EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 18.4.2023

COM(2023) 206 final

2023/0100(NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o izboljšanju zagotavljanja digitalnih spretnosti v izobraževanju in usposabljanju

{SWD(2023) 205}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru o stanju v Uniji leta 2022 kot velik izziv poudarila pomanjkanje spretnosti in predlagala, naj bo leto 2023 evropsko leto spretnosti 1 .

Medtem ko je digitalna preobrazba vseprisotna in tehnologija vse bolj postaja del vsakdanjega življenja, številni ljudje še vedno nimajo digitalnih spretnosti, potrebnih v današnji družbi in gospodarstvu 2 . Kriza zaradi COVID-19 je razkrila tveganje povečanja neenakosti zaradi nezadostne ravni digitalnih spretnosti 3 . Pokazala je tudi, da ima lahko tehnologija, če ni uporabljena modro, negativen vpliv na osebno dobrobit in duševno zdravje 4 . Ob prelomnem potencialu nekaterih nastajajočih tehnologij, kot je generativna umetna inteligenca, je postalo jasno, da so digitalne spretnosti ključne za izkoriščanje možnosti, ki jih ponujajo ta orodja, ob hkratni obravnavi morebitnih tveganj. Povpraševanje po osnovnih digitalnih spretnostih narašča, nove specializirane digitalne spretnosti se pojavljajo v vseh sektorjih in poklicih 5 , strokovnjakinj in strokovnjakov za IKT pa primanjkuje.

Digitalni kompas 6 in akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic 7 postavljata ambiciozne cilje v podporo državam članicam pri digitalni preobrazbi. Njun namen je zagotoviti, da bo imelo 80 % odraslih vsaj osnovne digitalne spretnosti in da bo v EU na področju IKT zaposlenih 20 milijonov oseb, delež žensk med njimi pa bo večji. Ti cilji so izraženi v sklepu o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 8 in dopolnjeni s ciljem, določenim v okviru evropskega izobraževalnega prostora 9 , da se delež tistih z nizkimi dosežki pri računalniški in informacijski pismenosti zmanjša na manj kot 15 %.

Kot je navedeno v deklaraciji o digitalnih pravicah in načelih 10 , je pridobitev digitalnih spretnosti pravica 11 . Digitalne spretnosti, priznane kot ključna kompetenca za vseživljenjsko učenje 12 , vključujejo samozavestno, kritično in odgovorno uporabo digitalnih tehnologij ter interakcijo z njimi pri učenju, delu in družbenem udejstvovanju 13 . To se nanaša tudi na osebne finance, saj so zaradi povečane digitalizacije finančnih produktov in storitev digitalne spretnosti postale bistvene za dostop do finančnih storitev in sprejemanje informiranih odločitev. Digitalne spretnosti prispevajo tudi k odpornosti gospodarstva Unije.

Razvoj digitalnih spretnosti je ena od prednostnih nalog v akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje 2021–2027, ki določa dolgoročni pristop Komisije k digitalni preobrazbi 14 v izobraževanju in usposabljanju. Njena vizija je bila podprta s Sklepi Sveta o digitalnem izobraževanju v evropskih družbah znanja 15 , v katerih so države članice pozvale Komisijo, naj začne razmislek o digitalni preobrazbi sistemov izobraževanja in usposabljanja. Predsednica Ursula von der Leyen je v govoru o stanju v Uniji leta 2021 poudarila, da morajo voditelji in voditeljice pozornost nameniti digitalnemu izobraževanju in spretnostim, ter začela strukturirani dialog za podporo državam članicam z integriranim, skladnim in ambicioznejšim pristopom 16 . V sklepih Evropskega sveta iz februarja 2023 je navedeno, da so potrebni ambicioznejši ukrepi za nadaljnji razvoj spretnosti, potrebnih za zeleni in digitalni prehod 17 .

Mehanizem za okrevanje in odpornost, del odziva EU na pandemijo COVID-19, je bil zasnovan kot ključni instrument za pospeševanje digitalne preobrazbe. Nacionalni načrti, ki so jih predložile države članice, vključujejo širok nabor reform in naložb na področju digitalnih spretnosti, kot so na primer prenova izobraževalnih programov ter možnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje za učitelje, mentorje in delovno silo 18 . Hkrati je strukturirani dialog potrdil politični pomen, ki ga vlade pripisujejo potrebi po usklajenem ukrepanju. Kar zadeva digitalne spretnosti, so v središču razprav držav članic tri teme: (1) reforme v okviru formalnega izobraževanja; (2) nove obsežne pobude zunaj formalnega izobraževanja; (3) tekoča prizadevanja za izboljšanje spremljanja, evalvacije in preverjanja. Za splošno zahtevo se je izkazala potreba po večjem usmerjanju in podpori v zvezi z digitalnimi spretnostmi na ravni EU.

