registracije te osebe uradno sporoči pristojnemu organu države članice.
2.Vzdrževanje sorte poteka v skladu s sprejetimi praksami za rodove, vrste ali določene tipe sort, kot je primerno.
3.Osebe iz odstavka 1 vodijo evidenco o vzdrževanju sorte. Pristojni organ lahko kadar koli preveri vzdrževanje sorte iz te evidence. Ta evidenca zajema tudi pridelavo predosnovnega, osnovnega, certificiranega in standardnega materiala ter faze pridelave pred predosnovnim materialom.
Pristojnemu organu se na zahtevo predloži standardni vzorec zadevne sorte.
4.Pristojni organ izvaja nadzor nad načinom vzdrževanja sort in lahko v ta namen odvzame vzorce zadevnih sort. Pogostost izvajanja tega nadzora temelji na verjetnosti za neskladnost z odstavki 1, 2 in 3.
5.Kadar pristojni organ ugotovi, da oseba, pristojna za vzdrževanje sorte, ne izpolnjuje zahtev iz odstavkov 1, 2 in 3, tej osebi zagotovi ustrezen čas za sprejetje popravnih ukrepov ali zahteva, da vzdrževanje sorte izvaja druga oseba. Če se tak ukrep v navedenem roku ne sprejme, pristojni organ v skladu s členom 71 izbriše sorto iz nacionalnega registra sort.
6.Kadar vzdrževanje sorte poteka v državi članici, ki ni država članica nacionalnega registra sort, v katerega je vpisana sorta, si pristojni organi obeh zadevnih držav članic pomagajo pri nadzoru nad vzdrževanjem sort. Če se taka pomoč ne zagotovi v razumnem roku ali če se ugotovi, da se vzdrževanje sorte ne izvaja v skladu s tem členom, zadevni pristojni organ v skladu s členom 71 izbriše sorto iz nacionalnega registra sort.
7.Kadar vzdrževanje sort poteka v tretji državi, pristojni organi države članice nacionalnega registra sort, v katerem je sorta vpisana, organe tretje države zaprosijo za pomoč pri nadzoru nad vzdrževanjem sort, če je za tako vzdrževanje priznana enakovrednost iz člena 39(4). Če se taka pomoč ne zagotovi v razumnem roku ali če se ugotovi, da se vzdrževanje sorte ne izvaja v skladu s tem členom, zadevni pristojni organ v skladu s členom 71 izbriše sorto iz nacionalnega registra sort.
ODDELEK 5
HRAMBA DOKUMENTACIJE IN VZORCEV
Člen 73
Dokumentacija o nacionalnih registrih sort
Pristojni organ zadevne države članice hrani dokumentacijo o vsaki sorti, vpisani v nacionalni register sort, ki vsebuje:
(a)uradni opis ali uradno priznani opis sorte;
(b)poročilo o preizkušanju in
(c)vsa spremna poročila o preizkušanju v skladu s členom 64(4).
Dokumentacija v primeru uradno priznanega opisa vsebuje le navedeni opis in spremne dokumente.
Člen 74
Vzorci registriranih sort
Pristojni organi hranijo vzorce sort, vpisanih v nacionalne registre sort, in jih na zahtevo dajo na voljo kateri koli tretji strani.
Komisija lahko z izvedbenimi akti določi velikost teh vzorcev, pravila za njihovo nadomestitev, kadar je količina prvotnega vzorca preveč omejena ali vzorec zaradi uporabe v drugih preizkušanjih ni več primeren, in pravila za njihovo predložitev drugim pristojnim organom. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
POGLAVJE V
POSTOPKOVNE DOLOČBE
Člen 75
Izvajanje prenosa pooblastila
1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.Pooblastilo iz člena 2(3), člena 7(3), člena 8(4), člena 10(2), člena 15(5), člena 20(2), člena 22(2), člena 24(4), člena 27(3), člena 46(2), člena 47(3), člena 52(3), člena 54(4), člena 61(3) in člena 62(1) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za obdobja petih let, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem prvega petletnega obdobja.
3.Prenos pooblastila iz člena 2(3), člena 7(3), člena 8(4), člena 10(2), člena 15(5), člena 20(2), člena 22(2), člena 24(4), člena 27(3), člena 46(2), člena 47(3), člena 52(3), člena 54(4), člena 61(3) in člena 62(1) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedene odločitve. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016.
5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 2(3), člena 7(3), člena 8(4), člena 10(2), člena 15(5), člena 20(2), člena 22(2), člena 24(4), člena 27(3), člena 46(2), člena 47(3), člena 52(3), člena 54(4), člena 61(3) in člena 62(1), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Člen 76
Postopek v odboru
1.Komisiji pomaga Stalni odbor za rastline, živali, hrano in krmo, ustanovljen s členom 58(1) Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.
Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali to zahteva navadna večina članov odbora.
3.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 navedene uredbe.
POGLAVJE VI
POROČANJE, KAZNI IN SPREMEMBE UREDB (EU) 2016/2031, 2017/625 IN 2018/848
Člen 77
Poročanje
1.Države članice do … [pet let po datumu začetka uporabe te uredbe] in nato vsakih pet let Komisiji predložijo poročilo o:
(a)količinah certificiranega in standardnega rastlinskega razmnoževalnega materiala ter območij, na katerih se prideluje, za posamezno leto in posamezno vrsto, z navedbo količin ekoloških sort, primernih za ekološko pridelavo;
(b)količinah trženega rastlinskega razmnoževalnega materiala iz heterogenega materiala ter območjih, na katerih se prideluje, za posamezno leto in posamezno vrsto;
(c)količinah trženega rastlinskega razmnoževalnega materiala ohranjevalnih sort za posamezno leto in posamezno vrsto;
(d)številu izvajalcev poslovne dejavnosti, ki uporabljajo odstopanja za trženje končnim uporabnikom v skladu s členom 28, zadevnih vrstah in skupnih količinah rastlinskega razmnoževalnega materiala za posamezno vrsto;
(e)številu genskih bank, organizacij in mrež z zakonsko določenim ali drugače zastavljenim ciljem ohranjanja rastlinskih genskih virov v skladu s členom 29 in zadevnih vrstah;
(f)količinah semen, ki si jih kmetje izmenjujejo v naravi, kot so določene za posamezno vrsto, v skladu s členom 30;
(g)količinah, dovoljenih za posamezno vrsto rastlinskega razmnoževalnega materiala, namenjenega preizkušanju in poskusom za žlahtnjenje novih sort, v skladu s členom 31;
(h)količinah rastlinskega razmnoževalnega materiala za posamezen rod in vrsto, za katera se uporablja člen 33(4);
(i)količinah rastlinskega razmnoževalnega materiala za posamezen rod in vrsto, uvoženega iz tretjih držav, v skladu s členom 39;
(j)kaznih, izrečenih v skladu s členom 78;
(k)številu izvajalcev poslovne dejavnosti s sedežem na njihovem ozemlju.
2.Komisija z izvedbenimi akti določi tehnične formate za poročanje v skladu z odstavkom 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 76(2).
Člen 78
Kazni
1.Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev izvajanja teh kazni. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo nemudoma uradno obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih ter o morebitnih poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.
2.Države članice zagotovijo, da so denarne kazni za kršitve te uredbe z goljufijo enakovredne, v skladu z nacionalnim pravom, vsaj bodisi gospodarski koristi izvajalca poslovne dejavnosti bodisi deležu njegovih prihodkov.
Člen 79
Spremembe Uredbe (EU) 2016/2031
V členu 37 Uredbe (EU) 2016/2031 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
„4.Komisija z izvedbenim aktom po potrebi določi ukrepe za preprečevanje navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo na zadevnih rastlinah za saditev iz člena 36, točka (f). Ti ukrepi po potrebi zadevajo vnos teh rastlin v Unijo in njihove premike po njej.“
Člen 80
Spremembe Uredbe (EU) 2017/625
Uredba (EU) 2017/625 se spremeni:
(1)v členu 1 se v odstavku 2 doda naslednja točka:
„(k)pridelava in trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala.“;
(2)v členu 3 se doda naslednja točka:
„(52)ƒ‚rastlinski razmnoževalni material‘ pomeni rastlinski razmnoževalni material, kot je opredeljen v členu 3(1) Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta(*)+.
_________
(*)Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta .... (UL …, str. …).“; [opomba, ki bo vključena v navedeno uredbo, bo vstavljena tukaj]
[+UL: v besedilu navedite številko te uredbe, v opombi pa številko, datum, naslov in sklic na UL te uredbe.]
(3)za členom 22 se vstavi naslednji člen:
„Člen 22a
Posebna pravila o uradnem nadzoru in ukrepanju pristojnih organov v zvezi z rastlinskim razmnoževalnim materialom
1.Uradni nadzor za preverjanje skladnosti s pravili iz člena 1(2), točka (k), vključuje uradni nadzor nad rastlinskim razmnoževalnim materialom, izvajalci dejavnosti in drugimi osebami, za katere veljajo ta pravila.
