EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.3.2023

COM(2023) 177 final

2023/0089(COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi direktiv 2009/102/ES in (EU) 2017/1132 glede nadaljnje razširitve in nadgradnje uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2023) 377 final} - {SWD(2023) 177 final} - {SWD(2023) 178 final} - {SWD(2023) 179 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Gospodarske družbe so v jedru enotnega trga. Zaradi svojih poslovnih dejavnosti in naložb, tudi čezmejnih, imajo vodilno vlogo pri prispevanju h gospodarski blaginji in konkurenčnosti EU ter dokončanju dvojnega prehoda EU na trajnostno in digitalno gospodarstvo. V ta namen družbe potrebujejo predvidljiv pravni okvir, ki spodbuja rast ter je prilagojen za spopadanje z novimi gospodarskimi in družbenimi izzivi v vse bolj digitaliziranem svetu. Čeprav so družbe ustanovljene na podlagi nacionalnega prava, pravo družb EU določa pravni okvir, ki povečuje njihovo pravno varnost na enotnem trgu in predvidljivost. Ta okvir na področju prava družb, ki zajema vloge in odgovornosti poslovnih registrov, je treba ohraniti v koraku z novimi dosežki in izzivi. V ta namen Komisija predstavlja ta predlog.

V skladu s cilji EU na področju digitalizacije, določenimi zlasti v sporočilu Komisije z naslovom Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje 1 , je cilj tega predloga obravnavati dosežke na področju digitalizacije in tehnologije, ki sta bistveno spremenili delovanje poslovnih registrov ter komunikacijo med poslovnimi registri, družbami in javnimi organi glede vprašanj, povezanih s pravom družb. Pandemija COVID-19 je jasno pokazala, da imajo digitalna orodja ključno vlogo pri zagotavljanju neprekinjene komunikacije družb s poslovnimi registri in organi. Namen tega predloga je tudi uvesti ukrepe na področju prava družb, da bi se odpravile ovire za čezmejno širitev, s katerimi se mala in srednja podjetja (MSP) trenutno srečujejo na enotnem trgu, v skladu s sporočiloma Komisije z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020 2 ter Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo 3 . 

Ta predlog bo prispeval k oblikovanju bolj povezanega in digitaliziranega enotnega trga ter zmanjšanju upravnega bremena za družbe, ki je ocenjeno na približno 437 milijonov EUR na leto. Prav tako se bodo z njim čim bolj omejila nova bremena, saj bo temeljil na nacionalnih poslovnih registrih in njihovem medsebojnem povezovanju prek sistema povezovanja poslovnih registrov (BRIS) 4 , pri čemer bodo upoštevani različni nacionalni sistemi in pravne tradicije.

Namen predloga je zlasti povečati preglednost družb na enotnem trgu z uporabo digitalnih orodij, kot je sistem BRIS, izboljšati zanesljivost podatkov o družbah ter vzpostaviti zaupanje med registri in organi držav članic, med drugim z zagotovitvijo bolj povezanih javnih organov. Njegov namen je tudi odpraviti in zmanjšati formalnosti v zvezi z uporabo informacij o družbah v čezmejnih primerih ter omogočiti manj zamudno in stroškovno učinkovitejše ustanavljanje hčerinskih družb in podružnic v drugih državah članicah, med drugim z uporabo načela „samo enkrat“ (tako da družbam ne bi bilo treba istih informacij poslovnim registrom predložiti več kot enkrat). Na ta način si prizadeva zmanjšati splošno upravno breme za družbe in druge deležnike v čezmejnih primerih ter olajšati širitev MSP po vsej EU.

Za okrepitev bolj nemotenega delovanja notranjega trga je bistveno zagotoviti, da sta dostop do podatkov o družbah in čezmejna uporaba teh podatkov enostavna in ne povzročata upravnega bremena, da se tako podpre gospodarska dejavnost ter ustvari varnejše in ugodnejše gospodarsko okolje za družbe, potrošnike in druge deležnike (vlagatelje, upnike, zaposlene). Take razmere pa so bistvene za lažje poslovanje družb, zlasti MSP, prav tako jim pomagajo pri iskanju načinov za raziskovanje drugih trgov EU in širitvi nanje, s čimer prispevajo h gospodarski rasti.

Čeprav vlagatelji, upniki, potrošniki in družbe same v vse bolj digitaliziranem svetu odločneje pozivajo k preglednosti, je dostop do informacij o družbah v poslovnih registrih v čezmejnih primerih še vedno oviran. Informacije o družbah, ki jih potrebujejo deležniki, v nacionalnih poslovnih registrih in/ali čezmejno prek sistema BRIS še niso na voljo v zadostni meri, prav tako imajo deležniki težave pri njihovem iskanju. Pravo družb EU že določa usklajene zahteve po razkritju informacij o kapitalskih družbah, vendar nekateri pomembni podatki (npr. o glavni upravi družb in glavnem kraju poslovanja ali skupinah družb) še vedno niso na voljo na ravni EU, v registrih držav članic pa so na voljo le redko. Na ravni EU tudi ni informacij o drugih subjektih, kot so osebne družbe, ki imajo pomembno vlogo v gospodarstvih številnih držav članic.

Pozivi k preglednosti pomenijo tudi, da bi morale biti informacije o družbah zanesljive. Deležniki, organi in javnost morajo imeti možnost zaupati, da so informacije o družbah točne, posodobljene in zanesljive, tako da jih lahko uporabljajo za poslovne namene ali v upravnih ali sodnih postopkih. Pravo družb EU vključuje le delne minimalne standarde za predhodne preglede. Čeprav predhodne preglede dokumentov družb in informacij o družbah v določenem obsegu izvajajo vse države članice, se nacionalni postopki razlikujejo. To pogosto vodi v nezadostno zaupanje v informacije o registriranih družbah iz drugih držav članic.

Tudi neposredna uporaba informacij o družbah je v čezmejnih primerih pogosto ovirana ali ni mogoča zaradi pogostih upravnih ovir. Te ustvarjajo bremena za družbe in imajo morda celo odvračilen učinek, zlasti za MSP. Družbe se pri ustanavljanju hčerinske družbe ali podružnice v drugi državi članici na primer še vedno ne morejo zanašati na načelo „samo enkrat“ in morajo svoje podatke, ki obstajajo v njihovih nacionalnih poslovnih registrih, ponovno predložiti registrom drugih držav članic. Pogosto morajo te dokumente legalizirati (potrditev Apostille). S podobnimi težavami se družbe pogosto srečujejo tudi, kadar želijo uporabiti svoje informacije iz nacionalnega poslovnega registra, na primer ob stikih s pristojnimi organi ali v sodnih postopkih v drugi državi članici. Poleg tega se izvlečki podatkov o družbah, ki jih družbe in delavci v pravni stroki pogosto uporabljajo za potrjevanje informacij in identifikacijo družb za številne različne namene, razlikujejo, tako da jih v čezmejnih primerih ni mogoče uporabiti brez obremenjujočih in dragih formalnosti.

Splošni cilji tega predloga so povečati preglednost in zaupanje v poslovno okolje, doseči bolj digitalizirane in povezane čezmejne javne storitve za družbe ter lažjo čezmejno širitev MSP, kar bi vodilo v bolj povezan in digitaliziran enotni trg.

V ta namen se bo s predlogom:

·povečala količina podatkov o družbah, ki so na voljo v poslovnih registrih in/ali sistemu BRIS, ter izboljšala zanesljivost teh podatkov;

·omogočila neposredna uporaba podatkov o družbah, ki so na voljo v poslovnih registrih, ob ustanavljanju čezmejnih podružnic in hčerinskih družb ter v drugih čezmejnih dejavnostih in primerih.

Ta predlog je vključen v delovni program Komisije za leto 2023 kot eden od ključnih ukrepov v okviru glavne ambicije Komisije, tj. „Evropa, pripravljena na digitalno dobo“ 5 .

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

Predlagani ukrepi bodo neposredno prispevali k ciljem na področju digitalizacije iz sporočila z naslovom Digitalni kompas do leta 2030 7 , zlasti k približevanju doseganju cilja, da bo do leta 2030 100 % ključnih javnih storitev zagotovljenih na spletu in dostopnih evropskim državljanom in podjetjem, in zagotavljanju povezanih javnih uprav, med drugim z uporabo načela „samo enkrat“. Predlog bo tudi skladen s pristopom iz sporočila z naslovom Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji 8 , v katerem je poudarjen pomen digitalnih orodij za podjetja pri dostopu do informacij, komunikaciji z organi in dostopu do sodnega varstva.

Cilj predlaganih ukrepov je olajšati čezmejno širitev MSP, zlasti z odpravo ali zmanjšanjem formalnosti, potrebnih za uporabo informacij o družbah v čezmejnih primerih ter ob ustanavljanju hčerinskih družb in podružnic v drugih državah članicah. Prav tako so ukrepi neposreden odgovor na sporočili z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020 9 in Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo 10 . V strategiji za MSP je bilo zlasti navedeno, da se bo Komisija posvetovala o „potreb[i] po dodatnih gospodarskopravnih ukrepih za olajšanje čezmejne širitve in razširitve MSP“ ter jo ocenila.

Na splošno bo predlog ustrezen odziv na poziv Evropskega sveta v njegovih sklepih z dne 24. in 25. marca 2022 k „dokončanju enotnega trga, zlasti kar zadeva digitalno področje in storitve,“ ter „pozornemu spremljanju in preprečevanju ozkih grl ter odpravljanju preostalih neupravičenih ovir in upravnih bremen in izogibanju novim“ 11 .

Predlog bo zlasti z ukrepi za izboljšanje predhodnega preverjanja podatkov o družbah in povečanje preglednosti prispeval tudi k boju proti zlorabam struktur prava družb in k učinkoviti uvedbi sankcij EU proti takim družbam.

Predlog dopolnjuje druge tekoče pobude, pomembne za digitalizacijo, in je z njimi skladen. Obstaja na primer tesna povezava z uredbo eIDAS 12 in predlogom iz leta 2021 za spremembo navedene uredbe v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto 13 . Direktiva o digitalizaciji iz leta 2019 je že vključevala uporabo elektronske identifikacije in storitev zaupanja v okviru uredbe eIDAS za elektronsko identifikacijo v postopkih na področju prava družb. Sedanji predlog še bolj temelji na uporabi storitev zaupanja (npr. za zagotovitev, da sta predlagano potrdilo družbe EU in digitalno pooblastilo EU dovolj overjena, da se lahko uporabljata v čezmejnih primerih) in bo usklajen z novimi digitalnimi sredstvi, na primer evropsko denarnico za digitalno identiteto, uvedeno v okviru tekoče revizije okvira eIDAS.

Predlog dopolnjuje tudi druga pravila in pobude EU, katerih cilj je povečati preglednost družb. Mednje spada direktiva o preprečevanju pranja denarja 14 , ki se osredotoča na informacije o dejanskem lastništvu, ali uredba o postopkih v primeru insolventnosti 15 , ki zajema informacije o insolventnih subjektih, ki so na voljo v registrih insolventnosti. Cilj predloga je zlasti povezati sistem BRIS s sistemom povezovanja registrov dejanskega lastništva (BORIS) 16 in sistemom za medsebojno povezovanje registrov insolventnosti (IRI) 17 , ne da bi se spremenila ali zaobšla pravila in omejitve glede dostopa do informacij, ki so na voljo pri takem povezovanju. Ta predlog je pomemben za nedavne pobude na področju davčne ureditve, na primer predlog za preprečevanje zlorabe slamnatih subjektov za davčne namene 18 , saj bo zaradi večje preglednosti in zanesljivejših podatkov o družbah olajšano delo davčnih organov v okviru teh drugih pobud.

Predlog dopolnjuje tudi druge pobude EU, katerih cilj je olajšati čezmejne informacije ali postopke, kot sta uredba o enotnem digitalnem vstopnem mestu 19 ali predlog za evropsko enotno točko dostopa 20 . Medtem ko ta predlog določa postopek na področju prava družb in posebna pravila v zvezi z informacijami o družbah, ki so na voljo v poslovnih registrih in/ali prek sistema BRIS, pri čemer omogočajo neposredno čezmejno uporabo teh informacij, uredba o enotnem digitalnem portalu določa splošna pravila za spletno zagotavljanje informacij, postopkov in storitev za pomoč, pomembnih za delovanje notranjega trga. S svojega področja uporabe izrecno izključuje postopke v zvezi s prvim vpisom poslovne dejavnosti v poslovni register in postopke v zvezi z ustanovitvijo družb ali podjetij ali njihovo naknadno predložitvijo dokumentov v smislu člena 54(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), saj je za te postopke potreben celovit pristop, namenjen spodbujanju uporabe digitalnih rešitev v celotnem življenjskem ciklu podjetja 21 . Da pa bi se zagotovile sinergije z enotnim digitalnim portalom, bodo države članice informacije o spletnih postopkih iz tega predloga dale na voljo na spletnih mestih, ki bodo dostopna prek enotnega digitalnega portala 22 . Evropska enotna točka dostopa, ki se osredotoča predvsem na informacije o finančnih trgih v zvezi s subjekti in produkti za vlagatelje, z njo pa naj bi se izpolnjevale potrebe trga, bo namenjena različnim predvidenim uporabnikom, ki do različnih informacij dostopajo in te informacije uporabljajo na drugačen način in ne prek sistema BRIS, na katerem temelji ta predlog.

Ta predlog se osredotoča na potrebe neposrednih uporabnikov, kot so družbe, drugi deležniki in javni organi, po dostopu do zanesljivih in posodobljenih uradnih podatkov o družbah iz poslovnih registrov ter uporabi teh podatkov v čezmejnem kontekstu na podlagi pravnih obveznosti. Zato ne zajema ponovne uporabe informacij o družbah iz poslovnih registrov za komercialne in nekomercialne namene, ki je urejena z direktivo o odprtih podatkih 23 . Podobno predlog ne zajema obveznosti poslovnih registrov kot statističnih poslovnih registrov, ki je urejena z uredbo o evropski poslovni statistiki 24 .

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Člen 50 PDEU je povezan s členom 114(1) PDEU, s katerim se dovoljuje sprejetje ukrepov za približevanje določb zakonov in drugih predpisov v državah članicah, katerih predmet je vzpostavitev in delovanje notranjega trga. Cilj tega predloga je tudi odpraviti razdrobljenost nacionalnih regulativnih pristopov k čezmejni uporabi in sprejemanju informacij o družbah iz poslovnih registrov ter notarskih listin ali upravnih aktov v okviru postopkov na podlagi kodificirane direktive o pravu družb. Ta predlog bo z uvedbo enotnih pregledov informacij o družbah pred njihovim vnosom v poslovne registre, da bi se izboljšala zanesljivost teh informacij, z odpravo upravnih ovir za uporabo takih informacij v čezmejnih primerih, med drugim v upravnih ali sodnih postopkih, in z uvedbo usklajenega potrdila družbe EU prispeval k delovanju notranjega trga, kot je določeno v členu 114 PDEU.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost) 

Splošni cilj tega zakonodajnega predloga je zagotoviti nemoteno delovanje enotnega trga EU z lajšanjem čezmejnega dostopa do informacij o družbah in uporabe teh informacij v čezmejnih primerih. Ukrepanje na ravni EU ima veliko dodano vrednost, saj težave, ki jih obravnava ta predlog, niso omejene na ozemlje ene države članice, temveč so čezmejne narave, zlasti zaradi razlik v nacionalnih zakonodajah. Države članice teh težav same ne morejo zadovoljivo odpraviti.

Da bi se povečal obseg razpoložljivih podatkov o družbah na ravni EU prek sistema BRIS, je potrebno usklajeno ukrepanje za zagotovitev, da imajo vse države članice podatke v svojih poslovnih registrih ter da so podatki v primerljivi in večjezični obliki centralno dostopni na ravni EU prek sistema povezovanja registrov. Ta sistem že obstaja in deluje na ravni EU. Na podoben način je usklajeno ukrepanje potrebno za zagotovitev skupnih pregledov podatkov o družbah pred njihovim vnosom v nacionalne poslovne registre, da bi se izboljšala zanesljivost teh podatkov in olajšala njihova uporaba v čezmejnih primerih. Poleg tega je treba za čezmejno uporabo podatkov o družbah, vključno z uporabo načela „samo enkrat“, odpraviti ovire v čezmejnih primerih. Podobno je mogoče dodano vrednost, ki jo prinaša povezovanje sistemov povezovanja registrov na ravni EU, doseči le z ukrepanjem EU.

