EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.4.2023

COM(2023) 240 final

2023/0138(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Komisija je v sporočilu z dne 9. novembra 2022 predstavila usmeritve za reformo okvira ekonomskega upravljanja EU 7 , namenjene zagotavljanju vzdržnosti dolga ter spodbujanju trajnostne in vključujoče rasti v vseh državah članicah. V usmeritvah so bili predvideni okrepljeno nacionalno lastništvo, poenostavljen okvir in večja osredotočenost na srednjeročno obdobje, ob tem pa tudi okrepljeno in bolj skladno izvrševanje. Te usmeritve so odražale tudi ugotovitve javnega posvetovanja, ki se je začelo oktobra 2021 in v okviru katerega so bile druge institucije EU in vsi ključni deležniki pozvani, naj izrazijo svoje mnenje o tej temi 8 .

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Glede na obseg sprememb, potrebnih za izvajanje usmeritev Komisije z dne 9. novembra 2022 za reformo okvira upravljanja EU, naj bi Uredbo (ES) št. 1466/97 nadomestil predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru.

Cilj teh treh zakonodajnih aktov je vzpostaviti prenovljen okvir, ki temelji na srednjeročni usmeritvi in nacionalnem lastništvu, ki sta namenjena verodostojnemu in znatnemu zmanjšanju visokih ravni dolga ter spodbujanju trajnostne in vključujoče rasti. Prenovljeni okvir ekonomskega upravljanja tako ohranja temeljne cilje proračunske discipline in spodbujanje rasti iz Pakta za stabilnost in rast ter njegove temeljne določbe iz Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Hkrati prenovljeni okvir s prizadevanji za zdrave in vzdržne javne finance ter spodbujanje rasti izpolnjuje tudi glavne cilje fiskalnega dogovora, ki sestavlja naslov III Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (PSUU) 9 . Poleg tega vsebino fiskalnega dogovora ohranjajo drugi elementi predlagane zakonodaje. Ta predlog s srednjeročno usmeritvijo, ki temelji na izzivih posameznih držav na področju dolga, delno odraža zahtevo fiskalnega dogovora po približevanju srednjeročnemu cilju, ki bo predlagan ob upoštevanju izzivov posameznih držav na področju javnega dolga (člen 3(1), točka (b), PSUU). Čeprav fiskalni dogovor poudarja strukturni saldo, zahteva za celovito oceno skladnosti tudi analizo odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov (člen 3(1), točka (b), PSUU), in ta analiza je ohranjena tudi v tem predlogu. Fiskalni dogovor omogoča začasne odklone od srednjeročnega cilja ali prilagoditvene poti za njegovo dosego le v izjemnih okoliščinah (člen 3(1), točka (c), PSUU), kot so predvidene v tem predlogu. Fiskalni dogovor določa, da je treba v primeru ugotovljenih znatnih odklonov od srednjeročnega cilja ali prilagoditvene poti za njegovo dosego izvesti ukrepe za odpravo odklonov v določenem časovnem obdobju (člen 3(1), točka (e), PSUU). Podobno prenovljeni okvir zahteva odpravo odklonov od poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo določi Svet. Poleg tega bi se lahko za državo članico uvedel postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, če bi primanjkljaj zaradi odklonov presegel 3 % BDP. Za državo članico z dolgom nad 60 % BDP bi se postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki temelji na dolgu, okrepil: osredotočen bi bil na odstopanja od poti gibanja očiščenih odhodkov, kar bi nadomestilo trenutno merilo glede zmanjšanja dolga (t. i. pravilo 1/20), ki je nalagalo prevelik fiskalni napor. V fiskalnem dogovoru je vloga spremljanja skladnosti z njegovimi pravili dodeljena neodvisnim nacionalnim fiskalnim institucijam, določbe o vlogi in neodvisnosti teh institucij za spremljanje, ki jih je bilo treba podrobno opredeliti v skupnih načelih, ki jih je Komisija 10 predlagala v skladu s členom 3(2) PSUU, pa so zdaj v celoti vključene v predlog spremembe Direktive 2011/85. Fiskalni dogovor določa, da imata Komisija in Svet svojo vlogo v postopku izvrševanja (člen 5 PSUU), kot je navedeno v predlogu uredbe Sveta o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97.

Skupne točke fiskalnega dogovora in prenovljenega okvira ekonomskega upravljanja izhajajo tudi iz uvedbe fiskalnega dogovora v nacionalne pravne rede. Večina pogodbenic PSUU je njene določbe prenesla v nacionalno zakonodajo z vstavitvijo neposredne povezave na ustrezno zakonodajo EU 11 . To velja za srednjeročni cilj in potek konvergence ter oceno znatnega odklona ali določbe, ki zahtevajo upoštevanje priporočil, ki jih je sprejel Svet (vsi izhajajo iz Uredbe (ES) št. 1466/97).

Glede na te skupne značilnosti se lahko šteje, da se s predlaganim prenovljenim okvirom ekonomskega upravljanja vsebina fiskalnih določb PSUU vključuje v pravni okvir EU, kot določa člen 16 PSUU.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Februarja 2020 15 in oktobra 2021 16 sta bili objavljeni oceni okvira ekonomskega upravljanja EU za preteklo obdobje.

•Posvetovanja z deležniki

·Spletno posvetovanje za zbiranje mnenj deležnikov, civilne družbe in državljanov. Zbirno poročilo o izidu tega posvetovanja je bilo objavljeno marca 2022.

·Poglobljene tematske razprave z državami članicami so potekale v Svetu (ECOFIN), Euroskupini, Ekonomsko-finančnem odboru in Odboru za ekonomsko politiko.

Komisija je po sprejetju sporočila z dne 9. novembra 2022 državam članicam zagotovila dodatno gradivo o učinku predlagane reforme, potekale pa so tudi nadaljnje razprave z državami članicami v Svetu in z Evropskim parlamentom, ki so bile upoštevane v tem predlogu:

·Evropski parlament je 15. marca 2023 sprejel letna poročila o evropskem semestru, ki so bila prav tako osredotočena na reformo okvira ekonomskega upravljanja EU in prihodnost evropskega semestra.

·Svet (ECOFIN) je 14. marca 2023 sprejel sklepe o usmeritvah za reformo okvira ekonomskega upravljanja EU, ki jih je Evropski svet potrdil na zasedanju 23. in 24. marca 2023.

•Ocena učinka

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Priloge I do VII predlagane uredbe vsebujejo naslednje elemente: merila za določitev srednjeročne tehnične referenčne smeri za države članice z javnim dolgom nad 60 % BDP ali javnofinančnim primanjkljajem nad 3 % BDP; informacije, ki jih morajo države članice zagotoviti v srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtih; informacije, ki jih morajo države članice zagotoviti v letnih poročilih o napredku; delovanje kontrolnega računa; metodologijo za ocenjevanje verjetnosti s strani Komisije; seznam skupnih prednostnih nalog Unije ter ocenjevalni okvir za sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje obdobja fiskalne prilagoditve.

2023/0138 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 121(6) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (sprotna opomba),

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Pri usklajevanju ekonomskih politik držav članic v Uniji, kakor je določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU), se upoštevajo vodilna načela stabilnih cen, zdravih javnih financ in monetarnih pogojev ter uravnotežene plačilne bilance.

(2)Pakt za stabilnost in rast, ki so ga prvotno sestavljale Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 19 , Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 20 z dne 7. julija 1997 in Resolucija Evropskega sveta z dne 17. junija 1997 o Paktu za stabilnost in rast 21 , temelji na cilju zdravih in vzdržnih javnih financ kot sredstvu za izboljšanje pogojev za stabilnost cen in močno trajnostno rast, podprto s finančno stabilnostjo, in tako podpira doseganje ciljev Unije na področju trajnostne in vključujoče rasti in zaposlovanja.

(3)Okvir fiskalnega upravljanja, ki je predmet urejanja te uredbe, je del evropskega semestra, ki zajema tudi usklajevanje in nadzor širših ekonomskih politik in politik zaposlovanja držav članic v skladu s členoma 121 in 148 PDEU.

(4)Sodelovanje socialnih partnerjev, organizacij civilne družbe in drugih ustreznih deležnikov v evropskem semestru je ključno za zagotovitev lastništva ter preglednega in vključujočega oblikovanja politik.

(5)Okvir ekonomskega upravljanja Unije bi bilo treba prilagoditi, da bi se bolje upoštevale vse večja heterogenost fiskalnih položajev, izzivi na področju javnega dolga in druge ranljivosti v državah članicah. Odločen odziv politike na pandemijo COVID-19 se je izkazal za zelo učinkovitega pri blaženju gospodarske in socialne škode, nastale zaradi krize, vendar je kriza povzročila znatno povečanje deleža dolga v javnem in zasebnem sektorju, kar je poudarilo pomen postopnega, trajnega in rasti prijaznega zmanjševanja deležev dolga na preudarne ravni ter odpravljanja makroekonomskih neravnotežij ob hkratnem posvečanju ustrezne pozornosti ciljem na področju zaposlovanja in socialnim ciljem. Hkrati bi bilo treba prilagoditi okvir ekonomskega upravljanja Unije tako, da bi pomagal obravnavati srednje- in dolgoročne izzive, s katerimi se sooča Unija, vključno z doseganjem pravičnega digitalnega in zelenega prehoda, ki zajema podnebna pravila 22 , zagotavljanjem energetske varnosti, odprte strateške avtonomije, obravnavanjem demografskih sprememb, krepitvijo socialne in gospodarske odpornosti ter izvajanjem strateškega kompasa za varnost in obrambo, za vse to pa so v prihodnjih letih potrebne reforme in trajno visoke ravni naložb.