Namen tega predloga priporočila Sveta je podpreti države članice pri spoprijemanju z izzivi v zvezi z razvojem digitalnih spretnosti ter sposobnostjo sistemov izobraževanja in usposabljanja, da podprejo njihovo zagotavljanje 19 . V predlogu je priznan pomen digitalnih spretnosti za vse, upoštevajo se vse ravni izobraževanja in usposabljanja ter poziva k sodelovanju različnih deležnikov. Njegovo izvajanje bo podprlo doseganje ciljev na ravni EU glede digitalnih spretnosti, tudi z obravnavo socialne in teritorialne razsežnosti obstoječih vrzeli v spretnostih. Predlog je usklajen z rezultati iz poročila o Konferenci o prihodnosti Evrope 20 .

Ta pobuda dopolnjuje predlog priporočila Sveta o ključnih omogočitvenih dejavnikih uspešnega digitalnega izobraževanja in usposabljanja iz akcijskega načrta za digitalno izobraževanje 2021–2027.

•Izzivi, obravnavani v predlaganem priporočilu Sveta

Nizka raven osnovnih digitalnih spretnosti ter naraščajoča potreba po naprednih in specializiranih digitalnih spretnostih vzbujata veliko zaskrbljenost v vseh državah članicah.

Le 54 % ljudi (starih od 16 do 74 let) ima vsaj osnovne digitalne spretnosti 21 – cilj na ravni EU pa je 80 %. Med državami članicami in znotraj držav so velike razlike zaradi vrzeli med podeželskimi območji in mesti ter zaradi velikega vpliva starosti, socialno-ekonomskega ozadja in izobrazbe na raven digitalnih spretnosti 22 .

Več kot tretjini delovne sile EU primanjkuje digitalnih spretnosti, potrebnih na večini delovnih mest 23 , kljub naraščajočemu povpraševanju v vseh poklicih, zlasti v netehnoloških panogah 24 .

Raven digitalnih spretnosti evropske mladine (od 16 do 24 let) je višja kot pri celotnem prebivalstvu (54 %). Vseeno pa imajo vsaj osnovne digitalne spretnosti manj kot štiri petine mladih ljudi (71 %) 25 . Leta 2018 je bilo v državah članicah, ki so sodelovale v mednarodni raziskavi računalniške in informacijske pismenosti (ICILS), v povprečju približno 34 % učencev in učenk opredeljenih kot poduspešnih 26 v digitalnih spretnostih (cilj je 15 %), pri čemer so velike razlike povezane s spolom 27 , socialno-ekonomskim, migrantskim ali romskim ozadjem 28 .

Število zaposlenih strokovnjakinj in strokovnjakov za IKT (9 milijonov leta 2021) ne zadostuje za potrebe trga dela in je veliko nižje od cilja na ravni EU v višini 20 milijonov. Krepitev zakonitih migracijskih poti ter priznavanje spretnosti in kvalifikacij, pridobljenih v tretjih državah, lahko pripomoreta k privabljanju več talentov v EU 29 . Sektor zaznamuje tudi veliko neravnovesje med spoloma, saj je med strokovno delovno silo v IKT 81 % moških 30 . Spodbuditev več žensk za delo na tem področju je bistvenega pomena za odpravljanje spolne segregacije in pomanjkanja osebja.

Za potrebe potekajoče digitalne preobrazbe je treba sisteme izobraževanja in usposabljanja prilagoditi tako, da bodo ustrezali učnim potrebam ljudi, ki uporabljajo tehnologije, ki se hitro spreminjajo, pogosto prelomno. Dolgoročni dokazi in nedavna posvetovanja z deležniki kažejo, da je glavni vzrok za poduspešnost nezadostno zagotavljanje digitalnih spretnosti v izobraževanju in usposabljanju.