•Sorazmernost

Ukrepi, ki jih uvaja ta predlog, so sorazmerni z njegovimi cilji povečanja količine in zanesljivosti podatkov o družbah, ki so na voljo v poslovnih registrih in/ali prek sistema BRIS, ter omogočanja neposredne uporabe teh podatkov v čezmejnih primerih. Predlagane določbe so dobro ciljno usmerjene, saj se osredotočajo na potrebe neposrednih uporabnikov (npr. družb, drugih deležnikov in javnih organov) po uporabi zanesljivih in posodobljenih uradnih podatkov o družbah iz poslovnih registrov v čezmejnem kontekstu (glej oddelek 1.3 ocene učinka). Predlog se osredotoča na čezmejne vidike in uvaja rešitve, ki jih države članice same ne bi mogle doseči. Elementi usklajevanja so omejeni na to, kar je potrebno in sorazmerno za doseganje zahtevanih ciljev ob spoštovanju nacionalnih pravnih tradicij, tudi tradicij, ki vključujejo sodelovanje notarja v postopkih na področju prava družb, in kjer je to mogoče, ob zagotavljanju prožnosti državam članicam pri izpolnjevanju zahtev v skladu z njihovim nacionalnim pravom in sistemi. Poleg tega se s predlogom ne uvajajo novi sistemi, temveč temelji na uporabi obstoječega in delujočega sistema povezovanja registrov, pa tudi na uredbi eIDAS 26 in predlogu iz leta 2021 za spremembo navedene uredbe v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto 27 .

Cilji se lahko najbolje obravnavajo s svežnjem prednostnih ukrepov, saj bo tako večina informacij na voljo čezmejno, sistem BRIS pa bo povezan z dvema drugima sistemoma EU za medsebojno povezovanje registrov. S tem se bo močno povečala preglednost družb EU na enotnem trgu. Prav tako bo sveženj prinesel znatne koristi v smislu večje pravne varnosti, saj bo zagotovil predhodne preglede, uvedene pa bodo tudi dodatne skupne postopkovne zahteve za posodabljanje informacij o družbah. Poleg tega bo imel najmočnejši pozitiven učinek na omogočanje neposredne uporabe podatkov o družbah v čezmejnih primerih, saj se bo z njim ne le začelo uporabljati načelo „samo enkrat“ ob ustanavljanju čezmejnih hčerinskih družb in podružnic, temveč bodo tudi uvedena potrdila družbe EU in odpravljene formalnosti, kot je potrditev Apostille (glej oddelek 7.2 ocene učinka).

Sveženj ne presega tistega, kar je potrebno za dosego izbranih ukrepov. Analiza na podlagi več meril, ki je bila opravljena za vse možne politike, pri čemer so se upoštevale njihova uspešnost, učinkovitost, skladnost in sorazmernost, je pokazala, da so vse možnosti prinašale neto pozitivno korist in da so bili prednostni ukrepi v analizi uvrščeni najvišje (glej oddelek 6.5 ocene učinka in Prilogo 4 o metodologiji).

V skladu z načelom sorazmernosti načrtovana pobuda ne bo presegla tistega, kar je potrebno za dosego njenih ciljev, saj bo osredotočena na specifična čezmejna vprašanja (tj. potrebe neposrednih uporabnikov po dostopu do uradnih podatkov o družbah iz poslovnih registrov in čezmejni uporabi teh podatkov). Države članice tega same ne bi mogle doseči.

•Izbira instrumenta

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja ustreznosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

Komisija je poleti 2021 zbrala povratne informacije o začetni oceni učinka, pri čemer je te informacije predložilo več deležnikov (vključno z javnimi organi (poslovnimi registri), poslovnimi združenji, družbami, državljani in delavci v pravni stroki). Javno posvetovanje o posodobitvi digitalnega prava družb je potekalo od 21. decembra 2021 do 8. aprila 2022 28 . Komisija je od poslovnih združenj, državljanov EU, javnih organov, družb, delavcev v pravni stroki in notarjev, akademskih/raziskovalnih ustanov, nevladnih organizacij in sindikatov prejela 83 odgovorov. Posebno posvetovanje z MSP v okviru „sveta MSP“ 29 je potekalo od 2. maja do 10. junija 2022. Nanj je odgovorilo 158 deležnikov, pri čemer so večino odgovorov predložila MSP v obliki kapitalskih družb. Poleg tega so bile v okviru študije zunanjega izvajalca 30 , ki je bila za Komisijo izvedena v okviru te pobude, organizirane ciljno usmerjene e-ankete (s poslovnimi registri, javnimi organi, delavci v pravni stroki, poslovnimi in finančnimi organizacijami ter posameznimi družbami) ter dve virtualni delavnici z družbami in poslovnimi registri.

V teh dejavnostih posvetovanja je velika večina deležnikov, vključno z MSP, potrdila, da imajo težave pri iskanju informacij o družbah. To vključuje dejstvo, da informacije o družbah v različnih državah članicah niso primerljive in da ustreznih informacij o družbah ni mogoče najti na ravni EU, temveč le v nacionalnih poslovnih registrih, pa tudi jezikovne težave. Vse skupine deležnikov, s katerimi so bila opravljena posvetovanja (družbe, organi, poslovne organizacije, poslovni registri, sindikati, delavci v pravni stroki, državljani), so izrazile podporo zagotovitvi bolj usklajenih informacij o družbah na ravni EU, poslovna združenja pa so poudarila, da za družbe ne bi smeli nastati dodatni stroški. Večina deležnikov (zlasti organi, poslovni registri in delavci v pravni stroki) je tudi menila, da bi bilo sistem BRIS koristno povezati s sistemoma povezovanja registrov dejanskega lastništva in registrov insolventnosti EU.

V dejavnostih posvetovanja so številni deležniki poudarili pomen zanesljivih podatkov o družbah. Na pomen ustreznih pregledov za zagotavljanje zanesljivosti podatkov o družbah v poslovnih registrih so opozorili predvsem delavci v pravni stroki, med drugim notarji. Z dejavnostmi posvetovanja se je tudi potrdilo, da se družbe, vključno z MSP, srečujejo s težavami pri uporabi informacij, ki so že v njihovem nacionalnem poslovnem registru, ob stikih s pristojnimi organi ali v sodnih postopkih oziroma pri ustanavljanju hčerinskih družb ali podružnic v drugi državi članici, zlasti ker je treba predložiti overjen prevod dokumentov družbe in take dokumente legalizirati (potrditev Apostille). Deležniki so na splošno izrazili podporo načrtovanim ukrepom za olajšanje čezmejne uporabe podatkov o družbah. Številni anketiranci, zlasti MSP, so na primer menili, da bi se znižali upravni stroški, če pri ustanavljanju hčerinskih družb/podružnic v drugi državi članici ne bi bilo treba ponovno predložiti informacij ali če bi obstajal skupni izvleček podatkov o družbi. S posvetovanji z odvetniki, specializiranimi za pravo družb, se je tudi potrdilo, da bi se z uporabo načela „samo enkrat“ in odpravo formalnosti znižali stroški in skrajšal čas, potreben za postopke. Delavci v pravni stroki, med drugim notarji, so podprli zamisel o skupnem izvlečku podatkov o družbi.

Komisija je organizirala tudi več dvostranskih srečanj s ključnimi deležniki na področju prava družb, ki zastopajo družbe, delavce v pravni stroki in zaposlene, da bi razpravljali o vprašanjih, ki so zanje najpomembnejša. Organizirala je tudi več razgovorov z delavci v pravni stroki, ki delujejo na področju prava družb, na podlagi katerih je bilo mogoče pridobiti konkretne primere upravnega bremena, stroškov in časa, potrebnega za postopke, skupaj s praktičnimi potrebami po izboljšanju.

V obdobju 2021–2022 so potekala tri srečanja strokovne skupine za pravo družb (CLEG) 31 , na katerih so sodelovali predstavniki držav članic z ministrstev, pristojnih za pravo družb, da bi razpravljali o glavnih vprašanjih politike v okviru pobude za posodobitev digitalnega prava družb 32 . Strokovnjaki držav članic so bili na splošno odprti in so izrazili podporo ukrepom, načrtovanim v okviru tega predloga. Države članice so na splošno menile, da je izboljšanje preglednosti podatkov o družbah pomembno, in podprle razširitev podatkov o družbah, ki so na voljo v sistemu BRIS. Povezava različnih sistemov povezovanja registrov s sistemom BRIS se je štela za koristno. V razpravah so države članice postavile vprašanja o morebitnem vplivu na nacionalne poslovne registre in v zvezi s tem prepoznale nekaj izzivov; vprašale so tudi o povezavi med predlaganimi ukrepi ter obstoječimi pravili EU in nacionalnimi pravili. Na splošno so tudi priznale pomen zanesljivih podatkov o družbah in izrazile stališča glede tega, kako bi bilo treba izvajati predhodne preglede informacij o družbah glede na že vzpostavljene nacionalne preglede. Številne države članice so podprle ukrepe za lažjo čezmejno uporabo informacij o družbah (npr. uvedbo načela „samo enkrat“ ob ustanavljanju čezmejnih hčerinskih družb in podružnic, skupni izvleček podatkov o družbi in odpravo formalnosti v zvezi z legalizacijo). Predložile so tudi pripombe o teh vprašanjih, na primer o informacijah, ki jih bo treba vključiti v skupni izvleček podatkov o družbi, ali o tem, kako pomembno je, da dokumente družb overijo registri. 

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija je uporabila tudi rezultate študije zunanjega izvajalca 33 , ki je bila izvedena za pomoč pri zbiranju dokazov za to pobudo. Vključevala je pravni pregled nacionalnih ureditev prava družb vseh držav članic, ciljno usmerjene e-ankete, vključno z dvema virtualnima delavnicama, ter kvalitativno in kvantitativno oceno vplivov morebitnih ukrepov.

Neformalna strokovna skupina za pravo družb, ki jo je sestavljalo 17 akademikov in drugih strokovnjakov s področja prava družb iz 12 držav članic in držav Evropskega združenja za prosto trgovino, je pripravila dve poročili o vprašanjih, pomembnih za to pobudo, in sicer o preglednosti podatkov s področja prava družb in čezmejni uporabi podatkov o družbah 34 .

•    Ocena učinka

Oceno učinka tega predloga je Odbor za regulativni nadzor preučil 12. oktobra 2022. Pozitivno mnenje s pridržki je bilo prejeto 14. oktobra 35 , priporočila Odbora pa so bila ustrezno obravnavana v končni različici ocene učinka.

V oceni učinka so bile analizirane možne politike na štirih glavnih področjih, pomembnih za to pobudo. Za zagotovitev, da bo v poslovnih registrih in/ali sistemu BRIS na voljo več podatkov o družbah, so bile ocenjene tri možne politike, ki jih sestavljajo različni sklopi podatkov o družbah ter se razlikujejo glede na to, ali so podatki že na voljo v poslovnih registrih ali ne, in glede na obseg, tj. število zajetih družb. Prednostna možnost je bila, da se v nacionalnih registrih/sistemu BRIS dajo na voljo informacije o osebnih družbah, podružnicah družb iz tretjih držav, strukturah in lastništvu čezmejnih skupin, sedežu uprave ter kraju glavne gospodarske dejavnosti. Za povezavo sistema BRIS z drugimi sistemi povezovanja registrov na ravni EU in omogočanje boljšega iskanja sta bili ocenjeni dve možnosti. Prednostna možnost je bila, da se sistem BRIS poveže s sistemoma BORIS in IRI, da se uporablja evropski enotni identifikator družbe in da se uvedejo nove funkcije iskanja v sistemu BRIS. Za zagotovitev ustreznega preverjanja podatkov o družbah pred njihovim vnosom v poslovni register sta bili ocenjeni dve možnosti. Prednostna možnost je bila, da se uvedejo obveznost preverjanja usklajenega seznama elementov in nekatere skupne osnovne postopkovne zahteve za zagotavljanje zanesljivih in posodobljenih podatkov o družbah. Poleg tega so bile za omogočanje neposredne čezmejne uporabe podatkov o družbah iz poslovnih registrov v čezmejnih primerih ocenjene tri možnosti. Prednostna možnost je bila, da se uvede načelo „samo enkrat“ za ustanavljanje hčerinskih družb ali podružnic v drugi državi članici, zagotovi usklajen izvleček podatkov o družbi v EU, zagotovi vzajemno priznavanje nekaterih podatkov o družbah in odpravijo formalnosti (potrditev Apostille). Splošna prednostna možna politika je vključevala sveženj izbranih ukrepov v okviru vsakega od štirih glavnih vprašanj. Štelo se je, da se ti ukrepi medsebojno dopolnjujejo in so zato vsi potrebni za kar najboljšo obravnavo ciljev tega predloga. Sveženj bi na primer ne le omogočil, da bi bilo po vsej EU na voljo in lažje dostopnih več podatkov o družbah, temveč bi tudi zagotovil, da bi bili taki podatki zanesljivejši. To pa bi bil osnovni pogoj za to, da se omogoči neposredna uporaba takih podatkov na enotnem trgu.

S svežnjem prednostnih ukrepov, ki bo zagotovil, da bo prek sistema BRIS v poslovnih registrih in na ravni EU javno dostopnih več podatkov o družbah, njihova zanesljivost pa se bo izboljšala, naj bi se zmanjšalo splošno upravno breme za družbe ter s tem olajšal dostop do financiranja in ustanavljanje podjetij. Poleg tega se pričakuje, da bo olajšanje čezmejne uporabe takih podatkov ob ustanavljanju novih hčerinskih družb ali podružnic v drugi državi članici ali v drugih čezmejnih primerih, vključno z upravnimi ali sodnimi postopki, prineslo znatne prihranke pri rednih stroških. Tako naj bi sveženj precej olajšal izvajanje čezmejnih poslovnih dejavnosti in dostop do trgov drugih držav članic.

Prihranki pri rednih stroških (zmanjšanje upravnega bremena) za družbe, ki ustanavljajo nove čezmejne hčerinske družbe ali podružnice, in za vse družbe, ki izvajajo čezmejne poslovne dejavnosti, so ocenjeni na približno 437 milijonov EUR na leto. Hkrati bo sveženj za nekatere družbe, tj. tiste, ki v register trenutno ne vnašajo specifičnih informacij, povzročil enkratne stroške, ki so ocenjeni na približno 311 milijonov EUR. Ti stroški bodo omejeni, ker države članice na primer pristojbin za vpis ne bi smele zaračunavati za vsako novo vpisano postavko podatkov o družbah posebej. Pričakovane večkratne koristi za družbe bi zato daleč odtehtale enkratne stroške, s pobudo pa se bo znatno zmanjšalo upravno breme za družbe na enotnem trgu.

Ta sveženj je nadaljevanje dosedanjega razvoja na področju prava družb v zvezi z digitalizacijo. Večja dostopnost in zanesljivost podatkov o družbah ter boljše povezave med poslovnimi registri po zaslugi načela „samo enkrat“, pa tudi povezovanja drugih sistemov medsebojnega povezovanja na ravni EU s sistemom BRIS, naj bi olajšale delo registrov zaradi lažjega iskanja podatkov o družbah iz drugih držav članic in manjše potrebe po zahtevanju dokumentov od družb. Ker bodo morali poslovni registri prilagoditi informacijske sisteme, se ocenjuje, da bodo enkratni stroški svežnja znašali približno 5,4 milijona EUR za vse poslovne registre skupaj. Redni stroški, na primer za predhodno preverjanje podatkov o družbah, so ocenjeni na približno 4 milijone EUR na leto za vse registre. Vendar bi lahko države članice izhajale iz naložb na področju IT, ki so bile v zadnjih letih že izvedene za sistem BRIS, stroški prilagajanja za preverjanje pa naj bi bili omejeni glede na predhodne preglede, ki so v številnih državah članicah že vzpostavljeni. Verjetno bo prišlo tudi do določene izgube prihodka za registre, ki zaračunavajo pristojbine za izvlečke podatkov o družbah za čezmejno uporabo, pri čemer je ta izguba ocenjena na približno 7,9 milijona EUR za vse registre.

Kar zadeva druge organe, bi lažji dostop do več naborov zanesljivih podatkov o družbah olajšal tudi njihovo delo, saj bi lahko do podatkov o družbah dostopali neposredno v poslovnih registrih in sistemu BRIS ter tako od družb zahtevali manj dokumentov, kar bi prineslo nekatere prihranke. Čeprav bodo organi, pristojni za izdajo potrditev Apostille, izgubili prihodek, po ocenah 9,5 milijona EUR na leto, se pričakuje, da se bo z odpravo potrditve Apostille glede na sedanjo pravno negotovost ter s tem povezane človeške vire in čas, potrebne za njeno izdajo, zmanjšalo splošno upravno breme.