(6)Okvir ekonomskega upravljanja Unije bi moral v središče postaviti vzdržnost dolga in trajnostno in vključujočo rast ter torej razlikovati med državami članicami z upoštevanjem njihovih izzivov na področju javnega dolga in omogočanjem fiskalnih referenčnih smeri za posamezne države.

(7)Postopek večstranskega nadzora iz člena 121(2), (3) in (4) ter člena 148(4) PDEU bi moral v skladu s podrobnejšimi pravili spremljati celoten razpon ekonomskih gibanj in gibanj na področju zaposlovanja v vsaki od držav članic in v Uniji. To vključuje odkrivanje makroekonomskih neravnotežij ter preprečevanje in odpravljanje čezmernih neravnotežij, kot je določeno v uredbah (EU) št. 1174/2011 23 in (EU) št. 1176/2011 24 Evropskega parlamenta in Sveta. Za spremljanje takih ekonomskih gibanj in gibanj na področju zaposlovanja bi morale države članice predložiti informacije v obliki srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov.

(8)Zato bi bilo treba določiti podrobna pravila glede vsebine, predložitve, ocene in spremljanja nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov, da bi spodbujali vzdržnost dolga ter trajnostno in vključujočo rast v državah članicah ter preprečili pojav čezmernih javnofinančnih primanjkljajev s srednjeročnim načrtovanjem.

(9)V nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtih bi morale biti združene fiskalne in strukturne reforme ter naložbene zaveze vsake države članice, ti načrti pa bi morali biti temelj okvira ekonomskega upravljanja Unije. Vsaka država članica bi morala predložiti srednjeročni načrt, v katerem so določene njena fiskalna referenčna smer ter zaveze glede prednostnih javnih naložb in reform, ki skupaj zagotavljajo vzdržno in postopno zmanjševanje dolga ter trajnostno in vključujočo rast, pri čemer se izogibajo prociklični fiskalni politiki, ter širše reformne in naložbene zaveze, tudi v zvezi z zelenim in digitalnim prehodom, socialno in ekonomsko odpornostjo ter izvajanjem evropskega stebra socialnih pravic. V času trajanja mehanizma za okrevanje in odpornost 25 bi bilo treba ustrezno upoštevati zaveze, sprejete v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost.

(10)S procesom evropskega semestra so usklajeni tudi skladi kohezijske politike. Pri pripravi nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov bi bilo treba ustrezno upoštevati tudi naložbe in reforme kohezijske politike, ki so dolgoročna naložbena politika proračuna EU. Vsaka država članica bi morala tudi pojasniti, kako bo njen nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt zagotovil skladnost z odhodki za programe EU, ki se v celoti ujemajo s prihodki iz skladov EU in ustreznim nacionalnim sofinanciranjem.

(11) Pred predstavitvijo nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta bi moral potekati tehnični dialog s Komisijo, da se zagotovi skladnost z določbami te uredbe. Svet bi moral na podlagi priporočila Komisije določiti pot gibanja očiščenih odhodkov ter po potrebi potrditi reformne in naložbene zaveze, vključno s tistimi, ki so bile sprejete zaradi morebitnega podaljšanja prilagoditvenega obdobja.

(12)Za poenostavitev fiskalnega okvira Unije in povečanje preglednosti bi moral biti podlaga za določitev fiskalne poti in izvajanje letnega fiskalnega nadzora za vsako državo članico enoten operativni kazalnik, ki temelji na vzdržnosti dolga. Ta enotni operativni kazalnik bi moral temeljiti na nacionalno financiranih neto primarnih odhodkih, tj. odhodkih brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov in brez odhodkov za obresti ter odhodkov za ciklično brezposelnost in odhodkov za programe Unije, v celoti izravnanih s prihodki iz skladov Unije. Ta kazalnik omogoča makroekonomsko stabilizacijo, saj nanj ne vpliva delovanje avtomatskih stabilizatorjev, vključno z nihanji prihodkov in odhodkov, ki niso pod neposrednim nadzorom vlade.

(13)Da bi Komisija državam članicam zagotovila smernice pri pripravi njihovega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, bi morala predložiti tehnično referenčno smer na podlagi minimalne fiskalne prilagoditve, s katero bi krivulja dolga države članice dovolj verjetno upadala ali bi se dolg ohranjal na preudarni ravni. Prav tako bi morala zagotoviti, da se delež javnega dolga ob koncu obdobja načrtovanja zmanjša pod raven v letu pred začetkom tehnične referenčne smeri. Vzdržnost tega zmanjševanja dolga bi morala biti rezultat ustreznih fiskalnih politik.

(14)Tehnična referenčna smer, ki bi jo predlagala Komisija, bi morala tudi zagotoviti, da se javnofinančni primanjkljaj zmanjša in ohrani pod referenčno vrednostjo 3 % bruto domačega proizvoda (BDP).

(15)Da bi Komisija lahko ocenila, ali so proti koncu štiriletnega obdobja izvajanja nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta potrebne nadaljnje prilagoditve, bi morala ponovno oceniti razmere in predlagati novo tehnično referenčno smer, če je javni dolg države članice še vedno nad referenčno vrednostjo 60 % BDP ali če je njen javnofinančni primanjkljaj višji od referenčne vrednosti 3 % BDP.

(16)V vsakem nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu bi bilo treba navesti njegov status v okviru nacionalnih postopkov, zlasti ali je bil načrt predložen nacionalnemu parlamentu in ali ga je ta odobril. V nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu bi moralo biti navedeno tudi, ali je imel nacionalni parlament priložnost razpravljati o priporočilu Sveta o prejšnjem načrtu in po potrebi o katerem koli drugem priporočilu ali sklepu Sveta ali kakršnem koli opozorilu Komisije.

(17)Kadar države članice v svojih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtih uporabijo predpostavke, ki se razlikujejo od standardnega okvira Komisije za projekcijo srednjeročnega dolga, bi morale pregledno in na podlagi trdnih gospodarskih argumentov pojasniti in ustrezno utemeljiti razlike.

(18)Ker bi se lahko države članice ob izteku svojega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta soočale z dodatnimi stroški, kot so stroški staranja prebivalstva ali neugodna razlika med obrestnimi merami in rastjo, bi morale zagotoviti, da bo nominalni saldo ob koncu prilagoditvenega obdobja zadostoval za zagotovitev, da primanjkljaj trajno ostane pod referenčno vrednostjo 3 % BDP.

(19)Da se omogoči ustrezna interakcija med skupnim okvirom Unije in nacionalnimi proračunskimi okviri, bi morala Komisija svojo oceno utemeljiti le na gibanju nacionalno financiranih neto primarnih odhodkov. Države članice bi morale imeti možnost, da pri določanju svojih nacionalnih proračunskih ciljev uporabijo drugačen kazalnik, kot je na primer strukturni saldo, če to zahteva njihov nacionalni proračunski okvir.

(20)Komisija bi morala pri oceni nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov preučiti zlasti verjetnost makroekonomskih in fiskalnih predpostavk, kolikor te odstopajo od predpostavk, na katerih temelji tehnična referenčna smer. Zlasti bi morale biti s projekcijami Komisije skladne in primerljive projekcije dolga ob predpostavki nespremenjene politike, ki bodo vključene v načrt.

(21)Da bi zagotovili izvajanje srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov, bi morala Komisija in Svet spremljati reformne in naložbene zaveze iz teh načrtov v okviru evropskega semestra, in sicer na podlagi letnih poročil o napredku, ki jih predložijo države članice, in v skladu z določbami členov 121 in 148 PDEU. V ta namen bi morala v okviru evropskega semestra vzpostaviti dialog z Evropskim parlamentom.

(22)Za zagotovitev bolj postopnega zmanjševanja dolga se lahko prilagoditveno obdobje podaljša za največ tri leta, če država članica svoj srednjeročni fiskalno-strukturni načrt podpre s sklopom preverljivih in časovno omejenih reform in naložb, ki skupaj: spodbujajo rast, podpirajo fiskalno vzdržnost, obravnavajo skupne prednostne naloge Unije, obravnavajo ustrezna specifična priporočila, naslovljena na državo članico v okviru evropskega semestra, in obravnavajo prednostne naložbe posamezne države, ne da bi privedle do zmanjšanja drugih nacionalno financiranih javnih naložb v prilagoditvenem obdobju, da se zagotovi makroekonomski učinek naložb in prepreči izrinjanje drugih prednostnih naložb.

(23)Da bi zagotovili pravičen in pregleden proces, bi bilo treba reformne in naložbene zaveze oceniti na podlagi skupnega okvira Unije. Med trajanjem mehanizma za okrevanje in odpornost se lahko pri oceni prošnje za podaljšanje prilagoditvenega obdobja upoštevajo zaveze iz nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, kadar je to ustrezno. Sklop reform in naložb, na katerih temelji podaljšanje obdobja fiskalne prilagoditvene poti, bi moral biti sorazmeren s stopnjo izzivov na področju javnega dolga, kot je bila ugotovljena v najnovejšem poročilu o spremljanju vzdržnosti dolga (Debt Sustainability Monitor), in izzivi za srednjeročno rast v državi članici. V državah članicah, v katerih so izzivi na področju javnega dolga povezani z velikimi izzivi za srednjeročno rast, naj bi sklop reform in naložb obravnaval tudi ozka grla pri srednjeročni rasti.