2.Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 144 za dopolnitev te uredbe, s katerimi določi pravila za izvajanje uradnega nadzora nad rastlinskim razmnoževalnim materialom, s katerim se preverja skladnost s pravili Unije iz člena 1(2), točka (k), ki se uporabljajo za to blago, ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru.
S temi delegiranimi akti se določijo pravila o posebnih zahtevah za izvajanje takega uradnega nadzora nad:
(a)uvozom v Unijo in trženjem znotraj Unije določenega rastlinskega razmnoževalnega materiala, za katerega veljajo pravila v zvezi z ugotavljanjem njegove pristnosti in njegovo kakovostjo iz člena 1(2), točka (k), ter
(b)dejavnostmi izvajalcev dejavnosti med pridelavo določenega rastlinskega razmnoževalnega materiala, za katerega veljajo pravila iz člena 1(2), točka (k).
3.Komisija z izvedbenimi akti določi pravila o enotnih praktičnih ureditvah za izvajanje uradnega nadzora nad rastlinskim razmnoževalnim materialom, s katerim se preveri skladnost s pravili Unije iz člena 1(2), točka (k), ki se uporabljajo za to blago, ter za ukrepanje pristojnih organov po takem uradnem nadzoru, kar zadeva:
(a)enotno najmanjšo pogostost takega uradnega nadzora, kadar je zaradi odzivanja na znana enotna tveganja neupoštevanja pravil o rastlinskem razmnoževalnem materialu z določenim poreklom ali izvorom potrebna minimalna raven uradnega nadzora;
(b)enotno pogostost uradnega nadzora, ki ga pristojni organi izvajajo nad izvajalci dejavnosti, pooblaščenimi za izvajanje potrjevanja pod uradnim nadzorom v skladu s členom 12(1) Uredbe (EU) …/…++
Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 145(2).
_________
++UL: v besedilu navedite številko te uredbe.
4.Za namene člena 30 se dovoli prenos določenih nalog uradnega nadzora iz tega člena na eno ali več fizičnih oseb.“;
(4)v členu 40(1) se doda naslednja točka:
„(c)laboratoriji, ki jih je Mednarodna zveza za testiranje semena akreditirala za izvajanje analiz, preskusov in diagnosticiranja vzorcev semen.“.
Člen 81
Sprememba Uredbe (EU) 2018/848
Uredba (EU) 2018/848 se spremeni:
(1)Člen 3 se spremeni:
(a)točka 17 se nadomesti z naslednjim:
„(17)‚rastlinski razmnoževalni material‘ pomeni rastlinski razmnoževalni material, kot je opredeljen v členu 3(1) Uredbe (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta(*)+;
____________
(*)Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta …. (UL …, str. …).“; [opomba, ki bo vključena v navedeno uredbo, se vstavi tukaj]
[+UL: v besedilu navedite številko te uredbe, v opombi pa številko, datum, naslov in sklic na UL te uredbe.
(b)točka 18 se nadomesti z naslednjim:
„(18)‚ekološki heterogeni material‘ pomeni heterogeni material, kot je opredeljen v členu 3(27) Uredbe (EU) …/…(*)++, ki se prideluje v skladu s to uredbo;
____________
(*)Uredba (EU) …/… Evropskega parlamenta in Sveta …. (UL …, str. …).“; [opomba, ki bo vključena v navedeno uredbo, bo vstavljena tukaj]
[++UL: v besedilu je treba navesti številko te uredbe].
(2)Člen 13 se črta.
(3)Drugi odstavek točke 1.8.4 dela I Priloge II k Uredbi (EU) 2018/848 se nadomesti z naslednjim: „Vsi postopki razmnoževanja, razen rastlinskih tkivnih kultur, celičnih kultur, dednine, meristemov, himeričnih klonov, mikrorazmnoževalnega materiala, se izvajajo pod certificiranim ekološkim upravljanjem.“
POGLAVJE VII
KONČNE DOLOČBE
Člen 82
Razveljavitve
Direktive 66/401/EGS, 66/402/EGS, 68/193/EGS, 2002/53/ES, 2002/54/ES, 2002/55/ES, 2002/56/ES, 2002/57/ES, 2008/72/ES in 2008/90/ES se razveljavijo.
Sklic na navedene razveljavljene akte se šteje za sklic na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo v Prilogi VIII.
Člen 83
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od … [36 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].
Vendar,
(a)člen 40(4) se začne uporabljati tri dni po začetku veljavnosti te uredbe;
(b)člen 52 se začne uporabljati … [60 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] za vrste, navedene v Prilogi I, dela B in C. Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Bruslju,
Za Evropski parlament
Za Svet
predsednica
predsednik