Sveženj naj bi bil tudi zelo koristen za družbo na splošno, med drugim za potrošnike, in sicer zaradi pričakovanega pozitivnega učinka na zagotavljanje dostopnejših in zanesljivejših podatkov o družbah po vsej EU. Potrošniki bodo tako lahko sprejemali bolj ozaveščene odločitve pri nakupih od družb iz drugih držav članic ali sklepanju pogodb z njimi. Razpoložljivejši, dostopnejši in zanesljivejši čezmejni podatki o družbah bodo prav tako olajšali prizadevanja za boj proti zlorabam in goljufijam. Ta pobuda bo zato prispevala k oblikovanju pravičnejšega enotnega trga.

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ker se s predlogom povečujeta možnost uporabe digitalnih postopkov in orodij med poslovnimi registri in družbami, pa tudi med poslovnimi registri, ter uporaba načela „samo enkrat“, bo verjetno imel nekatere manjše pozitivne učinke na okolje. Zato se šteje za skladen z načelom, da se ne škoduje bistveno, s ciljem podnebne nevtralnosti iz člena 2(1) evropskih podnebnih pravil 37 ter s cilji do leta 2030 in do leta 2040. Ta predlog bo tudi posredno prispeval k cilju trajnostnega razvoja št. 8 glede dostojnega dela in gospodarske rasti, saj bo izboljšal poslovno okolje na enotnem trgu.

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Sprememba Direktive 2009/102/ES

Člen 3 Direktive 2009/102/ES je nadomeščen. Namen nove določbe je zagotoviti, da se v nacionalnih poslovnih registrih vedno razkrije identiteta edinega družbenika in da je dostopna prek sistema povezovanja registrov.

Spremembe Direktive (EU) 2017/1132

S členom 1 se področje urejanja v okviru Direktive (EU) 2017/1132 razširja na nova področja, na katerih se s tem predlogom dodajajo ukrepi.

Člen 7 je razširjen na osebne družbe v skladu s členom 10.

Člen 10 nadomešča nova določba, ki uvaja zahtevo po preventivnem upravnem ali sodnem nadzoru in postopku za pregled zakonitosti akta o ustanovitvi kapitalskih družb in osebnih družb v celoti v spletni, hibridni ali nespletni obliki. Če osebna družba nima ustanovitvenega akta, se pregled zakonitosti uporabi za vsak dokument, ki vsebuje enake informacije kot ustanovitveni akt.

Spremenjeni člen 13, kadar je tako določeno v ustreznih določbah, vključuje osebne družbe, zajete z oddelkoma 1 in 1A Direktive (EU) 2017/1132.

Člen 13a vključuje opredelitve v zvezi z novim členom 14b o skupinah družb in novim členom 16d o izvzetju iz legalizacije.

Člen 13b je spremenjen, da se uskladi z revizijo uredbe eIDAS v zvezi z evropsko denarnico za digitalno identiteto.

Člen 13c je spremenjen za zagotovitev, da zaradi nacionalnih pravil o pristnosti, točnosti, zanesljivosti, verodostojnosti in ustrezni pravni obliki dokumentov ali informacij ne bo preprečena uporaba novih določb o potrdilu družbe EU, digitalnem pooblastilu EU, dokumentih, izvzetih iz legalizacije/potrditve Apostille, in prevodu teh dokumentov.

Spremenjeni člen 13f o zahtevah glede informacij vključuje informacije o pravilih v zvezi z osebnimi družbami ter informacije o pravilih in postopkih v zvezi z roki za vpis in drugih pravilih o posodabljanju informacij v registru. 

Člen 13g je spremenjen tako, da vključuje načelo „samo enkrat“, v skladu s katerim družbi ob ustanavljanju družbe v drugi državi članici ni treba ponovno predložiti informacij iz lastnih registrov. Namesto tega si te informacije izmenjajo registri, pri čemer register, v katerem naj bi bila družba ustanovljena, te informacije pridobi od registra družbe.

Člen 13h je spremenjen, da se uskladi s spremenjenim členom 10.

Člen 13j je usklajen s spremenjenima členoma 10 in 15.

Člen 14 je spremenjen, da se na seznam dokumentov in informacij, ki jih je treba razkriti v poslovnem registru, vključita kraj glavne uprave in glavni kraj poslovanja, če nista v isti državi članici kot registrirani sedež. 

Z novim členom 14a se uvaja seznam dokumentov in informacij, ki jih morajo osebne družbe obvezno razkriti poslovnemu registru.

Z novim členom 14b se uvaja zahteva po razkritju informacij, povezanih s skupino. To zahtevo bi morala izpolnjevati tako končna matična družba kot tudi hčerinska družba. Če ima končna matična družba sedež zunaj EU, bi morala ustrezno zahtevo po razkritju izpolniti vmesna matična družba EU. Če pravo države članice ne velja za nobeno vmesno matično družbo, bi morala zahtevane informacije razkriti hčerinska družba, za katero velja pravo države članice. Končna matična družba EU ali vmesna matična družba ali hčerinska družba EU morajo razkriti informacije v zvezi s hčerinskimi družbami skupine iz EU in tretjih držav. Te informacije bi se morale deliti tudi z registri hčerinskih družb. Vizualizacija skupine je na voljo prek sistema povezovanja registrov.

Člen 15 je nadomeščen. Z novo določbo se uvaja rok za vpis sprememb dokumentov in informacij v register ter tistih, v zvezi s katerimi mora register zagotoviti javno dostopnost. Od držav članic se tudi zahteva, da vzpostavijo postopke za posodabljanje informacij v poslovnem registru, vključno s statusom družb.

Člen 16 je spremenjen, da se na njegovo področje uporabe vključijo osebne družbe in razkrite informacije v zvezi z osebnimi družbami ter informacije o skupini v skladu s členom 14b, ki se vnesejo v poslovni register.

Člen 16a je spremenjen, da se na področje uporabe vključijo informacije o osebnih družbah in skupinah ter da se zagotovi skladnost s predlogom xxx evropske denarnice za digitalno identiteto.

Z novim členom 16b se uvaja usklajeno potrdilo družbe EU.

Novi člen 16c določa standardni model za digitalno pooblastilo EU, ki se lahko uporablja v čezmejnih postopkih v okviru Direktive 2017/1132. Čeprav bi bilo treba pooblastilo pripraviti in preklicati v skladu z nacionalnim pravom, se z določbo uvajajo nekatera obvezna preverjanja ob njegovi pripravi. Pooblastilo bi bilo treba vpisati v poslovni register družbe, dostop do njega pa bi morale imeti tretje osebe s pravnim interesom.

V skladu z novim členom 16d morajo države članice zagotoviti, da so predloženi prepisi in izvlečki dokumentov in informacij, overjeni točni prepisi poslovnih registrov, notarske listine in upravni dokumenti ter njihovi overjeni prepisi, pa tudi overjeni prevodi izvzeti iz vseh oblik legalizacije ali podobnih formalnosti, če izpolnjujejo nekatere minimalne zahteve v zvezi z izvorom dokumenta.

Novi člen 16e določa zaščitne ukrepe, ki se uporabijo, kadar organi, ki se jim predložijo prepisi in izvlečki dokumentov ali informacij ter overjeni točni prepisi poslovnih registrov, dvomijo o izvoru in pristnosti dokumentov. V primeru dvoma se uvede postopek za preverjanje izvora dokumentov prek registrov.

Z novim členom 16f se od držav članic zahteva, da iz prevoda izvzamejo prepise dokumentov in informacije, ki jih zagotovijo poslovni registri in se uporabljajo v čezmejnih primerih, kadar so informacije prek sistema povezovanja registrov dostopne prek razlagalnih oznak iz člena 18 ali kadar so v potrdilo družbe EU iz člena 16b vključene posebne informacije. S to določbo se overjeni prevodi ustanovitvenega akta in statuta ali drugih dokumentov, ki jih zagotovijo poslovni registri, prav tako omejujejo na nujno potrebne. 

Člen 17 je razširjen tako, da se uporablja za informacije, ki jih je treba razkriti o osebnih družbah.

Člen 18 je razširjen tako, da se uporablja za informacije o osebnih družbah in skupinah. Poleg tega spremenjeni člen 18 podrobno določa, kateri osebni podatki bi morali biti na voljo prek sistema povezovanja registrov. V njem je tudi pojasnjeno, da države članice osebnih podatkov, poslanih prek sistema povezovanja registrov za specifične namene, ne bi smele hraniti, razen če je v pravu Unije ali nacionalnem pravu določeno drugače.

Z novim členom 19a se uvajajo pravila o pristojbinah, ki se zaračunavajo za pridobitev informacij o osebnih družbah, ki so na voljo prek sistema povezovanja registrov, pri čemer so podobna obstoječim pravilom za informacije o kapitalskih družbah (tj. sedanji člen 19).

Spremenjeni člen 21 se uporablja tudi za informacije, ki jih je treba razkriti o osebnih družbah in skupinah.

Člen 22 je spremenjen, da se zagotovijo dostopne povezave med sistemi povezovanja registrov, povezovanja registrov dejanskega lastništva 42 in povezovanja registrov insolventnosti 43 .

Spremenjeni člen 24 vključuje ustrezne nove izvedbene akte, potrebne za izvajanje posebnih določb.

Člen 26 je spremenjen tako, da se uporablja za osebne družbe.

Spremenjeni člen 28 podrobno določa, da bi morale biti kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne, in navaja obvezne primere, v katerih je treba kazni uporabiti.

Člen 28a je spremenjen tako, da določa podrobnosti o uporabi načela „samo enkrat“ za vpis za podružnice (da se uskladi s pravili iz člena 13g (kakor je bil spremenjen) za ustanovitev čezmejnih hčerinskih družb), kadar družba registrira podružnico v drugi državi članici.

Člen 28b je spremenjen v skladu s spremenjenim členom 15. 

Člen 30 je spremenjen tako, da je črtana točka (b) odstavka 2, saj je ta zdaj zajeta v členu 16b o potrdilu družbe EU.

Spremenjeni člen 36 določa, da bi morale biti informacije o podružnicah iz tretjih držav javno dostopne prek sistema povezovanja registrov, in podrobno navaja, do katerih informacij bi bilo treba dostopati brezplačno.

Člen 40 je spremenjen tako, da se z njim zahteva, da so kazni učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

S Prilogo IIB se uvaja seznam osebnih družb v državah članicah, ki jih zajema Direktiva.

2023/0089 (COD)

Predlog

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi direktiv 2009/102/ES in (EU) 2017/1132 glede nadaljnje razširitve in nadgradnje uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 50(1), člena 50(2) in člena 114 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 44 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 45 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta 46 med drugim določa pravila o razkritju informacij o družbah v poslovnih registrih držav članic in sistemu povezovanja registrov. Ta sistem deluje od junija 2017 in trenutno povezuje registre vseh držav članic. Direktiva (EU) 2017/1132 je bila v odziv na digitalni razvoj spremenjena z Direktivo (EU) 2019/1151 Evropskega parlamenta in Sveta 47 , da so se določila pravila za ustanovitev kapitalskih družb, registracijo čezmejnih podružnic in predložitev dokumentov poslovnim registrom v celoti prek spleta.

(2)Digitalna orodja so v vse bolj digitaliziranem svetu bistvena za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja ter komunikacije družb s poslovnimi registri in organi. Da bi se povečala zaupanje in preglednost v poslovnem okolju ter olajšali poslovanje in dejavnosti družb na enotnem trgu, zlasti v zvezi z mikro, malimi in srednjimi podjetji (MSP), kot je določeno v Priporočilu Komisije 2003/361/ES 48 , je bistveno, da imajo družbe, organi in drugi deležniki dostop do zanesljivih informacij o družbah, ki jih je mogoče brez obremenjujočih formalnosti uporabljati v čezmejnem kontekstu.

(3)Ta direktiva je odgovor na cilje digitalizacije, določene v sporočilih z naslovom Digitalni kompas do leta 2030 49 in Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji 50 , ter na potrebo po olajšanju čezmejne širitve MSP, ki je bila poudarjena v sporočilih z naslovom Posodobitev nove industrijske strategije iz leta 2020 51 in Strategija za MSP za trajnostno in digitalno Evropo 52 .

(4)Dostop do zanesljivih informacij o družbah iz registrov in uporabo teh informacij še vedno otežujejo ovire v čezmejnih primerih. Prvič, informacije o družbah, ki jih iščejo uporabniki, vključno z družbami in organi, še niso v zadostni meri na voljo v nacionalnih registrih in/ali čezmejno prek sistema povezovanja registrov. Drugič, uporabo takih informacij o družbah v čezmejnih primerih, vključno z upravnimi postopki pred nacionalnimi organi ali institucijami in organi EU, sodnimi postopki ali ustanavljanjem čezmejnih hčerinskih družb ali podružnic, še vedno ovirajo zamudni in dragi postopki in zahteve, vključno s potrebo po potrditvi Apostille ali prevodu dokumentov družb.

(5)Vsi deležniki, tudi same družbe, organi in širša javnost morajo imeti možnost, da se lahko za poslovne namene ali v upravnih ali sodnih postopkih zanesejo na informacije o družbah. Zato morajo biti podatki o družbah, ki se vnesejo v poslovne registre ter so dostopni prek sistema povezovanja registrov, točni, posodobljeni in zanesljivi.

(6)Standardi, uvedeni z Direktivo (EU) 2019/1151, za preverjanje identitete ter pravne in poslovne sposobnosti oseb, ki ustanovijo družbo, registrirajo podružnico ali vpišejo dokumente ali informacije prek spleta, so bili pomemben prvi korak. Zdaj je bistveno sprejeti nadaljnje ukrepe za izboljšanje zanesljivosti in verodostojnosti informacij o družbah v registrih, da se olajša njihova uporaba v čezmejnih upravnih in sodnih postopkih.

(7)Čeprav vse države članice v določenem obsegu izvajajo predhodno preverjanje dokumentov in informacij o družbah pred njihovim vpisom v poslovni register, v državah članicah obstajajo različni pristopi glede intenzivnosti pregledov ali veljavnih postopkov ali tudi glede osebe ali organa, ki je odgovoren za preverjanje informacij. Posledica tega je nezadostno zaupanje v dokumente ali informacije o družbah na čezmejni ravni in v primerih, ko dokumenti družb ali informacije iz poslovnega registra v eni državi članici včasih niso sprejeti kot dokaz v drugi državi članici.

(8)Zato je treba ob spoštovanju tradicij držav članic zagotoviti, da se nekateri pregledi v vseh državah članicah izvajajo v skladu z enakimi standardi, ki zagotavljajo visoko raven točnosti in zanesljivosti informacij. V ta namen je treba sedanje standarde razširiti, da bodo na splošno obvezni ne le za povsem spletno ustanovitev družb, temveč tudi za vse druge oblike ustanovitve družb. Podobno bi se morali za vse informacije, vnesene v register, uporabljati enaki standardi, kadar države članice poleg spletnega vpisa še vedno dovoljujejo tudi druge metode vpisa.

(9)V vseh državah članicah bi bilo treba ob upoštevanju tradicij držav članic zagotoviti preventivni upravni ali sodni nadzor, pri katerem bi lahko sodelovali tudi notarji, da se zagotovi zanesljivost čezmejnih podatkov o družbah. Opraviti bi bilo treba pregled zakonitosti ustanovitvenega akta družbe in statuta družbe, če je ta v obliki posebnega dokumenta, ter vseh sprememb takih aktov in statutov, saj so to najpomembnejši dokumenti družbe.

(10)Da bi se dodatno znižali stroški in zmanjšala upravna bremena, povezana z ustanovitvijo družb, vključno s trajanjem postopkov, ter bi se olajšala širitev podjetij, zlasti MSP, na enotnem trgu, bi bilo treba na področju prava družb dodatno razširiti uporabo načela „samo enkrat“. To načelo je v Uniji, med drugim v okviru sporočila z naslovom Digitalni kompas do leta 2030, že dobro priznano kot sredstvo, ki javnim upravam omogoča čezmejno izmenjavo podatkov in dokazil ter se uporablja na različnih področjih, kot je na primer tehnični sistem „samo enkrat“ za čezmejno avtomatizirano izmenjavo dokazil v okviru enotnega digitalnega vstopnega mesta 53 .

(11)Uporaba načela „samo enkrat“ pomeni, da družbam ni treba predložiti istih informacij javnim organom več kot enkrat. Na primer, od družb se ne bi smelo zahtevati, da ob ustanovitvi hčerinske družbe v drugi državi članici ponovno predložijo dokumente ali informacije o družbi, ki so bile že predložene registru, v katerem je družba registrirana. Namesto tega bi morala prek sistema povezovanja registrov potekati elektronska izmenjava informacij o družbi med registrom, v katerem je družba registrirana, in registrom, v katerem bo registrirana hčerinska družba. Poslovni register bi moral te informacije dati na voljo vsem organom, telesom ali osebam, ki so z nacionalnim pravom pooblaščene za obravnavanje vseh vidikov ustanovitve družbe.