(24)Sklop reformnih in naložbenih zavez, predlagan v nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtih, bi moral biti usklajen s skupnimi prednostnimi nalogami Unije. Ta sklop reformnih in naložbenih zavez bi moral biti skladen tudi z izvajanjem nacionalnih strategij, ki jih predloži zadevna država članica za obravnavanje ustreznih prednostnih nalog Unije. Kadar je ustrezno, bi se bilo treba v času trajanja mehanizma za okrevanje in odpornost navzkrižno sklicevati na načrte za okrevanje in odpornost, da se zagotovi skladnost politik.

(25)Kadar preverljiv in časovno omejen sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji bolj postopna pot gibanja očiščenih odhodkov, ni uresničen v dogovorjenem roku, lahko Svet na priporočilo Komisije priporoči, da se prilagoditev pospeši, tj. s skrajšanjem podaljšanja poti gibanja očiščenih odhodkov.

(26)Da bi izvršilni ukrepi, zlasti poročilo na podlagi člena 126(3) PDEU, temeljili na stvarnih podatkih, bi morala Komisija za vsako državo članico vzpostaviti kontrolni račun, v katerem bi spremljala letne odklone očiščenih odhodkov od poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet, ugotovljene v državi članici, pri čemer bi se ti odkloni sčasoma seštevali.

(27)Neodvisne fiskalne institucije so dokazale, da so sposobne spodbujati fiskalno disciplino in krepiti verodostojnost javnih financ držav članic. Da bi okrepili nacionalno lastništvo, bi bilo treba vlogo neodvisnih fiskalnih institucij, ki so tradicionalno pooblaščene za spremljanje skladnosti z nacionalnim okvirom, razširiti na okvir ekonomskega upravljanja Unije.

(28)Komisija bi morala pri pripravi mnenja o osnutkih proračunskih načrtov, predloženih v skladu s členom 6 Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 26 , oceniti, ali so osnutki proračunskih načrtov skladni s potjo gibanja očiščenih odhodkov v skladu s to uredbo.

(29)Posebno pozornost bi bilo treba nameniti znatnim tveganjem za odstopanje proračunskega položaja od poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet. Zato je primerno postopek večstranskega nadzora iz člena 121(3) in (4) PDEU dopolniti s sistemom zgodnjega opozarjanja, na podlagi katerega Komisija v skladu s členom 121(4) PDEU državo članico na zgodnji stopnji opozori, da mora sprejeti potrebne proračunske popravljalne ukrepe za preprečitev nastanka čezmernega javnofinančnega primanjkljaja. Poleg tega bi moral Svet pri trajnem odmiku od zadanega proračunskega cilja poostriti svoje priporočilo in ga objaviti.

(30)V primeru večjih šokov v euroobmočju ali celotni Uniji je potrebna splošna odstopna klavzula, da bi se lahko spoprijeli z resnim upadom gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji, tako da bi omogočili odklon od poti gibanja očiščenih odhodkov pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti.

(31)Obstajati bi morala tudi odstopna klavzula za posamezno državo, ki bi v primeru izjemnih okoliščin, kot so nepredvidljivi zunanji dogodki, ki jih ni bilo mogoče preprečiti in ki zahtevajo proticiklične fiskalne ukrepe ter so zunaj nadzora države članice in močno vplivajo na njene javne finance, omogočala odklon od poti gibanja očiščenih odhodkov pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi fiskalne vzdržnosti. Tak močan vpliv bi moral povzročiti skupni obseg šoka, ki presega „normalen“ razpon: pri proračunskem načrtovanju bi bilo treba na primer v določenem obsegu upoštevati stroške naravnih nesreč. Splošna odstopna klavzula in odstopna klavzula za posamezno državo se aktivirata in podaljšata na podlagi priporočila Sveta.

(32)Ta uredba je del svežnja skupaj z Direktivo Sveta [XXX o spremembi Direktive 2011/85/EU] in Uredbo Sveta [XXX o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97]. Skupaj vzpostavljajo prenovljen okvir ekonomskega upravljanja Unije, ki v pravo Unije vključuje vsebino naslova III „Fiskalni dogovor“ Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju (PSUU) v ekonomski in monetarni uniji 27 v skladu s členom 16 navedene pogodbe. Predlagani zakonodajni sveženj na podlagi izkušenj z izvajanjem PSUU v državah članicah ohranja srednjeročno usmeritev iz fiskalnega dogovora kot orodje za doseganje proračunske discipline in spodbujanje rasti. Vključuje tudi okrepljeno razsežnost prilagajanja posameznim državam, katere cilj je okrepiti nacionalno lastništvo, vključno z močnejšo vlogo neodvisnih fiskalnih institucij, ki v bistvu temelji na skupnih načelih fiskalnega dogovora, ki jih je Komisija 28 predlagala v skladu s členom 3(2) PSUU. Analiza odhodkov brez diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov za splošno oceno skladnosti, ki jo zahteva fiskalni dogovor, je določena v tej uredbi. Tako kot v fiskalnem dogovoru so v tej uredbi začasni odkloni od srednjeročnega načrta dovoljeni le v izjemnih okoliščinah. Podobno kot v fiskalnem dogovoru bi bilo treba v primeru znatnih odklonov od srednjeročnega načrta izvesti ukrepe za odpravo odklonov v določenem časovnem obdobju. Sveženj krepi fiskalni nadzor in izvršilne postopke za izpolnitev zaveze glede spodbujanja zdravih in vzdržnih javnih financ ter trajnostne in vključujoče rasti. Reforma okvira ekonomskega upravljanja tako ohranja temeljna cilja proračunske discipline in vzdržnosti dolga, določena v PSUU.

(33)Za zagotovitev učinkovitega izvajanja in ustreznega spremljanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejema akte v zvezi z: informacijami, ki jih morajo države članice predložiti v svojih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtih, informacijami, ki jih morajo države članice predložiti v svojih letnih poročilih o napredku, delovanjem kontrolnega računa, metodologijo za ocenjevanje verjetnosti s strani Komisije, pripravo seznama skupnih prednostnih nalog Unije ter ocenjevalnim okvirom za sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje obdobja fiskalne prilagoditve. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 29 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(34)Večstranski nadzor bi moral temeljiti na visokokakovostni in neodvisni statistiki, pripravljeni v skladu z načeli iz Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 30 –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

POGLAVJE I

PREDMET UREJANJA IN OPREDELITVE POJMOV

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila, ki zagotavljajo učinkovito usklajevanje ekonomskih politik držav članic in s tem podpirajo doseganje ciljev Unije za rast in zaposlovanje.

Določa podrobna pravila glede vsebine, predložitve, ocene in spremljanja nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov kot del večstranskega proračunskega nadzora, ki ga izvajata Svet in Komisija, da bi se s srednjeročnim načrtovanjem spodbudili vzdržnost dolga ter trajnostna in vključujoča rast v državah članicah ter preprečil nastanek čezmernih javnofinančnih primanjkljajev.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„specifično priporočilo za državo“ pomeni letne smernice, ki jih Svet pripravi za državo članico o ekonomskih, proračunskih in strukturnih politikah ter politikah zaposlovanja v skladu s členoma 121 in 148 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU);

(2)„neto odhodki“ pomenijo javnofinančne odhodke brez odhodkov za obresti, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov in drugih proračunskih spremenljivk, ki so zunaj nadzora vlade, kot je določeno v Prilogi II, točka (a);

(3)„tehnična referenčna smer“ pomeni smer očiščenih odhodkov, ki jo predlaga Komisija, da bi zagotovila smernice državam članicam z javnim dolgom nad referenčno vrednostjo 60 % bruto domačega proizvoda (BDP) ali javnofinančnim primanjkljajem nad referenčno vrednostjo 3 % BDP v času priprave nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov;

(4)„poti gibanja očiščenih odhodkov“ pomeni večletno smer za očiščene odhodke države članice, kot jo določi Svet;

(5)„nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt“ pomeni dokument, ki vsebuje fiskalne, reformne in naložbene zaveze države članice;

(6)„letno poročilo o napredku“ pomeni dokument države članice, v katerem poroča o izvajanju poti gibanja očiščenih odhodkov ter o reformnih in naložbenih zavezah, vključenih v njen nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt;

(7)„prilagoditveno obdobje“ pomeni obdobje, v katerem se izvaja fiskalna prilagoditev države članice in zajema minimalno štiriletno prilagoditveno obdobje nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta in njegovo morebitno podaljšanje;

(8)„kontrolni račun“ pomeni evidenco kumulativnih odklonov dejanskih očiščenih odhodkov v državi članici od poti gibanja očiščenih odhodkov;

(9)„strukturni saldo“ pomeni ciklično prilagojeni saldo sektorja država brez začasnih ukrepov;

(10)„primarni strukturni saldo“ pomeni ciklično prilagojeni saldo sektorja država brez začasnih ukrepov in brez odhodkov za obresti.

POGLAVJE II

EVROPSKI SEMESTER

Člen 3

Evropski semester

Svet in Komisija za zagotovitev tesnejšega usklajevanja ekonomskih politik in trajnostne konvergence gospodarske in socialne uspešnosti držav članic izvajata večstranski nadzor v okviru evropskega semestra v skladu s cilji in zahtevami iz PDEU. Večstranski nadzor temelji na visokokakovostni in neodvisni statistiki, pripravljeni v skladu z načeli iz Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta.