(12)Da bi se povečala preglednost in zaupanje v zvezi z družbami na enotnem trgu ter olajšale njihove čezmejne operacije in dejavnosti, je bistveno, da se po vsej Uniji poveča razpoložljivost informacij o družbah ter zagotovita primerljivost in lažja dostopnost teh informacij. Pri tem bi bilo treba izhajati iz informacij o družbah, ki že obstajajo v nacionalnih registrih, in zagotoviti razpoložljivost teh informacij na ravni Unije prek sistema povezovanja registrov, hkrati pa omogočiti dostop do več informacij v nacionalnih registrih in prek sistema povezovanja registrov.

(13)Informacije o kraju glavne uprave in glavnem kraju poslovanja družbe so pomembne za povečanje preglednosti in s tem za okrepitev pravne varnosti v zvezi s poslovnimi odnosi družb Unije, med drugim pri vlaganju v te družbe. Te informacije so pomembne tudi v različnih okoliščinah, kot so primeri insolventnosti ali prestrukturiranja, konkurenčno pravo ali davčni nameni ali nameni socialne varnosti, oziroma za organe v boju proti goljufijam ali zlorabam, saj lahko prispevajo k odkrivanju goljufij in zlorab z uporabo slamnatih družb. Ti elementi lahko zagotovijo koristne informacije o tem, kako družbe poslujejo in v kolikšni meri so povezane z Unijo.

(14)Glavna uprava in glavni kraj poslovanja ter registrirani sedež se v členu 54 Pogodbe o delovanju Evropske unije štejejo za odločilne povezave z Unijo in se običajno nahajajo v isti državi članici. Vendar svoboda ustanavljanja, kot je pojasnilo Sodišče Evropske unije, vključuje pravico družbe, da ima glavno upravo ali glavni kraj poslovanja v državi članici, ki ni država članica, v kateri je registrirani sedež. V takem primeru bi morali imeti deležniki dostop do teh informacij, da bi lahko sprejemali informirane odločitve in zaščitili svoje interese. Zato bi morale biti informacije o državi članici ali tretji državi, v kateri se nahaja glavna uprava ali glavni kraj poslovanja, če to ni država članica registriranega sedeža, razkrite v nacionalnih poslovnih registrih in javno dostopne prek sistema povezovanja registrov, da bi se olajšal dostop do teh informacij ter zmanjšalo upravno breme za družbe in organe.

(15)Da bi se zaščitili interesi tretjih oseb in okrepilo zaupanje v poslovne transakcije z različnimi vrstami družb na enotnem trgu, je pomembno povečati preglednost in zagotoviti lažji čezmejni dostop do informacij o tako imenovanih „trgovinskih osebnih družbah“. Ta imajo pomembno vlogo v gospodarstvu držav članic in so vpisana v vse nacionalne poslovne registre, vendar obstajajo razlike med vrstami osebnih družb in vrstami informacij, ki so o njih na voljo v Uniji, kar povzroča težave pri čezmejnem dostopu do teh informacij. Da bi to odpravili, bi morale biti v vseh državah članicah razkrite enake osnovne informacije o „trgovinskih osebnih družbah“. Zahteve po razkritju za osebne družbe bi morale odražati obstoječe zahteve po razkritju za kapitalske družbe, vendar bi morale biti prilagojene posebnim značilnostim osebnih družb. Zahteve po razkritju bi morale na primer zajemati tudi informacije o družbenikih osebnih družb, vključno s tistimi, ki so pooblaščeni za zastopanje osebne družbe. Tako kot v primeru kapitalskih družb bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da od osebnih družb zahtevajo razkritje dokumentov ali informacij, ki presegajo zahteve iz te direktive. Kadar taki dodatni dokumenti ali informacije vsebujejo osebne podatke, bi morale države članice take osebne podatke obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 54 .

(16)Informacije o „trgovinskih osebnih družbah“ bi morale biti dostopne tudi na ravni Unije prek sistema povezovanja registrov, enako kot za kapitalske družbe, pri čemer bi bilo treba nekatere informacije dati na voljo brezplačno in jih nedvoumno identificirati z evropskim enotnim identifikatorjem (EUID). 

(17)Delničarji, potencialni vlagatelji, upniki, organi, zaposleni in združenja civilne družbe imajo pravni interes za dostop do informacij, povezanih s strukturo skupine, ki ji družba pripada. Informacije o skupinah družb so pomembne za spodbujanje preglednosti in krepitev zaupanja v poslovno okolje ter za prispevanje k učinkovitemu odkrivanju sistemov goljufij ali zlorab, ki bi lahko vplivali na javne prihodke in verodostojnost enotnega trga. Zato bi bilo treba informacije o strukturah domačih in čezmejnih skupin razkriti v poslovnih registrih ter prek sistema povezovanja registrov.

(18)Končne matične družbe, za katere velja pravo države članice, bi morale svojim nacionalnim registrom razkriti osnovne informacije o vseh svojih hčerinskih družbah, saj so najprimernejše za zagotavljanje takih informacij. Kadar za končno matično družbo velja pravo tretje države, bi morala to obveznost razkritja izpolniti hčerinska družba, ki je v verigi nadzora najbližje končni matični družbi, vendar ima sedež v Uniji in zanjo velja pravo države članice. Kadar je taka hčerinska družba vmesna matična družba, bi morala ta vmesna matična družba zagotoviti informacije o celotni skupini, tj. končni matični družbi in vseh njenih hčerinskih družbah. Kadar skupina vključuje več vmesnih matičnih družb s sedežem v Uniji, bi morala skupina izbrati, katera vmesna matična družba naj izpolni zahtevo po razkritju. Kadar za nobeno vmesno matično družbo ne velja pravo države članice, bi morala skupina za izpolnitev te zahteve po razkritju izbrati hčerinsko družbo, za katero velja pravo države članice.

(19)Da bi se zagotovila večja preglednost glede hčerinskih družb, ki pripadajo skupini, bi morale biti informacije o skupini, zlasti informacije o končni matični družbi in vseh vmesnih matičnih družbah, za katere velja pravo države članice, na voljo tudi v registrih hčerinskih družb ter bi jih bilo treba v ta namen deliti z registri hčerinskih družb prek sistema povezovanja registrov. Poleg tega se lahko države članice, katerih poslovni registri temeljijo na decentralizirani strukturi, odločijo tudi za prenos potrebnih informacij med nacionalnimi registri prek sistema povezovanja registrov.

(20)Da bi se izognili nepotrebnemu bremenu, bi morala obveznost posodabljanja informacij o skupini vsaj enkrat letno veljati za končno matično družbo, ali kadar je ustrezno, za vmesno matično družbo ali hčerinsko družbo, za katero velja pravo države članice. Če v enem letu ne bi prišlo do nobene spremembe, bi morala taka matična družba ali hčerinska družba to potrditi svojemu registru, ta pa bi moral te informacije zabeležiti in zagotoviti njihovo javno dostopnost. Poleg tega bi morala biti vsaka hčerinska družba odgovorna za to, da v svojem registru posodablja informacije v zvezi s svojo pripadnostjo skupini. Glede tega bi morala končna matična družba, ali kadar je ustrezno, vmesna matična družba ali hčerinska družba, za katero velja pravo države članice, (drugim) hčerinskim družbam nemudoma zagotoviti vse spremembe informacij o skupini, da bi hčerinske družbe pravočasno izpolnile obveznost posodabljanja informacij v zvezi s skupino v svojem registru.

(21)Skupine družb imajo lahko zapletene strukture. Zato bi morala biti prek sistema povezovanja registrov na voljo vizualizacija strukture skupine, ki bi temeljila na verigi nadzora, da bi se zagotovil celovit pregled skupine in omogočilo boljše razumevanje njenega načina delovanja. Ta vizualizacija bi temeljila na informacijah o položaju vsake hčerinske družbe v strukturi skupine, ki bi jih predložila končna matična družba ali, kadar je ustrezno, vmesna matična družba ali hčerinska družba, za katero velja pravo države članice.

(22)Poleg skupnih standardov za preverjanje informacij o družbah pred njihovim vpisom v register je treba zagotoviti, da se informacije v registru posodabljajo. Priporočilo 24 Projektne skupine za finančno ukrepanje z naslovom „Preglednost in dejansko lastništvo pravnih oseb“, kot je bilo revidirano marca 2022, vključuje zahteve, da morajo biti informacije o družbah v poslovnih registrih točne in posodobljene. Prav tako je v interesu družb, da zagotovijo posodabljanje svojih informacij v registru, saj se na te informacije, vključno s potrdilom družbe EU, lahko zanašajo tretje osebe. Zato bi bilo treba od družb zahtevati, da brez nepotrebnega odlašanja razkrijejo spremembe informacij o družbah, registri pa bi morali take spremembe pravočasno zabeležiti in jih dati na voljo. Čeprav rok za objavo računovodskih listin ureja Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta 55 , bi morali javni registri prav tako zagotoviti njihovo javno dostopnost brez nepotrebnega odlašanja. Poleg tega bi morale družbe za dodatno povečanje zanesljivosti podatkov o družbah enkrat na koledarsko leto potrditi, da so njihove informacije v poslovnem registru posodobljene, tudi kadar ni bilo sprememb. Družbe bi lahko to storile ob predložitvi drugih sprememb ali računovodskih listin.

(23)Za posodabljanje informacij o družbah v registrih je pomembno tudi prepoznati družbe, ki ne izpolnjujejo več zahtev za nadaljnjo registracijo v poslovnem registru. Države članice bi morale imeti vzpostavljene pregledne postopke za preverjanje statusa takih družb v primeru dvomov. Čeprav lahko družbe začasno prekinejo svojo dejavnost iz utemeljenih razlogov, je pomembno, da se njihov status v poslovnem registru ustrezno posodobi. Na prekinitev dejavnosti bi lahko na primer kazalo dejstvo, da družba nima delujočega upravnega odbora, kot se zahteva z nacionalnim pravom, da ni predložila računovodskih listin ali da že nekaj let ne opravlja nobene gospodarske dejavnosti. Podobno bi lahko registracija velikega števila družb na istem naslovu pomenila, da so bile nekatere izmed njih morda ustanovljene z namenom zlorabe. Taki postopki bi morali vključevati možnost, da družbe v razumnem roku pojasnijo svoj položaj in zagotovijo potrebne podatke, in zagotavljati, da se status družbe, na primer v primeru zaprtja, izbrisa iz registra, prenehanja, gospodarske aktivnosti ali neaktivnosti, ustrezno posodobi. Postopki bi morali vključevati tudi možnost, da se v skrajnem primeru družba izbriše iz registra v skladu s postopki, določenimi z nacionalnim pravom. Informacije o teh postopkih bi morale biti javno dostopne v skladu s to direktivo.

(24)Na enotnem trgu bi morale imeti družbe možnost, da z enostavnimi in zanesljivimi sredstvi, ki jih čezmejno priznavajo druge države članice, dokažejo svojo zakonito ustanovitev v državi članici. Zato bi bilo treba uvesti usklajeno potrdilo družbe EU. Družbe bi lahko za tako potrdilo družbe EU zaprosile za različne namene, med drugim za upravne postopke pred nacionalnimi organi ter sodne postopke v drugih državah članicah ali pred institucijami in organi EU. Tako potrdilo družbe EU bi morali izdati in potrditi nacionalni poslovni registri, vključevati pa bi moralo bistvene informacije o družbi, ki jih družbe uporabljajo v čezmejnih primerih, vključno s firmo družbe, njenim registriranim sedežem in pravnimi zastopniki, ter bi moralo biti na voljo v vseh uradnih jezikih Unije. Elektronsko potrdilo družbe EU bi bilo treba avtenticirati z uporabo storitev zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014 56 . Tako potrdilo družbe EU bi bilo dostopno tudi tretjim osebam, vključno z organi, ki potrebujejo zanesljive bistvene informacije o družbah. Čeprav bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da za pridobitev potrdila družbe EU zaračunajo pristojbino, pa bi se moralo od registrov zahtevati, da vsaj enkrat letno vsaki družbi, vpisani v zadevni register, na njeno zahtevo brezplačno zagotovijo lastno potrdilo družbe EU. Registri in organi v drugih državah članicah bi morali v skladu s to direktivo sprejeti potrdilo družbe EU.

(25)Da bi se dodatno olajšali čezmejni postopki za družbe ter poenostavile in zmanjšale formalnosti, kot sta potrditev Apostille ali prevod, bi bilo treba uvesti digitalno pooblastilo EU. Digitalno pooblastilo EU bo večjezični standardni model, ki bo temeljil na skupni evropski predlogi, družbe pa ga bodo lahko izbrale za uporabo v čezmejnih primerih. Vključevati bi moralo minimalno obvezno vsebino, pripravljeno pa bi bilo v skladu z nacionalnimi pravnimi in formalnimi zahtevami. Standardno digitalno pooblastilo EU bi obstajalo le v digitalni obliki in bi ga bilo treba avtenticirati z uporabo storitev zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014. Da bi digitalno pooblastilo EU prispevalo tudi k večji varnosti transakcij, bi ga bilo treba vpisati v register družbe, v katerem bi lahko do njega dostopale tretje osebe, ki lahko izkažejo pravni interes. Zlasti tretje osebe, kot so odvetniki, notarji, kreditne in finančne institucije ali pristojni organi, ki se jim predloži digitalno pooblastilo EU, bi tako lahko preverile obstoj teh pooblastil v registru družbe. Države članice lahko zahtevajo tudi, da se digitalno pooblastilo EU vpiše še v drug register v skladu z nacionalnim pravom. Za premostitev jezikovnih ovir in lažjo uporabo potrdila družbe EU in digitalnega pooblastila EU bi morala biti na portalu e-pravosodje v vseh jezikih Unije na voljo predloga potrdila družbe EU in standardni vzorec digitalnega pooblastila EU.

(26)Družbe se pogosto srečujejo s težavami in upravnimi ovirami pri uporabi informacij o družbah, ki so že na voljo v njihovem nacionalnem poslovnem registru, v čezmejnih primerih, med drugim pri stikih s pristojnimi organi ali v sodnih postopkih v drugi državi članici. Podatki o družbah, ki so na voljo v poslovnem registru ene države članice, se v drugi državi članici pogosto ne sprejmejo brez obremenjujočih formalnosti, ki povzročajo stroške in zamude. Da bi se olajšale čezmejne dejavnosti na enotnem trgu, bi zato morale države članice zagotoviti, da se za overjene prepise dokumentov in informacij, ki se nanašajo na družbe in so bili pridobljeni iz registrov, ne zahteva legalizacija ali podobna formalnost, kot je potrditev Apostille. Enak pristop bi bilo treba uporabiti tudi za dokumente in informacije, ki se izmenjujejo prek sistema povezovanja registrov (npr. potrdila pred operacijo), pa tudi za notarske listine ali upravne dokumente v okviru postopkov iz te direktive, ki se uporabljajo v čezmejnem kontekstu. Taki postopki vključujejo ustanovitev družb in registracijo podružnic v drugi državi članici ter čezmejna preoblikovanja, združitve in delitve.

(27)Da bi se preprečile goljufije ali ponarejanje, bi morali imeti organi države članice, v kateri se predloži dokument družbe ali informacije o družbi, hkrati možnost, da v primeru upravičenega dvoma o pristnosti dokumenta ali informacij zadevni dokument ali informacije preverijo prek registra, ki jih je izdal, ali registra v svoji državi članici, ki bi lahko izmenjal informacije o pristnosti dokumenta prek sistema povezovanja registrov. Taka izmenjava informacij naj bi prispevala k medsebojnemu zaupanju in sodelovanju med državami članicami na enotnem trgu.

(28)Ustanovitveni akti družb so včasih sestavljeni v dveh ali več jezikih, pri čemer je eden od njih pogosto uradni jezik Unije, ki ga na splošno razume kar največ čezmejnih uporabnikov. Družbe pogosto tudi prostovoljno objavijo prevod svojega ustanovitvenega akta v tak jezik na svojih spletiščih. Poleg tega je vse več informacij o družbah iz njihovega ustanovitvenega akta na voljo ločeno in s pomočjo večjezičnih oznak jih je mogoče zlahka prepoznati prek sistema povezovanja registrov. Poleg tega bo treba informacije o družbah shranjevati v poslovnih registrih v obliki, ki je strojno berljiva in omogoča iskanje, ali v obliki strukturiranih podatkov v skladu z Direktivo (EU) 2019/1151, kar bo olajšalo strojno prevajanje takih podatkov. Ta razvoj olajšuje dostop do takih informacij o družbah in njihovo uporabo v čezmejnih primerih, ne da bi bil potreben uradni prevod. Zato bi morale biti pravne zahteve za overjene prevode ustanovitvenega akta in podobno tudi za overjene prevode drugih dokumentov, ki jih zagotavlja poslovni register, omejene na tisto, kar je nujno potrebno, uvedba takih zahtev pa bi morala biti dovoljena le v posebnih primerih, na primer če se zahtevajo overjeni prevodi dokumentov, ki jih je treba razkriti, ali če se overjeni prevod zahteva na drugih pravnih področjih, na primer v okviru sodnih postopkov.