Evropski semester vključuje:

(a)oblikovanje in nadzor izvajanja širših smernic za ekonomske politike držav članic in Unije v skladu s členom 121(2) PDEU, specifičnih priporočil za države in priporočila o ekonomski politiki euroobmočja;

(b)oblikovanje in nadzor izvajanja smernic za zaposlovanje, ki jih morajo države članice upoštevati v skladu s členom 148(2) PDEU, vključno z evropskim stebrom socialnih pravic, in s tem povezanih specifičnih priporočil za države;

(c)predložitev, oceno in potrditev srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov držav članic ter njihovo spremljanje prek letnih poročil o napredku;

(d)nadzor za preprečevanje in odpravljanje makroekonomskih neravnotežij v skladu z Uredbo (EU) št. 1176/2011;

(e)druge postopke večstranskega nadzora, ki jih vzpostavita Evropski parlament in Svet v skladu s členom 121(6) PDEU.

Člen 4

Izvajanje Evropskega semestra

1.Svet po oceni srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov, letnih poročil o napredku in socialno-ekonomskih razmer v zadevnih državah članicah v skladu s to uredbo na podlagi priporočil Komisije na te države članice po potrebi naslovi priporočila, pri čemer v celoti uporabi pravne instrumente iz členov 121 in 148 PDEU ter z njima povezane sekundarne zakonodaje.

2.Države članice pred sprejetjem ključnih odločitev pri oblikovanju svojih ekonomskih politik, politik zaposlovanja in proračunskih politik ustrezno upoštevajo širše smernice za ekonomske politike držav članic, smernice za zaposlovanje in priporočila iz člena 3, drugi odstavek, točki (a) in (b). Komisija spremlja napredek.

3.Če država članica ne upošteva prejetih smernic, lahko temu sledijo:

(a)dodatna specifična priporočila za države;

(b)opozorilo Komisije ali priporočilo Sveta na podlagi člena 121(4) PDEU;

(c)ukrepi na podlagi te uredbe, Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 31 ali Uredbe (EU) št. 1176/2011.

POGLAVJE III

TEHNIČNA REFERENČNA SMER

Člen 5

Tehnična referenčna smer

Komisija za vsako državo članico z javnim dolgom nad referenčno vrednostjo 60 % BDP ali javnofinančnim primanjkljajem nad referenčno vrednostjo 3 % BDP v poročilu Ekonomsko-finančnemu odboru predloži tehnično referenčno smer za neto odhodke, ki zajema minimalno štiriletno prilagoditveno obdobje nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta in njegovo morebitno podaljšanje za največ tri leta v skladu s členom 13. Komisija poročilo objavi.

Člen 6

Zahteve za tehnično referenčno smer

Tehnična referenčna smer zagotovi, da:

(a) začne delež javnega dolga dovolj verjetno upadati ali še naprej dovolj verjetno upada ali pa ostaja na preudarnih ravneh;

(b) se javnofinančni primanjkljaj zmanjša in ohrani pod referenčno vrednostjo 3 % BDP; 

(c) je fiskalni prilagoditveni napor v obdobju nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta vsaj sorazmeren s skupnim naporom v celotnem prilagoditvenem obdobju;

(d) je delež javnega dolga ob koncu obdobja načrtovanja nižji od deleža javnega dolga v letu pred sprejetjem tehnične referenčne smeri in

(e) da rast nacionalnih neto odhodkov v povprečju ostaja pod srednjeročno rastjo proizvodnje, praviloma v obdobju, ki ga zajema načrt.

Tehnična referenčna smer je za vsako državo članico drugačna. Merila za določitev tehnične referenčne smeri so določena v Prilogi I.

Člen 7

Predhodne smernice Komisije

1.Komisija do [1. marca] leta [xxxx], v katerem morajo države članice prvič predložiti svoje srednjeročne fiskalno-strukturne načrte, ali po potrebi v treh tednih od zahteve države članice za predložitev novega načrta, objavi:

(a)osnovni srednjeročni okvir za projekcijo javnega dolga in rezultate;

(b)svojo makroekonomsko napoved in predpostavke;

(c)tehnično referenčno smer, če se ta zahteva v skladu s členom 5, in ustrezen primarni strukturni saldo.

2.Komisija za države članice z javnofinančnim primanjkljajem pod referenčno vrednostjo 3 % BDP in javnim dolgom pod referenčno vrednostjo 60 % BDP zagotovi tehnične informacije o primarnem strukturnem saldu, ki so potrebne za zagotovitev, da se nominalni primanjkljaj ohrani pod referenčno vrednostjo 3 % BDP brez kakršnih koli dodatnih ukrepov politike v desetletnem obdobju po koncu nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta.

3.Komisija vsaj enkrat vsake štiri leta posodobi tehnične referenčne smeri in kvantitativne smernice, in sicer pravočasno za predložitev naslednjega cikla srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov.

Člen 8

Ocena verjetnosti

Komisija pri oceni verjetnosti, da se napovedani delež javnega dolga zadevne države članice zmanjšuje ali ostaja na preudarni ravni, uporabi metodologijo iz Priloge V. Komisija svojo analizo verjetnosti in podatke, na katerih temelji, objavi.

POGLAVJE IV

NACIONALNI SREDNJEROČNI FISKALNO-STRUKTURNI NAČRTI

Člen 9

Predložitev nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov

Vsaka država članica Svetu in Komisiji pred koncem aprila, ki sledi začetku veljavnosti te uredbe, predloži nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. Zadevna država članica in Komisija se lahko po potrebi dogovorita o razumnem podaljšanju navedenega roka.

Država članica svoj nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt objavi.

Člen 10

Tehnični dialog

Zadevna država članica pred predložitvijo nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta s Komisijo opravi tehnični dialog, da bi zagotovila skladnost nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta s členi 11, 12 in 14.

Člen 11

Vsebina nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta

1.Nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt zagotovi informacije iz Priloge II. Zlasti so v njem predstavljeni referenčna smer očiščenih odhodkov za najmanj 4 leta ter osnovne makroekonomske predpostavke in načrtovani fiskalno-strukturni ukrepi, da se izkaže skladnost z zahtevami člena 12.

V nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu so opisani tudi ukrepi zadevne države članice za obravnavanje specifičnih priporočil za državo, vključno s tistimi, ki so pomembna za postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, ter po potrebi opozoril Komisije ali priporočil Sveta, sprejetih v skladu s členom 121(4) PDEU.

2.Kadar nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt vključuje višjo referenčno smer očiščenih neto odhodkov, kot je v tehnični referenčni smeri, ki jo izda Komisija v skladu s členom 5, država članica v svojem načrtu navede trdne in preverljive ekonomske argumente, s katerimi pojasni razliko.

Člen 12

Zahteve

Nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt:

(a)zagotovi fiskalno prilagoditev, ki je potrebna, da se začne javni dolg najpozneje do konca prilagoditvenega obdobja dovolj verjetno zmanjševati ali da se še naprej zmanjšuje ali da ostane na preudarni ravni, ter da se javnofinančni primanjkljaj srednjeročno zniža in ohrani pod referenčno vrednostjo 3 % BDP;

(b)pojasni, kako bo zagotovil izvajanje naložb in reform v odziv na glavne izzive, ugotovljene v okviru evropskega semestra v specifičnih priporočilih za državo, po potrebi odpravil ugotovljena makroekonomska neravnotežja v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji in obravnaval skupne prednostne naloge Unije iz Priloge VI k tej uredbi, vključno z evropskim zelenim dogovorom, evropskim stebrom socialnih pravic in digitalnim desetletjem, pri čemer bo skladen s posodobljenimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti ter nacionalnimi načrti za digitalno desetletje;

(c)če je ustrezno, pojasni, kako bo zagotovil izvedbo ustreznega sklopa reform in naložb iz člena 13, na katerem temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja države članice za največ tri leta;

(d)pojasni, kako bo zagotovil skladnost z načrtom zadevne države članice za okrevanje in odpornost v obdobju razpoložljivosti mehanizma za okrevanje in odpornost v skladu z Uredbo (EU) 2021/241.

Člen 13

Pogoji za podaljšanje prilagoditvenega obdobja

1.Kadar se država članica zaveže ustreznemu sklopu reform in naložb v skladu z merili iz odstavka 2, se lahko prilagoditveno obdobje podaljša za največ tri leta.

2.Sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, je sorazmeren z ravnjo izzivov na področju javnega dolga in izzivov za srednjeročno rast v zadevni državi članici.

Sklop reformnih in naložbenih zavez kot celota izpolnjuje naslednja merila:

(i)spodbujanje rasti;

(ii)podpiranje vzdržnosti javnih financ;

(iii)obravnavanje skupnih prednostnih nalog Unije iz Priloge VI;

(iv)obravnavanje ustreznih specifičnih priporočil za državo, naslovljenih na zadevno državo članico, po potrebi tudi priporočil, izdanih v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji;

(v)zagotovitev, da je skupna raven nacionalno financiranih javnih naložb v času trajanja nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta višja od srednjeročne ravni pred obdobjem tega načrta.

3.Vsaka od reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, je pripravljena dovolj podrobno, predvidena na začetku obdobja, časovno omejena in preverljiva.

4.V času trajanja mehanizma za okrevanje in odpornost se lahko v skladu z Uredbo (EU) 2021/241 pri podaljšanju prilagoditvenega obdobja upoštevajo zaveze iz odobrenega načrta zadevne države članice za okrevanje in odpornost.

5.Ocena, ali sklop reformnih in naložbenih zavez izpolnjuje merila iz odstavka 2 ter ali vsaka od reformnih in naložbenih zavez izpolnjuje pogoje iz odstavka 3, se izvede v skladu z ocenjevalnim okvirom iz Priloge VII.

Člen 14

Revidiran nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt

1.Država članica lahko zahteva, da pred iztekom prilagoditvenega obdobja Komisiji predloži revidiran nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, če obstajajo objektivne okoliščine, ki preprečujejo izvedbo prvotnega nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, ali če predložitev novega nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta zahteva nova vlada.

2.Komisija pred predložitvijo revidiranega nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v poročilu Ekonomsko-finančnemu odboru predloži novo tehnično referenčno smer.

3.Nova tehnična referenčna smer ob upoštevanju pretekle prilagoditve zadevne države članice ali dejstva, da je ni bilo, ne dovoljuje zamika fiskalnega prilagoditvenega napora proti koncu obdobja in ne vodi k manjšemu fiskalnemu prilagoditvenemu naporu.

4.Kadar se predloži revidiran nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, se uporabljajo členi 12 in 15 do 19.

5.Komisija po potrebi zlasti oceni, ali naj na podlagi revidiranega nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta še naprej velja morebitno podaljšanje prilagoditvenega obdobja, pri čemer upošteva izvajanje sklopa reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje, sprejeto na podlagi prvotnega načrta, ter spremembe v smislu izzivov na področju javnega dolga v okviru revidiranega nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta.

Člen 15

Ocena nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov, ki jo izvede Komisija

1.Komisija oceni vsak nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt v dveh mesecih od njegove predložitve. Zadevna država članica in Komisija se lahko po potrebi dogovorita za razumno podaljšanje roka za oceno.

2.    Komisija pri ocenjevanju nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta za vse države članice preuči:

(a) ali nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt zagotavlja, da se začne javni dolg najpozneje do konca prilagoditvenega obdobja dovolj verjetno zmanjševati ali se še naprej zmanjšuje ali pa ostane na preudarni ravni;

(b) ali se javnofinančni primanjkljaj v celotnem obdobju trajanja načrta ohranja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP oziroma ali se javnofinančni primanjkljaj hitro vrne pod referenčno vrednost 3 % BDP najpozneje do konca prilagoditvenega obdobja, če je primanjkljaj ob predložitvi nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta nad to referenčno vrednostjo;

(c) ali se javnofinančni primanjkljaj ohranja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP brez dodatnih proračunskih ukrepov v obdobju 10 let;

(d) ali je fiskalni prilagoditveni napor v obdobju trajanja nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta vsaj sorazmeren s skupnim naporom v celotnem prilagoditvenem obdobju;

(e) ali je fiskalna prilagoditev za leta, v katerih naj bi imela zadevna država članica primanjkljaj nad referenčno vrednostjo 3 % BDP, presežek pa ni blizu te vrednosti in začasen, skladna z merilom iz člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, kakor je bila spremenjena z Uredbo [X], in

(f) ali je delež javnega dolga ob koncu obdobja načrtovanja nižji od deleža javnega dolga v letu pred sprejetjem tehnične referenčne smeri.

3.    Poleg tega Komisija za zadevno državo članico preuči:

(a) ali sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, izpolnjuje pogoje iz člena 13;

(b) ali druge reformne in naložbene zaveze iz načrta izpolnjujejo zahteve člena 12, točka (b).

Člen 16

Potrditev nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtov s strani Sveta

Svet na priporočilo Komisije praviloma v štirih tednih od sprejetja priporočila Komisije sprejme priporočilo, v katerem določi pot gibanja očiščenih odhodkov za zadevno državo članico in po potrebi potrdi sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, vključenega v njen nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt.

Kadar se nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt uporablja kot načrt popravljalnih ukrepov, potreben za odpravo čezmernih makroekonomskih neravnovesij, kot je določeno v členu 30, Svet v tem priporočilu potrdi tudi reforme in naložbe, potrebne za odpravo neravnotežij.

Člen 17

Priporočilo Sveta za revidiran nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt

Kadar Svet meni, da načrt ni skladen z zahtevami iz člena 15(2) in (3), točka (a), na priporočilo Komisije zadevni državi članici priporoči, naj predloži revidiran nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt.

Člen 18

Priporočilo Sveta, kadar država članica ne izpolnjuje obveznosti

Svet na priporočilo Komisije zadevni državi članici priporoči, naj bo tehnična referenčna smer, ki jo je izdala Komisija, pot gibanja očiščenih odhodkov države članice, kadar:

(a)zadevna država članica v enem mesecu od priporočila Sveta ne predloži revidiranega nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta;

(b)Svet meni, da revidiran nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt ne izpolnjuje zahtev iz člena 15(2) in (3), točka (a);

(c)država članica ob koncu obdobja, ki ga zajema prejšnji nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ne predloži novega nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta.

Člen 19

Država članica ni zadovoljivo izpolnila svojih obveznosti, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja

Kadar se državi članici odobri podaljšanje prilagoditvenega obdobja, vendar ta ne izpolni zadovoljivo sklopa reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje iz člena 13(1), lahko Svet na priporočilo Komisije priporoči revidirano pot gibanja očiščenih odhodkov s krajšim prilagoditvenim obdobjem.

POGLAVJE V

IZVAJANJE NACIONALNIH SREDNJEROČNIH FISKALNO-STRUKTURNIH NAČRTOV

Člen 20

Poročilo o napredku

1.Vsaka država članica Komisiji vsako leto najpozneje do 15. aprila predloži letno poročilo o napredku o izvajanju nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta.

2.Letno poročilo o napredku iz odstavka 1 vsebuje zlasti informacije o napredku pri izvajanju poti gibanja očiščenih odhodkov, izvajanju širših reformnih in naložbenih zavez v okviru evropskega semestra ter po potrebi pri izvajanju sklopa reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja.

3.Letno poročilo o napredku iz odstavka 1 vsebuje tudi informacije iz Priloge III.

4.Vsaka država članica objavi svoje letno poročilo o napredku.

   Člen 21

Spremljanje s strani Komisije

Komisija spremlja izvajanje nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta in zlasti pot gibanja očiščenih odhodkov.

Komisija vzpostavi kontrolni račun, ki deluje v skladu s Prilogo IV, in spremlja kumulativne odklone dejanskih očiščenih odhodkov od poti gibanja očiščenih odhodkov navzgor in navzdol.

Člen 22

Vloga neodvisnih fiskalnih institucij

Vsaka nacionalna neodvisna fiskalna institucija iz člena 8 Direktive Sveta [...] 32 [o nacionalnih proračunskih okvirih] zagotovi oceno skladnosti podatkov o realizaciji proračuna, sporočenih v poročilu o napredku iz člena 20, s potjo gibanja očiščenih odhodkov. Vsaka nacionalna neodvisna fiskalna institucija po potrebi analizira tudi dejavnike, na katerih temelji odklon od poti gibanja očiščenih odhodkov.

Člen 23

Opozorilo Komisije in priporočilo Sveta za ukrepe politike

1.Komisija lahko v primeru znatnega tveganja odklona od poti gibanja očiščenih odhodkov ali tveganja, da bi javnofinančni primanjkljaj lahko presegel referenčno vrednost 3 % BDP, zadevno državo članico opozori v skladu s členom 121(4) PDEU.

2.Svet na podlagi priporočila Komisije v enem mesecu po opozorilu Komisije iz odstavka 1 sprejme priporočilo za zadevno državo članico v zvezi s potrebnimi ukrepi politike v skladu s členom 121(4) PDEU.

Člen 24

Resen upad gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji

Svet lahko na priporočilo Komisije sprejme priporočilo, ki državam članicam v primeru resnega upada gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji dovoljuje odklon od njihove poti gibanja očiščenih odhodkov pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi vzdržnosti javnih financ. Svet določi rok za tak odklon.

Dokler se resen upad gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji nadaljuje, Komisija še naprej spremlja vzdržnost dolga ter zagotavlja usklajevanje politik in dosledno kombinacijo politik, ki upošteva razsežnost euroobmočja in Unije.

Svet lahko na priporočilo Komisije podaljša obdobje, v katerem je državam članicam dovoljen odklon od poti gibanja očiščenih odhodkov, če se resen upad gospodarske aktivnosti v euroobmočju ali celotni Uniji nadaljuje. Podaljšanje se lahko odobri več kot enkrat. Vendar se vsako podaljšanje izvede za dodatno obdobje največ enega leta.

Člen 25

Izjemne okoliščine, ki so zunaj nadzora države članice in močno vplivajo na javne finance zadevne države članice

Svet lahko na priporočilo Komisije sprejme priporočilo, ki državi članici dovoljuje odklon od njene poti gibanja očiščenih odhodkov, kadar izjemne okoliščine, ki so zunaj nadzora države članice, močno vplivajo na javne finance zadevne države članice pod pogojem, da to srednjeročno ne ogrozi vzdržnosti javnih financ. Svet določi rok za tak odklon.

Svet lahko na priporočilo Komisije podaljša obdobje, v katerem je državi članici dovoljen odklon od poti gibanja očiščenih odhodkov, če se izjemne okoliščine nadaljujejo. Podaljšanje se lahko odobri več kot enkrat. Vendar se vsako podaljšanje izvede za dodatno obdobje največ enega leta.

POGLAVJE VI

EKONOMSKI DIALOG

Člen 26

Dialog v okviru evropskega semestra

Evropski parlament ustrezno sodeluje v evropskem semestru, zlasti v okviru ekonomskega dialoga, da bi se okrepila preglednost in lastništvo ter odgovornost za sprejete odločitve. V okviru evropskega semestra se po potrebi opravijo posvetovanja z Ekonomsko-finančnim odborom, Odborom za ekonomsko politiko, Odborom za zaposlovanje in Odborom za socialno zaščito. Po potrebi so v okvir evropskega semestra pri glavnih vprašanjih politik vključeni tudi zadevni deležniki, zlasti socialni partnerji, v skladu z določbami PDEU ter nacionalnimi pravnimi in političnimi ureditvami.