(29)Da bi se povečala preglednost, olajšal dostop do informacij o družbah in zagotovile bolj povezane javne uprave na enotnem trgu na čezmejni ravni, je pomembno, da se povežejo že delujoči sistemi povezovanja na ravni Unije, ki vsebujejo pomembne informacije o družbah. Zato bi moral biti sistem povezovanja registrov (BRIS) povezan s sistemom povezovanja registrov dejanskega lastništva v EU (BORIS), ki je bil vzpostavljen z Direktivo (EU) 2015/849 57 , kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 58 , ter povezuje nacionalne osrednje registre, ki vsebujejo informacije o dejanskih lastnikih družb in drugih pravnih subjektov, skladov ter drugih vrst pravnih ureditev, in s sistemom za medsebojno povezovanje registrov insolventnosti (IRI), vzpostavljenim v skladu z Uredbo (EU) 2015/848 59 . Za povezovanje informacij o določeni družbi med temi sistemi bi bilo treba uporabiti EUID. Vendar taka povezava med sistemi ne bi smela vplivati na pravila in zahteve glede dostopa do informacij, kot so določeni v ustreznih okvirih, s katerimi se vzpostavljajo navedeni registri in medsebojne povezave. To na primer pomeni, da bi se moral uporabniku sistema BRIS omogočiti dostop do sistema BORIS le, če ima pravico do dostopa do sistema BORIS v skladu pravili in zahtevami, ki veljajo zanj.

(30)Da bi podjetja, zlasti MSP, svoje poslovne dejavnosti lažje razširila čez mejo, bi bilo treba nadalje izpopolniti načelo „samo enkrat“ v primerih, ko družbe registrirajo podružnice v drugi državi članici. Informacije o družbi, ki registrira čezmejno podružnico, bi moral register podružnice elektronsko pridobiti iz registra družbe prek sistema povezovanja registrov. Taka izmenjava informacij bo tako kot vsaka druga izmenjava informacij med registri prek sistema povezovanja registrov potekala z varnim prenosom med nacionalnimi registri, kar zagotavlja, da je informacijam mogoče zaupati, tako da se zanje ne bi smela zahtevati overitev, legalizacija ali podobna formalnost.

(31)Medtem ko so informacije o čezmejnih podružnicah kapitalskih družb EU že na voljo prek sistema povezovanja registrov, informacije o podružnicah družb zunaj EU niso na voljo, tudi če so že razkrite v nacionalnih registrih v skladu z Direktivo (EU) 2017/1132. Da bi se deležnikom olajšal dostop do teh informacij na ravni Unije, bi morale biti informacije o takih podružnicah družb iz tretjih držav na voljo prek sistema povezovanja registrov, pri čemer bi morale biti nekatere od teh informacij brezplačne, kot že velja za čezmejne podružnice kapitalskih družb v EU.

(32)Dokumenti in informacije o družbi, vključno z informacijami o pravnih zastopnikih, družbenikih v osebnih družbah in drugih osebah, ki lahko zakonito zastopajo družbo, bi morali biti javno dostopni v poslovnih registrih, da bi se zagotovila pravna varnost v poslih med družbami in tretjimi osebami. Zlasti bi morale imeti tretje osebe, kot so upniki, vlagatelji in poslovni partnerji, pa tudi organi in sodišča, popolno pravno varnost glede osebe, ki je imenovana za zastopanje družbe in pooblaščena za sklepanje pogodb ali poslovanje v imenu družbe. V okviru osebnih družb so družbeniki pogosto pooblaščeni za zastopanje osebne družbe v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih. Prav tako je za zaščito tretjih oseb nujno, da je v primeru, ko so vse delnice kapitalske družbe v lasti enega samega delničarja, identiteta tega edinega delničarja, ki je lahko fizična ali pravna oseba, dostopna javnosti v poslovnem registru. Glede na to, da lahko edini delničar na primer izvaja pooblastila skupščine delničarjev družbe ali sklepa pogodbe z družbo, ki jo zastopa, bi morale imeti tretje osebe možnost identificirati edinega delničarja, da bi poznale identiteto osebe, ki nadzoruje ali zastopa družbo. Zato bi morale biti take osebe nedvoumno identificirane.

(33)Da bi se izboljšalo delovanje enotnega trga, morajo imeti tretje osebe dostop ne le do informacij o družbah v svoji državi članici, ampak tudi do informacij o družbah v drugi državi članici. Podobno kot v domači državi potrebujejo tretje osebe pravno varnost glede pravnih zastopnikov, družbenikov v osebnih družbah in drugih oseb, ki lahko zakonito zastopajo družbo, ter glede edinih delničarjev družb v drugi državi članici. Zato bi morale biti take informacije na voljo na ravni Unije prek sistema povezovanja registrov, ki omogoča dostop do takih informacij v večjezični in primerljivi obliki, s čimer se zagotovi enaka raven zaščite tretjih oseb v čezmejnih primerih. Da bi se zagotovila pravna varnost v zvezi z identiteto pravnih zastopnikov, družbenikov v osebnih družbah, drugih oseb, ki lahko zakonito zastopajo družbo, in edinih delničarjev, je treba omogočiti nedvoumno identifikacijo takih oseb. Še zlasti je treba zagotoviti gotovost glede točne identitete takih oseb v čezmejnih primerih, kadar sistem povezovanja registrov zagotavlja dostop do takih informacij o vseh kapitalskih družbah in „trgovinskih osebnih družbah“. Ker v nacionalnih sistemih obstajajo različni pristopi k identifikaciji takih oseb, je treba uskladiti kategorije osebnih podatkov, do katerih je mogoče dostopati na ravni Unije. Čeprav sta ime in priimek takih oseb osebna podatka, ki se uporabljata za njihovo identifikacijo, pa ne zagotavljata edinstvene identifikacije v vseh primerih, zato ju je treba dopolniti z dodatnimi informacijami. Prav tako pri tem ne bi zadostovala zgolj navedba letnice rojstva, saj so nekatera imena in priimki ter njihove kombinacije v državah članicah splošno razširjeni, priljubljenost določenih imen pa pogosto sledi letnim ciklom, tako da ima veliko ljudi, rojenih v istem letu, enaka imena. Zato je nujno in sorazmerno zahtevati, da dajo registri na voljo celoten datum rojstva pravnih zastopnikov, družbenikov v osebnih družbah, drugih oseb, ki lahko zakonito zastopajo družbo, ter edinih delničarjev.

(34)Države članice bi morale pri obdelavi morebitnih osebnih podatkov pravnih zastopnikov, družbenikov v osebnih družbah, drugih oseb, ki lahko zakonito zastopajo družbo, in edinih delničarjev ravnati v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, tudi pri obdelavi osebnih podatkov, ki morajo biti javno dostopni v registrih. Komisija bi morala osebne podatke v okviru te direktive obdelovati v skladu z Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 60 . Natančneje, države članice in Komisija bi morale izvajati ustrezne zaščitne ukrepe za varstvo podatkov za zagotovitev, da je obdelava osebnih podatkov za namene te direktive omejena na tisto, kar je potrebno za doseganje njenih ciljev.

(35)Da bi imeli vsi državljani Unije koristi od povečanega obsega informacij o družbah, ki so na voljo v poslovnih registrih, je bistveno, da se te informacije invalidom zagotovijo v dostopnih oblikah. V skladu s členom 9 Konvencije ZN o pravicah invalidov morajo države pogodbenice sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi invalidom zagotovijo, da imajo enako kot drugi dostop med drugim do informacij in komunikacij, vključno z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami in sistemi, ter do drugih objektov in storitev, ki so namenjene javnosti ali se zanjo zagotavljajo. Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta 61 v zvezi s tem določa splošne zahteve glede dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja, da bi bili dostopnejši za uporabnike, zlasti invalide, in da bi se spodbujala interoperabilnost. Države članice so v Direktivi (EU) 2016/2102 pozvane, naj razširijo njeno uporabo na zasebne subjekte, ki ponujajo zmogljivosti in storitve, ki so na voljo ali se zagotavljajo javnosti. Poleg tega Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta 62 vsebuje zahteve glede dostopnosti za nekatere proizvode in storitve, vključno z njihovimi spletišči in s tem povezanimi informacijami. Glede na raznolikost organov, odgovornih za upravljanje poslovnih registrov, od sodišč in upravnih organov do zasebnih subjektov, in glede na različne dejavnosti, ki jih izvajajo poslovni registri, bi bilo treba oceniti, ali so potrebni posebni ukrepi za zagotovitev, da imajo invalidi enak dostop do informacij o družbah iz poslovnih registrov v vseh državah članicah kot drugi uporabniki.

(36)Ciljev te direktive, ki so povečati količino in izboljšati zanesljivost podatkov o družbah na voljo v poslovnih registrih ali prek sistema povezovanja registrov ter omogočiti neposredno uporabo podatkov o družbah na voljo v poslovnih registrih pri ustanovitvi čezmejnih podružnic in hčerinskih družb ter v okviru drugih čezmejnih dejavnosti in situacij, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč jih je zaradi njihovega obsega in učinkov lažje doseči na ravni Unije. Unija zato lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(37)V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28. septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih 63 se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih bo pojasnjeno razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos. Zakonodajalec meni, da je posredovanje takih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

(38)Komisija bi morala opraviti vrednotenje te direktive. V skladu z odstavkom 22 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje bi moralo navedeno vrednotenje temeljiti na petih merilih, to je uspešnosti, učinkovitosti, ustreznosti, skladnosti in dodani vrednosti, ter biti podlaga za ocene učinka glede morebitnih nadaljnjih ukrepov. Vrednotenje bi moralo zajemati praktične izkušnje s potrdilom družbe EU, digitalnim pooblastilom EU in zmanjšanimi formalnostmi v čezmejnih primerih za družbe. Komisija bi morala poleg tega oceniti možnosti za medsektorsko interoperabilnost med sistemom povezovanja registrov (BRIS) in drugimi sistemi, ki zagotavljajo mehanizme za sodelovanje med pristojnimi organi, kot so sistemi na področju davčne ureditve ali socialne varnosti ali tehnični sistem „samo enkrat“, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta 64 , da bi se na enotnem trgu zagotovile bolj povezane javne uprave na čezmejni ravni 65 . Nazadnje, Komisija bi morala oceniti tudi potrebo po uvedbi dodatnih ukrepov za celovito obravnavo potreb invalidov pri dostopu do informacij o družbah, ki jih zagotavljajo poslovni registri.

(39)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal [XX XX 2022/2023] 66 .

(40)Direktivi 2009/102/ES in (EU) 2017/1132 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti –

STA SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Člen 1

Spremembe Direktive 2009/102/ES

Člen 3 Direktive 2009/102/ES se nadomesti z naslednjim:

„Člen 3

Če družba postane družba z enim družbenikom, ker ima vse njene deleže v lasti ena sama oseba, je treba to dejstvo skupaj z istovetnostjo edinega družbenika zabeležiti v datoteki ali vpisati v register iz člena 3(1) in (2) Direktive 68/151/EGS, prav tako mora biti javno dostopno prek sistema povezovanja registrov iz člena 16(1) Direktive (EU) 2017/1132.

Člen 18 in člen 19(1) Direktive (EU) 2017/1132 se uporabljata smiselno.“.

Člen 2

Spremembe Direktive (EU) 2017/1132

Direktiva (EU) 2017/1132 se spremeni:

(1)naslov naslova I se nadomesti z naslednjim:

„SPLOŠNE DOLOČBE TER USTANOVITEV IN DELOVANJE DRUŽB“;

(2)člen 1 se spremeni:

(a)za drugo alineo se vstavi naslednja alinea:

„– skupnim sklopom pravil o preventivnem nadzoru nad informacijami o družbah,“;

(b)za tretjo alineo se vstavi naslednja alinea:

„– zahtevami po razkritju glede osebnih družb,“;

(3)v naslovu I, poglavje II, oddelek 2, se naslov nadomesti z naslednjim:

„Ničnost družbe in veljavnost njenih obveznosti“;

(4)v členu 7 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Usklajevalni ukrepi, predpisani v tem oddelku, se uporabljajo za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z oblikami družb, navedenimi v Prilogi II in, kadar je tako določeno, z oblikami družb, navedenimi v Prilogi IIB.“;

(5)člen 10 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 10

Preventivni nadzor

1.Države članice ob ustanovitvi družbe zagotovijo preventivni upravni ali sodni nadzor nad ustanovitvenim aktom, statutom družbe in morebitnimi spremembami teh dokumentov. Države članice lahko določijo, da se ti dokumenti sestavijo in overijo v pravilni pravni obliki.

2.Države članice zagotovijo, da je v njihovi zakonodaji o ustanovitvi družb, navedenih v prilogah II in IIB, določen postopek za pregled zakonitosti ustanovitvenega akta družbe in njenega statuta, če je ta v obliki posebnega dokumenta. Države članice zagotovijo, da se tak pregled izvede tudi v primeru morebitne spremembe teh dokumentov.

S pregledom zakonitosti se preveri vsaj, da:

(a)so izpolnjene formalne zahteve glede ustanovitvenega akta in statuta, če je ta v obliki posebnega dokumenta, ter je preverjena pravilna uporaba predlog iz člena 13h;

(b)je vključena obvezna minimalna vsebina;

(c)ni očitnih vsebinskih pravnih nepravilnosti in

(d)je bil plačan prispevek v gotovini ali v naravi v skladu z nacionalnim pravom.

Kadar za se ustanovitev družb, navedenih v Prilogi IIB, z nacionalnim pravom ne zahteva priprava ustanovitvenih aktov in statutov, postopek za pregled zakonitosti vključuje formalni in vsebinski nadzor dokumentov, ki se v skladu z nacionalnim pravom zahtevajo za ustanovitev takih družb.

3.    Države članice lahko opustijo obveznost izvedbe pregleda zakonitosti iz odstavka 2, točki (b) in (c), tega člena, če vložniki uporabijo predloge iz člena 13h.

4.    Pravila iz člena 13(4), točki (b) in (c), člena 13(5) in (7) ter člena 13g(3), točke (a), (d), (e) in (f), se smiselno uporabljajo še za druge oblike ustanovitve družb, navedenih v prilogah II in IIB, ki ne potekajo v celoti prek spleta. 

Države članice zagotovijo, da se določijo pravila za preverjanje identitete vložnikov v primeru takih drugih oblik ustanovitve družb.

5.    Odstavki 1, 2 in 3 se uporabljajo za postopke, ki potekajo v celoti prek spleta, in za druge postopke.“;

(6)v naslovu I, poglavje III, se naslov nadomesti z naslednjim:

„Spletni in drugi postopki (ustanovitev, registracija in vpis), razkritje in registri“;

(7)člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Področje uporabe

Usklajevalni ukrepi, predpisani v tem oddelku in oddelku 1A, se uporabljajo za zakone in druge predpise držav članic v zvezi z oblikami družb, navedenimi v Prilogi II, in kadar je tako določeno, z oblikami družb, navedenimi v prilogah I, IIA in IIB.“;

(8)v členu 13a se dodajo naslednje točke:

„(7) ‚skupina‘ pomeni matično družbo in vse njene hčerinske družbe;

   (8) ‚hčerinska družba‘ pomeni družbo, ki jo nadzira matična družba;

   (9) ‚končna matična družba‘ pomeni matično družbo, ki neposredno ali posredno nadzoruje eno ali več hčerinskih družb v skladu z merili iz člena 22(1) do (5) Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta* ter ni pod nadzorom druge družbe;

   (10) ‚vmesna matična družba‘ pomeni matično družbo, za katero velja pravo države članice in ki ni pod nadzorom druge družbe, za katero velja pravo države članice;

   (11) ‚legalizacija‘ pomeni formalnost za potrditev verodostojnosti podpisa nosilca javne funkcije, položaj, v katerem je delovala oseba, ki je podpisala listino, in po potrebi istovetnost pečata ali žiga, ki ga ima listina;

   (12) ‚podobna formalnost‘ pomeni dodatek potrditve, določene v Apostille konvenciji.