Za okrepitev dialoga med institucijami Unije, zlasti Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo, ter za zagotovitev preglednosti in odgovornosti lahko Evropski parlament povabi predsednika Sveta, Komisije in po potrebi predsednika Evropskega sveta ali predsednika Euroskupine, da nastopijo pred njim in razpravljajo o političnih smernicah za države članice, ki jih izda Komisija, sklepih Evropskega sveta in rezultatih večstranskega nadzora, ki se izvaja v skladu s to uredbo.

V skladu s členom 121 PDEU predsednik Sveta in Komisija ter po potrebi tudi predsednik Euroskupine letno poročajo Evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu o rezultatih večstranskega nadzora.

Člen 27

Načelo „upoštevaj ali pojasni“

Od Sveta se praviloma pričakuje, da sledi priporočilom in predlogom Komisije ali da svoje stališče javno pojasni.

Člen 28

Dialog z državo članico

Kadar Svet v primeru znatnega tveganja odklona od poti gibanja očiščenih odhodkov na državo članico naslovi priporočilo v skladu s členom 23(2), lahko Evropski parlament tej državi članici ponudi možnost, da sodeluje v izmenjavi mnenj.

Člen 29

Redno obveščanje Evropskega parlamenta

1.Svet in Komisija redno obveščata Evropski parlament o uporabi te uredbe.

2.Svet in Komisija v svoje poročilo Evropskemu parlamentu vključita rezultate večstranskega nadzora, ki se izvaja v skladu s to uredbo.

POGLAVJE VII

POVEZAVA Z UREDBO (EU) št. 1176/2011

Člen 30

Povezava s postopkom v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji

1. Kadar država članica ne izvede reformnih in naložbenih zavez iz svojega nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta za obravnavanje specifičnih priporočil za državo, ki so relevantna za postopek v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 1176/2011, in kadar Komisija meni, da v zadevni državi članici obstajajo čezmerna neravnotežja v skladu s členom 7(1) navedene uredbe, se uporabi postopek iz člena 7(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011.

2. V tem primeru država članica, za katero se uvede postopek v zvezi s čezmernimi neravnotežji v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011, predloži revidiran načrt v skladu s členom 14 te uredbe. Revidiran načrt upošteva priporočilo Sveta, sprejeto v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011. Predložen revidiran načrt mora potrditi Svet v skladu s členi 16 do 19 te uredbe. Revidiran načrt se oceni v skladu s členom 15 te uredbe.

3. Kadar država članica predloži revidiran srednjeročni fiskalno-strukturni načrt v skladu z odstavkom 2, se ta revidirani načrt uporablja kot načrt popravljalnih ukrepov, ki se zahteva v skladu s členom 8(1) Uredbe (EU) št. 1176/2011, in določa specifične ukrepe politike, ki jih je izvedla ali jih namerava izvesti zadevna država članica, ter vključuje časovni razpored teh ukrepov.

V tem primeru Svet v skladu s členom 8(2) Uredbe (EU) št. 1176/2011 na podlagi ocene Komisije revidiran načrt oceni v dveh mesecih od njegove predložitve. Spremljanje in ocena izvajanja revidiranega načrta se izvajata v skladu s členom 21 te uredbe ter členoma 9 in 10 Uredbe (EU) št. 1176/2011.

POGLAVJE VIII

POVEZAVA Z UREDBO (EU) št. 472/2013

Člen 31

Povezava s postopkom okrepljenega nadzora

Država članica, ki je pod okrepljenim nadzorom v skladu s členom 2 Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 33 , pri sprejemanju ukrepov za odpravo virov ali možnih virov težav v skladu s členom 3(1) navedene uredbe upošteva vsa priporočila, naslovljena nanjo v skladu s členom 23 te uredbe.

Kadar za državo članico velja program za makroekonomsko prilagoditev in njegove spremembe v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 472/2013, se od nje ne zahteva predložitev srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v skladu s členom 9 te uredbe in letnega poročila o napredku v skladu s členom 20 te uredbe.

POGLAVJE IX

PRENESENA POOBLASTILA

Člen 32

Sprememba prilog

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 33 za spremembo prilog II do VII, da se ustrezno upoštevajo nadaljnji razvoj ali potrebe v zvezi z informacijami v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu (Priloga II) ali v letnih poročilih o napredku (Priloga III), v zvezi z delovanjem kontrolnega računa (Priloga IV), v zvezi z metodologijo za ocenjevanje verjetnosti (Priloga V), v zvezi s skupnimi prednostnimi nalogami Unije (Priloga VI) ali v zvezi z ocenjevalnim okvirom (Priloga VII).

Člen 33

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 32 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od XXX.

3.Prenos pooblastil iz člena 32 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 32, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku enega meseca od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za en mesec.

POGLAVJE X

SKUPNE DOLOČBE

Člen 34

Dialog z državami članicami

Komisija vzdržuje trajen dialog z državami članicami v skladu s cilji te uredbe. V ta namen Komisija zlasti izvaja misije, da bi ocenila socialno-ekonomske razmere v državi članici in prepoznala tveganja ali težave pri uresničevanju ciljev te uredbe.

Člen 35

Poglobljene nadzorne misije

1.Komisija lahko v državah članicah, na katere so naslovljena priporočila, izdana v skladu s členom 23, izvaja poglobljene nadzorne misije za namene spremljanja na kraju samem.

2.Kadar je zadevna država članica država članica, katere valuta je euro, ali država članica, ki sodeluje v MMT2, lahko Komisija k udeležbi pri nadzornih misijah povabi predstavnike Evropske centralne banke, če se ji zdi to primerno.

Člen 36

Poročilo

1.Komisija do [31. decembra 2030] in nato vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe, ki ga po potrebi spremlja predlog za njeno spremembo. Komisija to poročilo objavi.

2.Poročilo iz odstavka 1 vključuje pregled:

(a)učinkovitosti te uredbe, zlasti ali so se določbe, ki urejajo odločanje, izkazale za dovolj učinkovite pri zagotavljanju zmanjševanja deležev javnega dolga ali njihovega ohranjanja na preudarni ravni v skladu z ustreznimi priporočili Sveta;

(b)napredek pri zagotavljanju tesnejšega usklajevanja ekonomskih politik in trajnostne konvergence ekonomskih učinkov držav članic.

3.Poročilo se pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Člen 37

Razveljavitev Uredbe (ES) št. 1466/97

Uredba (ES) št. 1466/97 se razveljavi.

Člen 38

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati [dvajseti] dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)     UL L 209, 2.8.1997, str. 1 .

(2)     UL L 209, 2.8.1997, str. 6 .

(3)    UL L 306, 23.11.2011, str. 41.

(4)    Uredba (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik ( UL L 306, 23.11.2011, str. 12 ).

(5)    Uredba Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem ( UL L 306, 23.11.2011, str. 33 );

(6)    Sporočilo Komisije COM(2020) 55 final z dne 5. februarja 2020 z naslovom Pregled ekonomskega upravljanja, Poročilo o uporabi uredb (EU) št. 1173/2011, 1174/2011, 1175/2011, 1176/2011, 1177/2011, 472/2013 in 473/2013 ter o primernosti Direktive Sveta 2011/85/EU.

(7)    Sporočilo Komisije COM(2022) 583 final z dne 9. novembra 2022 o usmeritvah za reformo okvira ekonomskega upravljanja EU.

(8)    Delovni dokument služb Komisije SWD(2022) 104 final z dne 28. marca 2022 z naslovom Spletno javno posvetovanje o pregledu okvira ekonomskega upravljanja EU – Povzetek odzivov – končno poročilo.

(9)    Da bi okrepili proračunsko disciplino v celotnem ekonomskem ciklu, je medvladno PSUU do 2. marca 2012 ratificiralo 25 držav članic. V prvem odstavku člena 2 PSUU je opozorjeno: „Pogodbenice uporabljajo in razlagajo to pogodbo skladno s Pogodbama, na katerih temelji Evropska unija, zlasti s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji in pravom Evropske unije, vključno s procesnim pravom, kadar je treba sprejeti sekundarno zakonodajo“. V drugem odstavku člena 2 PSUU je navedeno, da se ta „uporablja, kolikor je združljiva s Pogodbama, na katerih temelji Evropska unija, in s pravom Evropske unije. Ne posega v pristojnost Unije, da deluje na področju ekonomske unije.“ Naslov III PSUU „Fiskalni dogovor“ je zavezujoč za države članice, katerih valuta je euro, in neobvezen za druge države članice (člen 1(2) in člen 14(5) PSUU). Člen 16 PSUU določa: „V največ petih letih od datuma začetka veljavnosti te pogodbe se na podlagi ocene izkušenj z njenim izvajanjem sprejmejo potrebni ukrepi za vključitev vsebine te pogodbe v pravni okvir Evropske unije v skladu z določbami Pogodbe o Evropski uniji in Pogodbe o delovanju Evropske unije“.

(10)    Glej Sporočilo Komisije COM(2012) 342 final z dne 20. junija 2012 z naslovom Skupna načela za nacionalne fiskalne popravljalne mehanizme.

(11)     https://economy-finance.ec.europa.eu/system/files/2017-02/c20171201_en.pdf

(12)

   V tem kontekstu so ključni dejavniki dobro upravljanje in spoštovanje pravne države, zlasti neodvisni, kakovostni in učinkoviti pravosodni sistemi, ter delujoči in učinkoviti davčni sistemi, uspešni insolvenčni okviri in trdni okviri za boj proti korupciji in goljufijam.

(13)    UL L 306, 23.11.2011, str. 25.

(14)    UL L 140, 27.5.2013, str. 1.

(15)    Sporočilo Komisije COM(2020) 55 final z dne 5. februarja 2020 z naslovom Pregled ekonomskega upravljanja, Poročilo o uporabi uredb (EU) št. 1173/2011, 1174/2011, 1175/2011, 1176/2011, 1177/2011, 472/2013 in 473/2013 ter o primernosti Direktive Sveta 2011/85/EU.

(16)    Sporočilo Komisije COM(2021) 662 final z dne 19. oktobra 2021 z naslovom Gospodarstvo EU po COVID-19: posledice za ekonomsko upravljanje.

(17)    COM(2022) 583 final.

(18)    Sklep Komisije (EU) 2015/1937 z dne 21. oktobra 2015 o vzpostavitvi neodvisnega svetovalnega Evropskega fiskalnega odbora (UL L 282, 28.10.2015, str. 37).

(19)    Uredba Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik (UL L 209, 2.8.1997, str. 1).

(20)    Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).

(21)    Resolucija Evropskega sveta o Paktu za stabilnost in rast iz Amsterdama z dne 17. junija 1997 (UL C 236, 2.8.1997, str. 1).

(22)    Evropska podnebna pravila določajo vseevropski cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050 ter od institucij Unije in držav članic zahtevajo napredek pri krepitvi prilagoditvene sposobnosti, za kar so potrebne znatne javne naložbe za zmanjšanje negativnih socialno-ekonomskih učinkov podnebnih sprememb na EU in njene države članice, vključno z zmanjšanjem negativnih učinkov na rast in fiskalno vzdržnost.

(23)    Uredba (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju (UL L 306, 23.11.2011, str. 8).

(24)    Uredba (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij (UL L 306, 23.11.2011, str. 25)

(25)    Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(26)    Uredba (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju (UL L 140, 27.5.2013, str. 11).

(27)    Pogodba o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji z dne 2. marca 2012.

(28)    Sporočilo Komisije COM(2012) 342 final z dne 20. junija 2012 z naslovom Skupna načela za nacionalne fiskalne popravljalne mehanizme.

(29)    UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(30)    Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(31)    Uredba Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem (UL L 209, 2.8.1997, str. 6).

(32)    Direktiva Sveta […] z dne […] [o spremembi Direktive Sveta 2011/85/EU o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic] (UL …, …, str. ….).

(33)    Uredba (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo (UL L 140, 27.5.2013, str. 1).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.4.2023

COM(2023) 240 final

PRILOGE

k

Predlogu UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o učinkovitem usklajevanju ekonomskih politik in večstranskem proračunskem nadzoru ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97

PRILOGA I

Merila za določitev tehnične referenčne smeri za države članice z javnim dolgom nad referenčno vrednostjo 60 % BDP ali javnofinančnim primanjkljajem nad referenčno vrednostjo 3 % BDP

Za države članice z javnim dolgom nad referenčno vrednostjo 60 % BDP ali javnofinančnim primanjkljajem nad referenčno vrednostjo 3 % BDP tehnična referenčna smer zagotovi, da:

(a)desetletna krivulja dolga najpozneje do konca prilagoditvenega obdobja brez dodatnih proračunskih ukrepov dovolj verjetno upada ali ostaja na preudarni ravni;

(b)se javnofinančni primanjkljaj v istem desetletnem obdobju zmanjša in ohrani pod referenčno vrednostjo 3 % BDP brez dodatnih proračunskih ukrepov;

(c)je tehnična referenčna smer za leta, v katerih naj bi imela zadevna država članica primanjkljaj nad referenčno vrednostjo 3 % BDP, presežek pa ni blizu te vrednosti in začasen, skladna z referenčnim merilom iz člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem, kakor je bila spremenjena z Uredbo [X];

(d)prilagoditveni napor ni odložen na zadnja leta prilagoditvenega obdobja, kar pomeni, da je fiskalni prilagoditveni napor v obdobju nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta vsaj sorazmeren s skupnim naporom v celotnem prilagoditvenem obdobju;

(e)je delež javnega dolga ob koncu obdobja načrtovanja nižji od deleža javnega dolga v letu pred sprejetjem tehnične referenčne smeri in

(f)da rast nacionalnih očiščenih odhodkov v povprečju ostaja pod srednjeročno rastjo proizvodnje, praviloma v obdobju, ki ga zajema načrt.

PRILOGA II

Informacije, ki se zagotovijo v nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtih

Nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt vsebuje naslednje informacije:

(a)Nacionalno pot gibanja očiščenih odhodkov iz člena 11. Druge proračunske spremenljivke, ki so zunaj nadzora vlade in so del opredelitve očiščenih odhodkov iz člena 2, zajemajo odhodke za programe Unije, ki so celoti izravnani s prihodki iz skladov Unije, in ciklične elemente odhodkov za denarna nadomestila za brezposelnost.

(b)Predviden potek rasti prihodkov države ob predpostavki nespremenjene politike.

(c)Projekcijo gibanja deleža javnega dolga.

(d)Informacije o implicitnih obveznostih, povezanih s staranjem prebivalstva, in pogojnih obveznostih s potencialno velikim vplivom na državne proračune, vključno z državnimi poroštvi, nedonosnimi posojili in obveznostmi, ki izhajajo iz poslovanja javnih družb, vključno z njihovim obsegom, informacije o morebitnih stroških in obveznostih, ki izhajajo iz sodnih postopkov, ter, kolikor je mogoče, informacije o pogojnih obveznostih za nesreče in podnebne spremembe.

(e)Temeljne predpostavke o pričakovanih gospodarskih gibanjih in glavnih ekonomskih spremenljivkah, ki so pomembne za zagotavljanje skladnosti s približevanjem javnega dolga preudarnim ravnem in ohranjanje javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno vrednostjo 3 % BDP.

(f)Če država članica uporabi predpostavke iz točke (e), ki se razlikujejo od predpostavk Komisije v prilagoditvenem obdobju nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta in desetletnem obdobju brez dodatnih proračunskih ukrepov, ki mu sledi, ustrezna pojasnila in utemeljitve teh razlik na podlagi trdnih ekonomskih argumentov.

(g)Analizo vpliva sprememb temeljnih ekonomskih predpostavk na proračunski položaj in stanje dolga države članice.

(h)Po potrebi ustrezno utemeljene razloge (z ustreznimi trdnimi in preverljivimi ekonomskimi argumenti) za odstopanje od tehnične referenčne smeri, ki jo je predložila Komisija.

(i)Prednostne naloge na področju reform in naložb v odziv na glavne izzive, opredeljene v specifičnih priporočilih za države, ob upoštevanju stanja izvajanja teh specifičnih priporočil za države.

(j)Skupne odhodke za javne naložbe ter odhodke za reforme in javne naložbe, ki obravnavajo skupne prednostne naloge Unije iz Priloge VI.

(k)Po potrebi informacije o specifičnem, časovno omejenem in preverljivem sklopu reformnih in naložbenih zavez, na katerih temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja v skladu s členom 13, časovni načrt za njegovo izvedbo ter trdne ekonomske argumente, da ta sklop reformnih in naložbenih zavez izpolnjuje merila iz člena 13 ob upoštevanju meril za ocenjevanje iz Priloge VII.

(l)Čim bolj natančno količinsko opredelitev pričakovanih vplivov reform in naložb iz točke (k) na vzdržnost javnih financ, rast in zaposlovanje, po potrebi v skladu s skupno dogovorjenimi metodologijami.

(m)Srednjeročni vpliv reformnih in naložbenih zavez iz točke (k) na proračun in potencialno rast, kjer je mogoče.

(n)Če je ustrezno, reforme in naložbe za odpravo makroekonomskih neravnotežij, ugotovljenih v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji.

(o)Načrtovano skupno raven nacionalno financiranih javnih naložb za obdobje nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta.

(p)Za države članice z majhnimi izzivi na področju javnega dolga, vendar velikimi implicitnimi obveznostmi zaradi staranja prebivalstva, je treba pri fiskalni referenčni smeri očiščenih odhodkov in reformah v nacionalnih srednjeročnih fiskalno-strukturnih načrtih ustrezno upoštevati izzive v zvezi z dolgoročno fiskalno vzdržnostjo javnih financ.

(q)Informacije o posvetovanjih s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in drugimi ustreznimi deležniki v zvezi s pripravo načrta.

PRILOGA III

Informacije, ki jih morajo države članice zagotoviti v letnih poročilih o napredku

Države članice v svojih letnih poročilih o napredku predložijo naslednje informacije:

(a)Primerjavo načrtovanih očiščenih odhodkov na podlagi poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet, in očiščenih odhodkov na podlagi podatkov o realizaciji.

(b)Primerjavo projekcij glavnih ekonomskih spremenljivk, predloženih v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu, kot so bile pripravljene na začetku obdobja tega načrta, in podatkov o realizaciji za te spremenljivke ter primerjavo posledic za skladnost s potjo gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet, in posledic za projekcijo gibanja deleža javnega dolga iz navedenega načrta.

(c)Analizo izvajanja diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov v preteklem letu.

(d)Napredek in načrtovano izvajanje reformnih in naložbenih zavez iz nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v naslednjem letu na podlagi informacij, ki jih je treba zagotoviti v skladu s Prilogo II, točki (i) in (j), ter po potrebi (k) in (n).

(e)Informacije za naslednje leto o tem, kako namerava država članica obravnavati specifična priporočila za države iz prejšnjega leta, po potrebi vključno s priporočilom o ekonomski politiki euroobmočja.