________________________

*    Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).“;

(9)člen 13b se spremeni:

(a)v odstavku 1 se točka (b) nadomesti z naslednjim:

„(b) sredstva elektronske identifikacije, izdana v drugi državi članici v skladu z Uredbo (EU) št. 910/2014.“;

(b)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.     Države članice lahko zavrnejo priznanje sredstev elektronske identifikacije, kadar ravni zanesljivosti teh sredstev niso skladne s pogoji, določenimi v Uredbi (EU) št. 910/2014.“;

(10)člen 13c se spremeni:

(a)v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:

„To ne posega v pravila o preventivnem nadzoru iz člena 10.“;

(b)v odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:

„Ta odstavek se uporablja brez poseganja v člene 16b, 16c, 16d in 16f.“;

(11)v členu 13f se dodata naslednja odstavka:

„Države članice zagotovijo, da informacije iz prvega odstavka, točke (a), (c) in (d), vključujejo tudi informacije v zvezi z družbami, navedenimi v Prilogi IIB.

Države članice zagotovijo, da zahteve iz prvega odstavka tega člena zajemajo tudi pravila iz člena 15 o rokih za vpis in posodabljanju informacij v registrih.“;

(12)člen 13g se spremeni:

(a)vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a    Kadar družba, navedena v Prilogi II ali IIB, ustanovi družbo v drugi državi članici, države članice zagotovijo, da register države članice, v kateri se družba ustanavlja, prek sistema povezovanja registrov iz člena 22 pridobi dokumente in informacije o družbi ustanoviteljici, ki so pomembni za postopek ustanovitve in na voljo v registru države članice, v kateri je ta družba registrirana, pri čemer se od družbe ne zahteva, da zagotovi te informacije ali dokumente. Register lahko pridobi tudi potrdilo družbe EU v skladu s členom 16b.

   Kadar je v skladu z nacionalnim pravom za obravnavanje katerega koli vidika ustanovitve družbe pooblaščen kateri koli organ, oseba ali telo ter so dokumenti in informacije iz prvega pododstavka potrebni za opravljanje takih nalog, register države članice, v kateri se družba ustanavlja, temu organu, osebi ali telesu zagotovi pridobljene dokumente in informacije.

Države članice uporabljajo ta odstavek še za vse druge oblike ustanavljanja družb, ki ne potekajo v celoti prek spleta.“;

(b)odstavek 3 se spremeni:

(i) točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d) postopke za preverjanje zakonitosti dejavnosti družbe;“;

(ii) točka (e) se nadomesti z naslednjim:

„(e) postopke za preverjanje zakonitosti firme;“;

(c)v odstavku 4 se točka (a) črta;

(13)v členu 13h(2), prvi pododstavek, se drugi stavek črta;

(14)člen 13j se spremeni:

(a)v odstavku 1 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Države članice zagotovijo, da je mogoče prek spleta vpisati dokumente in informacije, vključno z njihovimi spremembami, v register, v katerem je družba registrirana.“;

(b)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4.     Člen 10(1) in (2) ter člen 13g(2), (3), (4) in (5) se smiselno uporabljata za spletni vpis dokumentov in informacij.“;

(c)doda se naslednji odstavek:

„6.    Člen 10(1) in (2) ter člen 13g(2), (3), (4) in (5) se smiselno uporabljata še za vse druge oblike vpisa dokumentov in informacij, ki se ne izvajajo v celoti prek spleta, s strani družb, navedenih v prilogah II in IIB.“;

(15)člen 14 se spremeni:

(a)naslov člena 14 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 14

Dokumenti in informacije, ki jih morajo razkriti kapitalske družbe“; 

(b)dodata se naslednji točki:

„(l) kraj glavne uprave, če ni v državi članici registriranega sedeža;

(m) glavni kraj poslovanja, če ni v državi članici registriranega sedeža.“;

(16)vstavita se naslednja člena:

„Člen 14a

Dokumenti in informacije, ki jih morajo razkriti osebne družbe

Države članice zagotovijo, da oblike družb, navedene v Prilogi IIB, obvezno razkrijejo vsaj naslednje dokumente in informacije:

(a)firmo osebne družbe;

(b)pravno obliko osebne družbe;

(c)registrirani sedež osebne družbe in državo članico, v kateri je registrirana;

(d)vsako spremembo registriranega sedeža osebne družbe;

(e)registrsko številko osebne družbe;

(f)skupni znesek prispevkov družbenikov osebne družbe;

(g)ustanovitveni akt in statut, če je ta v obliki posebnega akta, če se ta dokumenta zahtevata po nacionalnem pravu;

(h)vse spremembe aktov iz točke (g), vključno z vsakim podaljšanjem trajanja osebne družbe;

(i)po vsaki spremembi ustanovitvenega akta ali statuta celotno besedilo akta ali statuta, kakor je bilo spremenjeno do tega datuma;

(j)podatke o družbenikih osebne družbe, ki so pooblaščeni za zastopanje osebne družbe v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih, ter informacije o tem, ali lahko družbeniki osebne družbe, pooblaščeni za zastopanje osebne družbe, tako nastopajo sami ali morajo delovati skupaj;

(k)kadar se razlikujejo od točke (j), podatke o komplementarjih in v primeru komanditnih družb podatke o komanditistih;

(l)računovodske listine za vsako poslovno leto, ki morajo biti objavljene v skladu z direktivama Sveta 86/635/EGS* in 91/674/EGS** ter Direktivo 2013/34/EU;

(m)prenehanje osebne družbe;

(n)vsako sodno razglasitev ničnosti osebne družbe;

(o)podatke o likvidacijskih upraviteljih in njihovih pooblastilih, razen če ta pooblastila izhajajo izrecno in izključno iz zakona ali statuta osebne družbe;

(p)vsako končanje likvidacije in, v državah članicah, kjer ima izbris osebne družbe iz registra pravne posledice, podatke o vsakem takem izbrisu;

(q)kraj glavne uprave osebne družbe, če ni v državi članici registriranega sedeža;

(r)glavni kraj poslovanja osebne družbe, če ni v državi članici registriranega sedeža.

Člen 14b

Informacije o skupinah družb

1.    Države članice zagotovijo, da končna matična družba, za katero velja pravo države članice, v registru, v katerem je registrirana, razkrije vsaj naslednje informacije o svoji skupini:

(a)firmo in pravno obliko vsake hčerinske družbe;

(b)državo članico ali tretjo državo, v kateri je registrirana vsaka hčerinska družba, in registrsko številko hčerinske družbe;

(c)EUID vsake hčerinske družbe, za katero velja pravo države članice;

(d)firmo skupine, če se razlikuje od firme končne matične družbe;

(e)položaj vsake hčerinske družbe v strukturi skupine, določen na podlagi nadzora.

2. Kadar za končno matično družbo velja pravo tretje države, informacije iz odstavka 1 razkrije vmesna matična družba. Če obstaja več kot ena vmesna matična družba, navedene informacije razkrije samo ena od njih. Vmesna matična družba razkrije tudi firmo končne matične družbe in tretjo državo, v kateri je končna matična družba registrirana.

Kadar pravo države članice ne velja za nobeno vmesno matično družbo, informacije iz odstavka 1 razkrije hčerinska družba, za katero velja pravo države članice. Če obstaja več kot ena hčerinska družba, informacije iz odstavka 1 razkrije samo ena od njih. Hčerinska družba razkrije tudi firmo končne matične družbe in tretjo državo, v kateri je končna matična družba registrirana.

3. Države članice lahko določijo, da končna matična družba, za katero velja pravo države članice, ali kadar je ustrezno, vmesna matična družba ali hčerinska družba iz odstavka 2 registru, v katerem je registrirana, razkrije delež kapitala končne matične družbe in vseh hčerinskih družb v skupini.

4. Register končne matične družbe, za katero velja pravo države članice, ali kadar je ustrezno, vmesne matične družbe ali hčerinske družbe iz odstavka 2 zagotovi javno dostopnost informacij, predloženih v skladu z odstavki 1 do 3, vključno z datumom, ko so bile te informacije razkrite oziroma ko so bile posodobljene ali potrjene v skladu z odstavkom 6.

5. Kadar je končna matična družba, za katero velja pravo države članice, ali kadar je ustrezno, vmesna matična družba iz odstavka 2, registrirana v drugi državi članici kot katera koli od hčerinskih družb, države članice zagotovijo, da register končne matične družbe, ali kadar je ustrezno, vmesne matične družbe prek sistema povezovanja registrov z registrom vsake hčerinske družbe, registrirane v drugi državi članici, deli naslednje informacije:

(a)    firmo končne matične družbe, njen EUID in firmo skupine, če se razlikuje od firme končne matične družbe, ali

(b)    kadar za končno matično družbo velja pravo tretje države, firmo vmesne matične družbe iz odstavka 2, njen EUID, firmo končne matične družbe in tretjo državo, v kateri je registrirana, ter firmo skupine, če se razlikuje od firme končne matične družbe.

Kadar vmesna matična družba ne obstaja in je hčerinska družba iz odstavka 2 registrirana v drugi državi članici kot preostale hčerinske družbe, register te hčerinske družbe z registrom vsake preostale hčerinske družbe, registrirane v drugi državi članici, prek sistema povezovanja registrov deli firmo hčerinske družbe, njen EUID, firmo končne matične družbe in tretjo državo, v kateri je registrirana, ter firmo skupine, če se ta razlikuje od firme končne matične družbe.

Države članice lahko ta odstavek uporabijo tudi v primerih, ko so končna, ali kadar je ustrezno, vmesna matična družba in hčerinske družbe registrirane v isti državi članici.

Register vsake hčerinske družbe zagotovi javno dostopnost navedenih informacij.

6. Končna matična družba, ali kadar je ustrezno, vmesna matična družba ali hčerinska družba iz odstavka 2 vsaj enkrat letno, v vsakem primeru pa najpozneje do datuma razkritja računovodskih listin, in če se tako razkritje ne zahteva, do konca poslovnega leta posodobi informacije, zahtevane v odstavkih 1 do 3, če je ustrezno, ali potrdi, da se struktura skupine ni spremenila.

7. Države članice zagotovijo, da končna matična družba, za katero velja pravo države članice, ali kadar je ustrezno, vmesna matična družba ali hčerinska družba iz odstavka 2 informacije iz odstavka 5 deli z vsemi hčerinskimi družbami, za katere velja pravo države članice, pred razkritjem iz odstavka 1 ali 2.

8. V primeru sprememb informacij iz odstavka 5 vsaka hčerinska družba skupine, za katero velja pravo države članice, vključno z morebitnimi vmesnimi matičnimi družbami, take spremembe razkrije v registru, v katerem je registrirana, v roku dveh tednov od datuma, ko je prišlo do sprememb.

9.    Države članice zagotovijo, da so informacije iz odstavkov 1 do 3 ter 5, 6 in 8, kjer je ustrezno, brezplačno javno dostopne prek sistema povezovanja registrov.

10. Sistem povezovanja registrov na portalu zagotavlja vizualizacijo strukture skupine na podlagi informacij iz odstavka 1 ali 2 ter odstavkov 3, 6 in 8, ki jih registri posredujejo prek sistema v skladu s tem členom.

11. Ta člen se ne uporablja, kadar skupina vključuje samo dve družbi, katerih hčerinska družba spada na področje uporabe Direktive 2009/102/ES.

* Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

** Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 374, 31.12.1991, str. 7).“;

_____

(17)člen 15 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 15

Posodobljeni registri

1. Države članice imajo vzpostavljene postopke, s katerimi zagotovijo, da se informacije o družbah, navedenih v prilogah II in IIB, ki so shranjene v registrih iz člena 16, redno posodabljajo.

2. Ti postopki zagotavljajo vsaj naslednje:

(a)da družbe, navedene v prilogah II in IIB, v register vpišejo morebitne spremembe dokumentov in informacij v roku, ki ni daljši od 15 delovnih dni od datuma, ko je prišlo do sprememb. Ta rok se ne uporablja za spremembe informacij, ki jih je treba razkriti v skladu s členom 14b, in za računovodske listine iz člena 14, točka (f), in člena 14a, točka (l);

(b)da so morebitne spremembe dokumentov in informacij v zvezi z družbami, navedenimi v prilogah II in IIB, vpisane v register ter se v skladu s členom 16(3) razkrijejo v petih delovnih dneh od datuma izpolnitve vseh formalnosti, potrebnih za vpis, vključno s prejemom vseh dokumentov in informacij, ki so skladni z nacionalnim pravom;

(c)da družbe, navedene v prilogah II in IIB, enkrat v koledarskem letu potrdijo, da so informacije o družbi v registru posodobljene, in da registri zagotovijo javno dostopnost datuma, ko je družba predložila tako potrditev ali posodobila informacije;

(d)da se lahko registri za preverjanje specifičnih informacij o družbah obrnejo na druge ustrezne organe ali registre v postopkovnem okviru, določenem v nacionalnem pravu.

3. Države članice imajo vzpostavljene postopke, s katerimi se v primeru dvoma preveri, ali družbe, registrirane v registrih iz člena 16, izpolnjujejo zahteve za nadaljevanje registracije. Pravila, ki urejajo te postopke, vključujejo možnost, da družba v razumnem roku popravi ustrezne informacije, zagotavljajo, da se v registru ustrezno posodobi status družb, in vključujejo možnost, da se družbe izbrišejo iz registra v skladu z nacionalnim pravom, kadar je to upravičeno.“;

(18)v členu 16 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. V vsaki državi članici se v centralnem ali trgovinskem registru ali registru družb (v nadaljnjem besedilu: register) odpre spis za vsako registrirano družbo, navedeno v prilogah II in IIB.

Države članice zagotovijo, da imajo družbe, navedene v prilogah II in IIB, EUID iz točke 9 Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2021/1042*, ki omogoča njihovo nedvoumno identifikacijo v komunikaciji med registri prek sistema povezovanja registrov, vzpostavljenega v skladu s členom 22 (v nadaljnjem besedilu: sistem povezovanja registrov). Ta enotni identifikator vsebuje vsaj elemente, ki omogočajo identifikacijo države članice, v kateri je register, nacionalnega registra izvora in številke družbe v tem registru, ter kadar je ustrezno, elemente za preprečevanje napak pri identifikaciji.

____________

* Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1042 z dne 18. junija 2021 o določitvi pravil za uporabo Direktive (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s tehničnimi specifikacijami in postopki za sistem povezovanja registrov ter razveljavitvi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/2244 (UL L 225, 25.6.2021, str. 7).“;

(19)v členu 16 se doda naslednji odstavek:

„7. Odstavki 2, 3, 4, 5 in 6 tega člena se uporabljajo za vse dokumente in informacije iz člena 14a. Odstavek 2 tega člena se uporablja za informacije iz člena 14b.“;

(20)v členu 16a se vstavita naslednja odstavka:

„5. Države članice zagotovijo, da so elektronski prepisi in izvlečki dokumentov in informacij, ki jih zagotovi register, združljivi z evropsko denarnico za digitalno identiteto iz [Urad za publikacije: Sklic na Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto].

6. Ta člen se smiselno uporablja za prepise vseh dokumentov in informacij iz členov 14a in 14b ali njihovih delov.“;

(21)vstavita se naslednja člena:

„Člen 16b

Potrdilo družbe EU

1. Države članice zagotovijo, da registri iz člena 16 izdajo potrdilo družbe EU za družbe, navedene v prilogah II in IIB. Potrdilo družbe EU se v vseh državah članicah sprejme kot prepričljivo dokazilo o ustanovitvi družbe in o informacijah iz odstavka 2 oziroma 3 tega člena, ki jih hrani register, v katerem je družba registrirana ob izdaji.

2. Potrdilo družbe EU za kapitalske družbe, navedene v Prilogi II, vključuje naslednje informacije, vključno z datumom, ko so bile informacije v potrdilu družbe EU nazadnje posodobljene v skladu s členom 15(2):

(a)firmo družbe;

(b)pravno obliko družbe;

(c)registrsko številko družbe in državo članico, v kateri je družba registrirana;

(d)EUID družbe;

(e)registrirani sedež družbe;

(f)poštni ali kontaktni naslov družbe;

(g)elektronski naslov družbe;

(h) datum registracije družbe;

(i)znesek vpisanega kapitala;

(j)status družbe;

(k)podatke o vseh osebah, ki jih je družba pooblastila kot organ ali kot člane takega organa, da jo zastopajo v razmerju do tretjih oseb in v sodnih postopkih, in podatke o tem, ali lahko te osebe tako nastopajo same ali morajo delovati skupaj;

(l)dejavnost družbe;

(m)čas, za katerega je družba ustanovljena;

(n)podrobnosti o spletišču družbe, če so take podrobnosti zabeležene v nacionalnem registru.