(f)V času trajanja mehanizma za okrevanje in odpornost informacije o napredku pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost za izpolnitev zahtev glede polletnega poročanja v okviru evropskega semestra iz člena 27 Uredbe (EU) 2021/241.

(g)Informacije o gibanju pogojnih obveznosti, sporočenih v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu in navedenih v Prilogi II, točka (d), in po potrebi implicitnih obveznosti, povezanih s staranjem prebivalstva, ter informacije o pogojnih obveznostih in implicitnih obveznostih za naslednje leto.

(h)Temeljne predpostavke o pričakovanih gospodarskih gibanjih in glavnih ekonomskih spremenljivkah za naslednja leta prilagoditvenega obdobja, vključno z deležem javnega dolga.

(i)Projekcije ob predpostavki nespremenjenih politik za naslednja leta prilagoditvenega obdobja za javnofinančne odhodke in prihodke ter njihove glavne komponente, vključno z odhodki za javne naložbe.

(j)Načrtovane javnofinančne odhodke in prihodke kot odstotek BDP in njihove glavne komponente za naslednja leta prilagoditvenega obdobja ob upoštevanju poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet.

(k)Opis in količinsko opredelitev ukrepov na strani odhodkov in prihodkov, ki bodo izvedeni za premostitev vrzeli med projekcijami ob predpostavki nespremenjenih politik za odhodke in prihodke iz točke (i) ter načrtovanimi odhodki in prihodki iz točke (j).

(l)Analizo gibanja makroekonomskih neravnotežij, ugotovljenih v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, in učinka, ki ga ima nanje izvajanje ustreznih reform in naložb, sporočenih v nacionalnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu, v skladu s Prilogo II, točka (n), kjer je to ustrezno.

(m)Informacije o izvajanju opozorila Komisije ali priporočila Sveta na podlagi člena 121(4) PDEU.

(n)Informacije o gibanjih na področjih trga dela, spretnosti in socialne politike ter o izvajanju sprejetih ukrepov politike, ki spodbujajo navzgor usmerjeno socialno konvergenco držav članic za boljše delovne in življenjske pogoje v skladu z načeli evropskega stebra socialnih pravic in smernicami za zaposlovanje v skladu s členom 148 PDEU. To vključuje pričakovani učinek ukrepov v zvezi z napredkom pri doseganju nacionalnih ciljev glede zaposlovanja, spretnosti in zmanjšanja revščine do leta 2030.

(o)Oceno neodvisnih fiskalnih institucij iz člena 22.

PRILOGA IV

Delovanje kontrolnega računa

V kontrolnem računu za vsako državo članico iz člena 21 se bo zabeležila bremenitev, kadar so dejanski očiščeni odhodki v državi članici v danem letu višji od poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet.

V kontrolnem računu se bo zabeležil dobropis, kadar so dejanski očiščeni odhodki v državi članici v danem letu nižji od poti gibanja očiščenih odhodkov, ki jo je določil Svet.

Kumulativno stanje kontrolnega računa v danem obdobju je vsota letnih bremenitev in dobropisov, zabeleženih v tem obdobju.

PRILOGA V

Metodologija za ocenjevanje verjetnosti s strani Komisije

Metodologija za oceno verjetnosti iz člena 8 temelji na naslednjih pogojih:

·delež javnega dolga bi se moral v skladu z determinističnimi scenariji okvira Komisije za srednjeročne projekcije javnega dolga, opisanimi v poročilu o spremljanju vzdržnosti dolga za leto 2022, zmanjševati ali ostati na preudarnih ravneh;

·tveganje, da se delež javnega dolga v petih letih po prilagoditvenem obdobju nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta ne bo zmanjšal, je dovolj majhno. Tveganje se oceni s pomočjo stohastične analize Komisije.

PRILOGA VI

Skupne prednostne naloge Unije

Skupne prednostne naloge Unije iz člena 12, točka (b), so:

(a)evropski zeleni dogovor 1 , vključno s prehodom na podnebno nevtralnost do leta 2050 2 in prenosom na nacionalno raven z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti;

(b)evropski steber socialnih pravic 3 , vključno s povezanimi cilji glede zaposlovanja, spretnosti in zmanjšanja revščine do leta 2030;

(c)program politike Digitalno desetletje do leta 2030 4 in njegovo odražanje na nacionalni ravni v nacionalnih strateških časovnih načrtih za digitalno desetletje;

(d) strateški kompas za varnost in obrambo – za Evropsko unijo, ki varuje svoje državljane in državljanke, vrednote in interese ter prispeva k mednarodnemu miru in varnosti 5 .

PRILOGA VII

Ocenjevalni okvir za sklop reformnih in naložbenih zavez, na katerem temelji podaljšanje fiskalnega prilagoditvenega obdobja

1.Področje uporabe

Namen tega ocenjevalnega okvira je, da se uporablja kot:

–podlaga, na kateri Komisija oceni, ali sklop reformnih in naložbenih zavez, vključen v nacionalne srednjeročne fiskalno-strukturne načrte, na katerem temelji podaljšanje njihovega prilagoditvenega obdobja, izpolnjuje merila iz člena 13(2). Ta ocenjevalni okvir je torej podlaga za uporabo meril za ocenjevanje iz člena 13(2), da se zagotovi pravičen in pregleden postopek;

–podlaga za oceno, ali vsaka od navedenih reformnih in naložbenih zavez izpolnjuje pogoje iz člena 13(3). Ta ocenjevalni okvir je torej tudi podlaga za uporabo pogojev iz člena 13(3) za isti namen.

2.Merila za ocenjevanje

V skladu s členom 13(2) je sklop reformnih in naložbenih zavez, vključen v nacionalne srednjeročne fiskalno-strukturne načrte, na katerem temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, sorazmeren s stopnjo izzivov na področju javnega dolga, kot je bila ugotovljena v najnovejšem poročilu Evropske komisije o spremljanju vzdržnosti dolga, in izzivi za srednjeročno rast v državi članici. V državah članicah, v katerih so izzivi na področju javnega dolga povezani z znatnimi izzivi za srednjeročno rast, naj bi sklop reform in naložb obravnaval tudi ozka grla pri srednjeročni rasti.

Sklop reformnih in naložbenih zavez kot celota izpolnjuje naslednja merila:

2.1Sklop reformnih in naložbenih zavez spodbuja rast;

–pričakuje se, da bo sklop reformnih in naložbenih zavez na podlagi verodostojnih, dobro dokumentiranih in preudarnih predpostavk trajnostno znatno spodbudil potencial gospodarstva zadevne države članice za rast.

2.2Sklop reformnih in naložbenih zavez podpira vzdržnost javnih financ;

–pričakuje se, da bo sklop reformnih in naložbenih zavez prinesel znatno strukturno izboljšanje javnih financ v srednjeročnem obdobju, in sicer s strukturnim zmanjšanjem javnofinančnih odhodkov ali povečanjem javnih prihodkov zadevne države članice.

2.3Sklop reformnih in naložbenih zavez obravnava prednostne naloge Unije iz Priloge VI;

–sklop reformnih in naložbenih zavez znatno prispeva k vsaj eni prednostni nalogi Unije iz Priloge VI.

2.4 Sklop reformnih in naložbenih zavez kot celota obravnava ustrezna specifična priporočila za države, po potrebi vključno s priporočili, izdanimi v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji;

–pričakuje se, da bo sklop ustreznih reformnih in naložbenih zavez, na katerem temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, kot celota obravnaval izzive, opredeljene v ustreznih specifičnih priporočilih za državo, vključno s priporočili, izdanimi v okviru postopka v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji, kadar je ustrezno, ob upoštevanju področja in obsega specifičnih izzivov posamezne države ter zavez, danih v okviru načrtov za okrevanje in odpornost, kadar je to ustrezno.

2.5 Sklop reformnih in naložbenih zavez zagotavlja, da je skupna raven nacionalno financiranih javnih naložb v času trajanja nacionalnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta višja od srednjeročne ravni pred obdobjem tega načrta;

–ali je načrtovana raven nacionalno financiranih javnih naložb v času trajanja načrta višja od srednjeročne ravni pred obdobjem tega načrta.

Poleg tega bi morala biti vsaka reformna in naložbena zaveza države članice, na kateri temelji podaljšanje prilagoditvenega obdobja, pripravljena dovolj podrobno, predvidena na začetku obdobja, časovno omejena in preverljiva:

–opis reformnih in naložbenih zavez je jasen in vsebuje podrobne elemente vsake reforme in naložbe, kar Komisiji omogoča, da oceni merila iz točk 2.1 do 2.5, tudi v zvezi z njihovim izvajanjem in spremljanjem;

–reforme bodo izvedene v obdobju načrta;

–naložbe bodo izvedene najpozneje do konca prilagoditvenega obdobja;

–nacionalni srednjeročni fiskalno-strukturni načrt vključuje jasne in realistične, ustrezne in trdne kazalnike, ki omogočajo preverjanje doseganja napredka pri učinkovitem izvajanju reformnih in naložbenih zavez.

(1)    Sporočilo Komisije COM(2019) 640 final z dne 11. decembra 2019 z naslovom Evropski zeleni dogovor in Sklep (EU) 2022/591 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. aprila 2022 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2030 (UL L 114, 12.4.2022, str. 22).

(2)    Uredba (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti in spremembi uredb (ES) št. 401/2009 in (EU) 2018/1999 (evropska podnebna pravila).

(3)    (2017/C 428/09) Medinstitucionalna razglasitev evropskega stebra socialnih pravic (UL C 428, 13.12.2017, str. 10).

(4)    Sklep (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 (UL L 323, 19.12.2022, str. 4).

(5)    Svet Evropske unije, COPS 130.