3. Potrdilo družbe EU za osebne družbe, navedene v Prilogi IIB, vključuje informacije iz odstavka 2, točke (a), (b), (c), (d), (e), (f), (g), (h), (j), (k), (l), (m) in (n), tega člena, vključno z datumom, ko so bile informacije v potrdilu družbe EU nazadnje posodobljene v skladu s členom 15(2).

Vključijo se tudi naslednje informacije:

(a) skupni znesek prispevkov družbenikov osebne družbe;

(b) podatki o komplementarjih in v primeru komanditnih družb podatki o komanditistih;

(c) podatki o družbenikih osebne družbe, ki so pooblaščeni za zastopanje osebne družbe v razmerju do tretjih oseb in v sodnih postopkih.

4. Države članice zagotovijo, da se lahko potrdilo družbe EU pridobi iz registra iz člena 16 na podlagi vloge, predložene registru v papirni ali elektronski obliki.

Države članice zagotovijo, da se lahko elektronska različica potrdila družbe EU pridobi tudi prek sistema povezovanja registrov.

5. Cena za pridobitev potrdila družbe EU v papirni ali elektronski obliki ne presega upravnih stroškov take pridobitve, vključno s stroški razvoja in vzdrževanja registrov.

Države članice zagotovijo, da lahko vsaka družba, navedena v prilogah II in IIB, pridobi brezplačno elektronsko potrdilo družbe EU vsaj enkrat na koledarsko leto.

6. Države članice zagotovijo, da se potrdilo družbe EU, ki ga register izda v elektronski obliki, avtenticira z uporabo storitev zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014, da se zagotovi, da ga je izdal register in da je njegova vsebina točna kopija informacij, ki jih hrani register, ali da je skladna z informacijami v registru. Prav tako je združljiv z evropsko denarnico za digitalno identiteto iz [Urad za publikacije: Sklic na Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto].

7. Države članice zagotovijo, da potrdilo družbe EU, ki ga register izda v papirni obliki, vsebuje datum izdaje in pečat ali žig registra, ki potrjuje, da je njegova vsebina točna kopija informacij, ki jih hrani register, ali da je skladna z informacijami v registru. Potrdilo družbe EU ima tudi tehnično lastnost, ki omogoča elektronsko preverjanje izvora in pristnosti dokumenta, kot je edinstven protokol ali identifikacijska številka. 

8. Komisija na portalu objavi predlogo potrdila družbe EU v vseh uradnih jezikih Unije.

Člen 16c

Digitalno pooblastilo EU

1. Države članice zagotovijo, da lahko družbe, navedene v prilogah II in IIB, za izvajanje postopkov v drugi državi članici v okviru te direktive uporabijo standardni model digitalnega pooblastila EU v skladu s tem členom, da pooblastijo osebo za zastopanje družbe.

Digitalno pooblastilo EU se sestavi in prekliče v skladu z nacionalnimi pravnimi in formalnimi zahtevami. Nacionalne zahteve za pripravo digitalnega pooblastila EU vključujejo vsaj preverjanje identitete, pravne sposobnosti in pooblastila za zastopanje družbe osebe, ki podeljuje pooblastilo.

Države članice zagotovijo, da se digitalno pooblastilo EU avtenticira z uporabo storitev zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014 in je združljivo z evropsko denarnico za digitalno identiteto iz [Urad za publikacije: Sklic na Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 910/2014 v zvezi z vzpostavitvijo okvira za evropsko digitalno identiteto].

2. Digitalno pooblastilo EU se sprejme kot dokaz o upravičenosti pooblaščene osebe, da zastopa družbo, kot je določeno v dokumentu.

3. Države članice zagotovijo, da družbe iz odstavka 1 registru, v katerem so registrirane, predložijo digitalno pooblastilo EU, njegove morebitne spremembe in morebitni preklic.

4. Dostop do digitalnega pooblastila EU v registru družbe imajo pristojni organi, registri iz člena 16 ali katera koli druga tretja oseba, ki lahko izkaže pravni interes.

5. Komisija objavi standardni model digitalnega pooblastila EU na portalu v vseh uradnih jezikih Unije.

Člen 16d

Izvzetje iz legalizacije in podobnih formalnosti

1. Kadar je treba prepise in izvlečke dokumentov in informacij, ki jih zagotovi in kot točne prepise overi register iz člena 16, vključno z overjenimi prevodi, predložiti v drugi državi članici, države članice zagotovijo, da so izvzeti iz vseh oblik legalizacije in podobnih formalnosti.

Ta odstavek se uporablja za elektronske prepise in izvlečke dokumentov in informacij, vključno z overjenimi prevodi, če so bili avtenticirani v skladu s členom 16a(4), ter za prepise in izvlečke v papirni obliki, če vključujejo datum izdaje in pečat ali žig registra ter imajo tehnično lastnost, ki omogoča elektronsko preverjanje izvora in pristnosti dokumenta, kot je edinstven protokol ali identifikacijska številka.

2. Države članice zagotovijo, da so potrdilo EU o družbi, izdano v skladu s členom 16b, digitalno pooblastilo EU iz člena 16c in potrdila pred operacijo, poslana v skladu s členi 86n, 127a in 160n, izvzeti iz legalizacije ali kakršnih koli podobnih formalnosti.

3. Kadar je treba notarske listine, upravne dokumente, njihove overjene prepise in prevode, ki so bili izdani v državi članici v okviru postopkov iz te direktive, predložiti v drugi državi članici, države članice zagotovijo, da so izvzeti iz vseh oblik legalizacije in podobnih formalnosti.

Ta odstavek se uporablja za elektronske notarske listine, upravne dokumente, njihove overjene prepise in prevode, če so bili avtenticirani z uporabo storitev zaupanja iz Uredbe (EU) št. 910/2014, ter za notarske listine v papirni obliki, če imajo tehnično lastnost, ki omogoča elektronsko preverjanje izvora in pristnosti dokumenta, kot je edinstven protokol ali identifikacijska številka.

Člen 16e

Zaščitni ukrepi v primeru utemeljenega dvoma

1.    Kadar organi v drugi državi članici, ki se jim predložijo prepisi in izvlečki dokumentov in informacij, ki jih je v skladu s členom 16d(1) zagotovil in kot točne prepise overil register, ali ki se jim predloži potrdilo družbe EU, izdano v skladu s členom 16b, upravičeno dvomijo o njihovem poreklu in pristnosti, vključno z identiteto pečata ali žiga, ali utemeljeno menijo, da je bil dokument ponarejen ali prirejen, lahko predložijo zahtevek za informacije kontaktni točki:

(a) v registru, ki je zagotovil te prepise in izvlečke dokumentov in informacij, ali

(b) v registru države članice organa, pri katerem so bili predloženi prepisi in izvlečki dokumentov in informacij. Navedeni register prek sistema povezovanja registrov preveri pristnost teh prepisov in izvlečkov dokumentov in informacij pri registru, ki jih je zagotovil.

Države članice Komisijo uradno obvestijo o ustrezni kontaktni točki v svojem registru iz člena 16.

2.    V zahtevkih za informacije iz odstavka 1 se navedejo razlogi, zaradi katerih organ dvomi o pristnosti dokumenta, kar vključuje vsaj to, da izvlečka ni mogoče avtenticirati z metodami elektronskega preverjanja. Vsakemu zahtevku se priloži prepis ali izvleček zadevnega dokumenta in informacij, ki se pošlje elektronsko.

Register brez preverjanja zavrne zahtevke, ki ne izpolnjujejo zahtev iz tega odstavka, in o zavrnitvi obvesti organ, ki je vložil zahtevek.

3.    Kontaktne točke odgovorijo na zahtevke za informacije iz odstavka 1 v roku, ki ni daljši od petih delovnih dni.

4.    Če pristnost prepisov in izvlečkov dokumentov in informacij ni potrjena, se lahko organ prosilec odloči, da jih ne bo sprejel.

Člen 16f

Izvzetje iz prevoda

1. Države članice zagotovijo, da za prepise ali izvlečke dokumentov in informacij, ki jih zagotavljajo registri iz člena 16 in ki se uporabljajo v čezmejnih primerih, med drugim v primerih iz člena 13g(2a) in člena 28a(5), prevod ni potreben:

(a)kadar so dokument ali informacije v uradnem jeziku države članice, v kateri so dokument ali informacije predložene, ali v enem od uradnih jezikov, če ima ta država članica več uradnih jezikov, ali v katerem koli drugem jeziku, ki ga ta država članica izrecno sprejema;

(b)kadar so informacije dostopne prek sistema povezovanja registrov in jih je mogoče identificirati na podlagi razlagalnih oznak iz člena 18;

(c)kadar so specifične informacije vključene v potrdilo družbe EU iz člena 16b.

2. Kadar je treba ustanovne akte in statute, če so ti v obliki posebnega akta, ter druge dokumente, ki jih zagotovijo registri iz člena 16, predložiti v drugi državi članici, države članice brez poseganja v odstavek 1 zagotovijo, da se overjen prevod zahteva le, če je to upravičeno zaradi namena, za katerega se dokument uporabi, na primer za izpolnitev zahteve po obveznem javnem razkritju ali za predložitev v sodnih postopkih, in če je to nujno potrebno.“;

(22)v členu 17 se doda naslednji odstavek:

„4. Ta člen se uporablja tudi za informacije o osebnih družbah iz člena 14a.“;

(23)člen 18 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 18

Razpoložljivost elektronskih prepisov dokumentov in informacij

1.     Elektronski prepisi dokumentov in informacij iz členov 14, 14a in 14b so prav tako javno dostopni prek sistema povezovanja registrov. Države članice lahko dajo na voljo tudi dokumente in informacije iz členov 14, 14a in 14b za oblike družb, ki niso navedene v prilogah II in IIB.

Člen 16a(3), (4) in (5) se smiselno uporablja tudi za elektronske prepise dokumentov in informacij, ki so javno dostopni prek sistema povezovanja registrov.

2.     Države članice zagotovijo, da so dokumenti in informacije iz členov 14, 14a in 14b ter členov 19(2) in 19a(2) prek sistema povezovanja registrov na voljo v standardnem formatu za sporočila in dostopni v elektronski obliki. Države članice tudi zagotovijo, da se spoštujejo minimalni varnostni standardi za prenos podatkov.

3.    Komisija zagotovi, da je v vseh uradnih jezikih Unije na voljo storitev iskanja podatkov o družbah, registriranih v državah članicah, da bi bili prek portala na voljo:

(a) dokumenti in informacije iz členov 14, 14a in 14b ter členov 19(2) in 19a(2), tudi za oblike družb, ki niso navedene v prilogah II in IIB, če dajo države članice takšne dokumente na voljo;

(aa) dokumenti in informacije iz členov 86g, 86n, 86p, 123, 127a, 130, 160g, 160n in 160p;

(b) razlagalne oznake, v katerih bodo navedene te informacije in vrste teh dokumentov, v vseh uradnih jezikih Unije.

4.    Države članice zagotovijo, da so prek sistema povezovanja poslovnih registrov javno dostopni ime, priimek in datum rojstva oseb iz člena 14, točka (d), člena 14a, točki (j) in (k), člena 19(2), točka (g), člena 19a(2), točka (g), člena 30(1), točka (e), ter člena 36(3), točka (f).

5.    Države članice zagotovijo, da so prek sistema povezovanja poslovnih registrov javno dostopni ime, priimek in datum rojstva oseb iz člena 3 Direktive 2009/102/ES.

6.    Države članice zagotovijo, da registri, organi, osebe ali telesa, ki so v skladu z nacionalnim pravom pooblaščeni za obravnavanje vseh vidikov postopkov, zajetih s to direktivo, ne shranjujejo osebnih podatkov, posredovanih prek sistema povezovanja registrov za namene členov 13g, 28a in 30a, razen če je v pravu Unije ali nacionalnem pravu določeno drugače.“;

(24)vstavi se naslednji člen:

„Člen 19a

Pristojbine, ki se zaračunajo za dokumente in informacije v zvezi z osebnimi družbami

1. Pristojbine za pridobitev dokumentov in informacij iz člena 14a prek sistema povezovanja registrov ne presegajo upravnih stroškov take pridobitve, vključno s stroški razvoja in vzdrževanja registrov.

2. Države članice zagotovijo, da so prek sistema povezovanja registrov brezplačno na voljo naslednje informacije in dokumenti v zvezi z družbami, navedenimi v Prilogi IIB:

(a) firma in pravna oblika osebne družbe;

(b) registrirani sedež osebne družbe in država članica, v kateri je registrirana;

(c) registracijska številka osebne družbe in njen EUID;

(d) podrobnosti o spletišču osebne družbe, če so take podrobnosti vpisane v nacionalni register;

(e) status osebne družbe, na primer v primeru zaprtja, izbrisa iz registra, prenehanja, gospodarske aktivnosti ali neaktivnosti, kot je opredeljeno v nacionalnem pravu;

(f) dejavnost osebne družbe;

(g) podatki o družbenikih osebne družbe, ki zastopajo osebno družbo v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih, ter informacije o tem, ali lahko družbeniki osebne družbe, pooblaščeni za zastopanje osebne družbe, tako nastopajo sami ali morajo delovati skupaj;

(h) informacije o podružnicah, ki jih je osebna družba odprla v drugi državi članici, vključno z imenom, registrsko številko, EUID in državo članico, v kateri je podružnica registrirana.“;

(25)v členu 21 se doda naslednji odstavek:

„5. Ta člen se uporablja za člena 14a in 14b.“;

(26)v členu 22 se doda naslednji odstavek:

„7. Vzpostavijo se povezave med sistemom povezovanja registrov, sistemom povezovanja registrov dejanskega lastništva iz členov 30(10) in 31(9) Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta *ter sistemom za medsebojno povezovanje registrov insolventnosti iz člena 25(1) Uredbe (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta **.

Zaradi vzpostavitve povezav v skladu s prvim pododstavkom se ne spremenijo ali zaobidejo pravila in zahteve v zvezi z dostopom do informacij, določeni v ustreznih okvirih, s katerimi se vzpostavljajo navedeni registri in povezovanje.

___

Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

**    Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (prenovitev) (UL L 141, 5.6.2015, str. 19).“;

(27)v členu 24 se doda naslednji odstavek:

„2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme tudi naslednje:

(a) podroben seznam podatkov in tehničnih specifikacij za opredelitev metod pridobivanja informacij med registrom družbe ustanoviteljice in registrom družbe, ki se ustanavlja, iz člena 13g(2a) ter med registrom družbe in registrom podružnice iz člena 28a(5);

(b) podroben seznam podatkov, uporabo razlagalnih oznak in tehnične specifikacije za opredelitev informacij iz členov 14a in 14b ter člena 19a(2), ki so dostopne prek sistema povezovanja registrov;

(c) podroben seznam podatkov in tehničnih specifikacij za izmenjavo informacij med registri iz člena 14b(5);

(d) tehnične podrobnosti in podroben seznam podatkov za vizualizacijo strukture skupine iz člena 14b(10);

(e) tehnične standarde in taksonomijo za dokumente in informacije, ki jih je treba vpisati v skladu s členom 16(6), ob upoštevanju tehničnih standardov, ki se že uporabljajo v registrih držav članic;

(f) tehnične specifikacije, taksonomijo in večjezične predloge za potrdilo družbe EU iz člena 16b;

(g) tehnične specifikacije, taksonomijo in večjezični standardni model digitalnega pooblastila EU iz člena 16c;

(h) tehnične specifikacije in podroben seznam podatkov za opredelitev medsebojne dostopnosti med povezovanji iz člena 22(7), kar vključuje uporabo enotnega identifikatorja za družbe, dodeljenega v skladu s členom 16;

(i) tehnične specifikacije in podroben seznam podatkov za opredelitev preverjanja iz člena 16e(1), točka (b).

Taki izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 164(2).“;

(28)v členu 26 se doda naslednji pododstavek:

„Ta člen se uporablja tudi za družbe, navedene v Prilogi IIB.“;

(29)člen 28 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 28

Kazni

Države članice določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni vsaj v primeru:

(a) nerazkritja dokumentov in informacij, kot se zahteva s členi 14, 14a in 14b;

(b) nevpisa sprememb v roku, določenem v členu 15(2);

(c) nenavedbe obveznih informacij iz člena 26 v trgovinskih dokumentih ali na katerem koli spletišču družbe.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvrševanje teh kazni.“;

(30)v členu 28a(4) se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) preverjanje zakonitosti dokumentov in informacij, vloženih za registracijo podružnice, razen dokumentov in informacij, pridobljenih iz registra družbe v skladu z odstavkom 5;“;

(31)v členu 28a(5) se prvi pododstavek črta;

(32)v členu 28a se vstavi naslednji odstavek:

„5a.    Kadar družba, navedena v Prilogi II ali IIB, registrira podružnico v drugi državi članici, države članice zagotovijo, da register, v katerem poteka registracija podružnice, prek sistema povezovanja registrov pridobi dokumente in informacije o družbi, ki so pomembni za postopek registracije in so na voljo v registru države članice, v kateri je ta družba registrirana, od družbe pa se ne zahteva njihova predložitev. Register lahko pridobi tudi potrdilo družbe EU v skladu s členom 16b. Države članice ta odstavek uporabljajo tudi za vse druge oblike registracije podružnic, ki ne potekajo v celoti prek spleta.

Kadar je v skladu z nacionalnim pravom za obravnavo katerega koli vidika registracije podružnice pooblaščen kateri koli organ, oseba ali telo, za opravljanje takih nalog pa so potrebni dokumenti in informacije iz prvega pododstavka, register države članice, v kateri poteka registracija podružnice, temu organu, osebi ali telesu zagotovi pridobljene dokumente in informacije.“;

(33)v členu 28b(1) se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„1.     Države članice zagotovijo, da se lahko dokumenti in informacije iz člena 30 ali njihove morebitne spremembe vpišejo prek spleta v skladu s členom 15(2), točki (a) in (b).“;

(34)v členu 30(2) se črta točka (c);

(35)v členu 36 se dodajo naslednji odstavki:

„3.    Dokumenti in informacije iz člena 37 so javno dostopni prek sistema povezovanja registrov. Smiselno se uporabljata člen 18 in člen 19(1).

4.    Države članice zagotovijo, da so prek sistema povezovanja registrov brezplačno na voljo vsaj naslednje informacije in dokumenti:

(a)firma družbe in firma podružnice, če se ta razlikuje od firme družbe;

(b)pravna oblika družbe;

(c)pravo države, ki velja za družbo;

(d)kadar tako določa navedeno pravo, register, v katerega je družba vpisana, in registrska številka družbe v zadevnem registru;

(e)naslov podružnice;

(f)podatki o osebah, ki so pooblaščene za zastopanje družbe v poslih s tretjimi osebami in v sodnih postopkih:

— kot organ družbe, ustanovljen v skladu z zakonodajo, ali kot člani takega organa,

— kot stalni zastopniki družbe za dejavnosti podružnice.

Navede se obseg pooblastila oseb, pooblaščenih za zastopanje družbe, in tudi, ali lahko te osebe družbo zastopajo posamično ali morajo delovati skupaj;

(g)enotni identifikator podružnice v skladu z odstavkom 5.

5.    Države članice člen 29(4) smiselno uporabljajo za podružnice družb iz tretjih držav.“;

(36)člen 40 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 40

Kazni

Države članice določijo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, če se ne razkrijejo zadeve, določene v členih 29, 30, 31, 36, 37 in 38 ter če na dopisih in naročilnicah manjkajo obvezne informacije, določene v členih 35 in 39.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo izvrševanje teh kazni.“;

(37)    vstavi se Priloga IIB, kot je določena v Prilogi k tej direktivi.

Člen 3

Prenos

1.Države članice najpozneje do [Urad za publikacije: zadnji dan 24. meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi] sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji takoj sporočijo besedilo teh predpisov.

Navedene predpise uporabljajo od [Urad za publikacije: zadnji dan 30. meseca po datumu začetka veljavnosti te direktive o spremembi].

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.Države članice Komisiji sporočijo besedilo temeljnih predpisov nacionalnega prava, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 4

Poročanje in pregled

1.Komisija do [Urad za publikacije: datum – pet let po koncu obdobja za prenos te direktive] izvede oceno te direktive ter predloži poročilo o ugotovitvah Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

Države članice Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije za pripravo poročila, zlasti s predložitvijo podatkov v zvezi z odstavkom 2.

2.V poročilu Komisije se med drugim ocenijo:

(a)praktične izkušnje z uporabo potrdila družbe EU;

(b)praktične izkušnje z uporabo digitalnega pooblastila EU;

(c)praktične izkušnje z zmanjšanjem formalnosti v čezmejnih primerih za družbe.

3.Komisija oceni tudi:

(a)možnosti za medsektorsko interoperabilnost med sistemom povezovanja poslovnih registrov in drugimi sistemi, ki zagotavljajo mehanizme za sodelovanje med pristojnimi organi;

(b)ali so potrebni dodatni ukrepi za celovito obravnavo potreb invalidov pri dostopu do informacij o družbah, ki jih zagotavljajo poslovni registri.

4.Poročilu se po potrebi priloži predlog za nadaljnjo spremembo Direktive (EU) 2017/1132.

Člen 5

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 6

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

Vsebina

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

1.7.Načrtovani način(i) izvrševanja proračuna

2.UKREPI UPRAVLJANJA

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku)

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju

3.3.Ocenjene posledice za prihodke

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja 

1.3.Ukrep, na katerega se predlog/pobuda nanaša 

☒ Nov ukrep 

 Nov ukrep na podlagi pilotnega projekta / pripravljalnega ukrepa 67  

 Podaljšanje obstoječega ukrepa 

 Združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

1.4.4.Kazalniki smotrnosti

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije 

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

 Časovno omejeno

–    od [D. MMMM] LLLL do [D. MMMM] LLLL,

–    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

☒ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2025 in 2028,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani način(i) izvrševanja proračuna 68  

☒ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☒ z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–    prek izvajalskih agencij.

 Deljeno upravljanje z državami članicami.

 Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

– tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

– mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

– EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

– organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

– subjektom javnega prava,

– subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor imajo ti subjekti ustrezna finančna jamstva,

– subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki imajo ustrezna finančna jamstva,

– organom ali osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

–Pri navedbi več kot enega načina upravljanja je treba to natančneje obrazložiti v oddelku „opombe“.

Opombe

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.2.1.Utemeljitev načinov upravljanja, mehanizmov financiranja, načinov plačevanja in predlagane strategije kontrol

2.2.2.Podatki o ugotovljenih tveganjih in vzpostavljenih sistemih notranjih kontrol za njihovo zmanjševanje

2.2.3.Ocena in utemeljitev stroškovne učinkovitosti kontrol (razmerje „stroški kontrol ÷ vrednost z njimi povezanih upravljanih sredstev“) ter ocena pričakovane stopnje tveganja napake (ob plačilu in ob zaključku) 

2.3.Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

Navedite obstoječe ali načrtovane preprečevalne in zaščitne ukrepe, npr. iz strategije za boj proti goljufijam.

3.OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

·Zahtevane nove proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

–    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za poslovanje.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za poslovanje, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga 5 k Sklepu Komisije o notranjih pravilih za izvrševanje oddelka splošnega proračuna Evropske unije za Komisijo), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

–X    Za predlog/pobudo niso potrebne odobritve za upravne zadeve.

–    Za predlog/pobudo so potrebne odobritve za upravne zadeve, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–X    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa

XX je zadevno področje ali naslov v proračunu.

Potrebe po človeških virih se krijejo z osebjem GD, ki je že dodeljeno za upravljanje ukrepa in/ali je bilo prerazporejeno znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

Opis nalog:

3.2.4.Skladnost z veljavnim večletnim finančnim okvirom 

Predlog/pobuda:

–X    se lahko v celoti financira s prerazporeditvijo znotraj zadevnega razdelka večletnega finančnega okvira;

–    zahteva uporabo nedodeljene razlike do zgornje meje v zadevnem razdelku večletnega finančnega okvira in/ali uporabo posebnih instrumentov, kot so opredeljeni v uredbi o večletnem finančnem okviru;

–    zahteva spremembo večletnega finančnega okvira.

3.2.5.Udeležba tretjih oseb pri financiranju 

V predlogu/pobudi:

–X    ni načrtovano sofinanciranje tretjih oseb.

–    je načrtovano sofinanciranje, kot je ocenjeno v nadaljevanju:

odobritve v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.3.Ocenjene posledice za prihodke 

–☒    Predlog/pobuda nima finančnih posledic za prihodke.

–    Predlog/pobuda ima finančne posledice, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

–    za lastna sredstva,

–    za druge prihodke.

–navedite, ali so prihodki dodeljeni za odhodkovne vrstice     

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Za namenske prejemke navedite zadevne odhodkovne proračunske vrstice.

Druge opombe (npr. metoda/formula za izračun posledic za prihodke ali druge informacije).

(1)    COM(2021) 118 final.

(2)    COM(2021) 350 final.

(3)    COM(2020) 103 final.

(4)     Iskanje podjetij v evropskih poslovnih registrih .

(5)    COM(2022) 548 final.

(6)    Direktiva (EU) 2019/1151 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132.

(7)    COM(2021) 118 final.

(8)    COM(2020) 710 final.

(9)    COM(2021) 350 final.

(10)    COM(2020) 103 final.

(11)     Sklepi Evropskega sveta, 24. in 25. marec 2022 – Consilium (europa.eu) .

(12)    Uredba (EU) št. 910/2014.

(13)    COM(2021) 281 final.

(14)    Direktiva (EU) 2015/849, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843.

(15)    Uredba (EU) 2015/848.

(16)     Evropski portal e-pravosodje – sistem povezovanja registrov dejanskega lastništva (BORIS) (europa.eu) .

(17)     Evropski portal e-pravosodje – Iskanje insolventnih dolžnikov v registrih insolventnosti in stečajev EU (europa.eu) .

(18)

       Predlog direktive Sveta o določitvi pravil za preprečevanje zlorabe slamnatih subjektov za davčne namene in spremembi Direktive 2011/16/EU (COM(2021) 565 final).

(19)        Uredba (EU) 2018/1724.

(20)        Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske enotne točke dostopa, ki zagotavlja centraliziran dostop do javno dostopnih informacij, pomembnih za finančne storitve, kapitalske trge in trajnostnost (COM(2021) 723 final).

(21)    Glej uvodno izjavo 23 in Prilogo II k Uredbi (EU) 2018/1724.

(22)    V skladu s pristopom, uvedenim v Direktivi (EU) 2019/1151, uvodna izjava 9 in člen 13f. V uvodni izjavi 9 je pojasnjena tudi razlika med navedeno direktivo in uredbo o enotnem digitalnem portalu.

(23)        Direktiva (EU) 2019/1024.

(24)        Uredba (EU) 2019/2152.

(25)        Uredba (EU) 2016/1191.

(26)    Uredba (EU) št. 910/2014.

(27)    COM(2021) 281 final.

(28)     Posodobitev digitalnega prava družb (europa.eu) .

(29)    Svet MSP je orodje, ki Komisiji omogoča, da ciljno usmerjeno vzpostavi stik z MSP, organiziran pa je v sodelovanju s partnerji v evropski podjetniški mreži.

(30)     Pravo družb in korporativno upravljanje (europa.eu) .

(31)     Register strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih skupin (europa.eu) .

(32)    Dveh od teh srečanj se je udeležila tudi podskupina skupine CLEG, ki se ukvarja s sistemom BRIS, tj. podskupina CLEG-BRIS, ki združuje predstavnike držav članic iz poslovnih registrov.

(33)     Pravo družb in korporativno upravljanje (europa.eu) .

(34)     Register strokovnih skupin Komisije in drugih podobnih skupin (europa.eu) .

(35)    SWD(2023) 179.

(36)     Standard za zagonska podjetja – omogočiti predložitev pravnih dokumentov iz drugih jurisdikcij EU kot dokazilo za ustanovitev zagonskega podjetja (ali ustanovitev hčerinske družbe obstoječega zagonskega podjetja, ki se širi na enotnem trgu).

(37)    Uredba (EU) 2021/1119 z dne 30. junija 2021 o vzpostavitvi okvira za doseganje podnebne nevtralnosti.

(38)    Uredba (EU) 2016/679, Uredba (EU) 2018/1725, na primer sodba C-398/15, Manni.

(39)    Dodatna pomoč bi lahko bila na voljo prek instrumentov EU, med drugim Instrumenta za tehnično podporo, ki s prilagojenim tehničnim strokovnim znanjem državam članicam pomaga pri oblikovanju, razvoju in izvajanju reform, tudi v zvezi z enostavnostjo poslovanja, agendo za digitalizacijo in uporabo digitalnih orodij.

(40)    COM(2022) 720 final.

(41)    COM(2017) 134 final.

(42)    Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(43)    Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (prenovitev) (UL L 141, 5.6.2015, str. 19).

(44)    UL C, , str. .

(45)    UL C , , str. .

(46)    Direktiva (EU) 2017/1132 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o določenih vidikih prava družb (UL L 169, 30.6.2017, str. 46).

(47)    Direktiva (EU) 2019/1151 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi Direktive (EU) 2017/1132 glede uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb (UL L 186, 11.7.2019, str. 80).

(48)    Priporočilo Komisije z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(49)    COM(2021) 118 final.

(50)    COM(2020) 710 final.

(51)    COM(2021) 350 final.

(52)    COM(2020) 103 final.

(53)    Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).

(54)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(55)    Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

(56)    Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(57)    Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(58)    Direktiva (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (UL L 156, 19.6.2018, str. 43).

(59)    Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti (prenovitev) (UL L 141, 5.6.2015, str. 19).

(60)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(61)    Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).

(62)    Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).

(63)    UL C 369, 17.12.2011, str. 14.

(64)    Uredba (EU) 2018/1724 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. oktobra 2018 o vzpostavitvi enotnega digitalnega vstopnega mesta za zagotavljanje dostopa do informacij, do postopkov ter do storitev za pomoč in reševanje težav ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L 295, 21.11.2018, str. 1).

(65)    Glej tudi Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi ukrepov za visoko raven interoperabilnosti javnega sektorja v Uniji (akt o interoperabilni Evropi) (COM(2022) 720 final) ter Sporočilo o okrepljeni politiki interoperabilnosti javnega sektorja – Povezovanje javnih storitev, podpiranje javnih politik in zagotavljanje javnih koristi – „interoperabilni Evropi“ naproti (COM(2022) 710 final).

(66)    UL…

(67)    Po členu 58(2), točka (a) oz. (b), finančne uredbe.

(68)    Pojasnila o načinih izvrševanja proračuna in sklici na finančno uredbo so na voljo na spletišču BUDGpedia: https://myintracomm.ec.europa.eu/corp/budget/financial-rules/budget-implementation/Pages/implementation-methods.aspx .

(69)    Dif. = diferencirana sredstva / nedif. = nediferencirana sredstva.

(70)    Efta: Evropsko združenje za prosto trgovino.

(71)    Države kandidatke in po potrebi potencialne kandidatke z Zahodnega Balkana.

(72)    Razvoj informacijske tehnologije bo potreben tudi v obdobju od leta 2028, da se dokonča razvojno vzdrževanje, ki mu bo sledilo osnovno vzdrževanje. 

(73)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(74)    Razvoj informacijske tehnologije bo potreben tudi v obdobju od leta 2028, da se dokonča razvojno vzdrževanje, ki mu bo sledilo osnovno vzdrževanje. 

(75)    Razvoj informacijske tehnologije bo potreben tudi v obdobju od leta 2028, da se dokonča razvojno vzdrževanje, ki mu bo sledilo osnovno vzdrževanje. 

(76)    Realizacije so dobavljeni proizvodi in opravljene storitve (npr. število financiranih izmenjav študentov, število kilometrov novozgrajenih cest …).

(77)    Tehnična in/ali upravna pomoč ter odhodki za podporo izvajanja programov in/ali ukrepov EU (prej vrstice BA), posredne raziskave, neposredne raziskave.

(78)    Človeški viri bodo potrebni tudi v obdobju od leta 2028 za zagotavljanje upravljanja poslovanja in projektnega vodenja sistema. 

(79)    PU = pogodbeni uslužbenec; LU = lokalni uslužbenec; NNS = napoteni nacionalni strokovnjak; ZU = začasni uslužbenec; MSD = mladi strokovnjak na delegaciji.

(80)    Dodatna zgornja meja za zunanje sodelavce v okviru odobritev za poslovanje (prej vrstice BA).

(81)    Pri tradicionalnih lastnih sredstvih (carine, prelevmani na sladkor) se navedejo neto zneski, tj. bruto zneski po odbitku 20 % stroškov pobiranja.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 29.3.2023

COM(2023) 177 final

PRILOGA

k Predlogu

DIREKTIVE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o spremembi direktiv 2009/102/ES in (EU) 2017/1132 glede nadaljnje razširitve in nadgradnje uporabe digitalnih orodij in postopkov na področju prava družb

{SEC(2023) 377 final} - {SWD(2023) 177 final} - {SWD(2023) 178 final} - {SWD(2023) 179 final}

PRILOGA

PRILOGA IIB

OBLIKE DRUŽB IZ ČLENOV 7, 10, 13, 13f, 13g, 13j, 14a, 15, 16, 16b, 16c, 18, 19a, 26 in 28a