Vzgoja in varstvo predšolskih otrok imata temeljno vlogo pri podpori otrok, da postanejo aktivni državljani in učeči se. Raziskave kažejo, da otroci uporabljajo digitalne tehnologije vedno bolj zgodaj, in to večinoma doma, s posnemanjem vedenja odraslih ter s strategijo poskusov in napak, ki ni brez nevarnosti 31 . Digitalno kompetentni strokovnjaki in strokovnjakinje na ravni vzgoje in varstva predšolskih otrok lahko podprejo otroke in njihove družine pri razvoju spretnosti, potrebnih za varno uporabo tehnologije, ter pri tem zagotavljajo tudi enake možnosti.

V formalnem izobraževanju (primarnem in sekundarnem) se digitalne spretnosti razvijajo na različne načine 32 . Številne države članice so pred kratkim spremenile ali trenutno pregledujejo svoje izobraževalne programe: medtem ko je polovica reform, omenjenih v strukturiranem dialogu, prečnih, približno tretjina vključuje uvedbo ločenega predmeta v izobraževalni program. Nastajajoči trend se osredotoča na vključevanje učnih izidov iz informatike za nižje in višje sekundarno izobraževanje.

Medpredmetno izvajanje, pri katerem se digitalne spretnosti poučujejo pri večini predmetov, prispeva k angažiranju večjega števila učiteljev in učencev. Trend razvijanja digitalnih spretnosti prek ločenega predmeta, kot je informatika, potrjujejo nedavne študije, ki kažejo na različne metode izvajanja, pri čemer se zagotavljanje pogosto začne na sekundarni ravni in je delno izbirno, zato ne doseže vseh učencev in učenk 33 . Nekatere države vključujejo vidike digitalnih spretnosti ali informatike v druge predmete (kot sta matematika in naravoslovje), da bi se izognile oblikovanju novega predmeta in izboljšale učinkovitost ponujenega izobraževanja.

Poseben učni načrt za digitalne spretnosti (naj bo to ločen predmet ali tema, vključena po vseh predmetih ali v drug predmet) je treba dopolniti z načrtom, da ga bodo digitalno kompetentni učitelji in učiteljice razumeli, sprejeli, izvajali, podpirali in vrednotili. Izzivi se pojavljajo pri zagotavljanju kakovostnega poučevanja, ustreznih virov, spolno uravnoteženega pridobivanja spretnosti in ustreznega preverjanja.

V zadnjih letih je bilo storjeno veliko za spodbujanje digitalne preobrazbe poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU). To se bo nadaljevalo v okviru nacionalnih načrtov za izvajanje priporočila Sveta o PIU iz leta 2020 34 . Vendar pa se številne pobude osredotočajo na uporabo tehnologije za poučevanje in učenje, ne pa na krepitev razvoja digitalnih spretnosti 35 . Čeprav sta oba vidika pomembna, politike na področju PIU večinoma združujejo digitalizacijo sektorja in ukrepe, osredotočene na digitalne spretnosti učečih se. Dokazi iz študije iz leta 2020 kažejo, da so v začetnem PIU digitalne spretnosti običajno integrirane v druge predmete in niso ločen predmet. Kljub velikemu povpraševanju po razvoju specializiranih digitalnih spretnosti (ki bi vključevale vidike informatike) se sektor PIU srečuje z izzivi pri odzivanju na to povpraševanje, pri čemer obstajajo znatne razlike v različnih okoljih in med državami članicami 36 .

Učna ponudba v visokem šolstvu mora biti tako splošna kot tudi sektorska 37 . Na univerzitetni ravni se digitalne spretnosti večinoma razvijajo prek posebnih programov IKT kljub pomenu, ki ga imajo za vse poklice. Leta 2019 se je manj kot 5 % mladih odločilo za vpis v programe, povezane z IKT, pri čemer je bila udeležba žensk nizka 38 . V strukturiranem dialogu je bila poudarjena zaskrbljenost držav članic, pa tudi prizadevanja za razvoj digitalnih spretnosti v širokem naboru visokošolskih programov in za povečanje števila študentov in zlasti študentk, ki pridobivajo napredne digitalne spretnosti. Razpoložljivi podatki kažejo, da v EU primanjkuje strokovnega znanja za poučevanje naprednih digitalnih tehnologij 39 . Vzajemno priznavanje kvalifikacij med državami članicami ovirajo razlike, ki izhajajo iz ustreznosti in vsebine izobraževanja in usposabljanja strokovnjakinj in strokovnjakov za IKT, kar zmanjšuje mobilnost talentov na področju IKT. V tem kontekstu organi, kot so mreže ENIC-NARIC 40 ali agencije za zagotavljanje kakovosti, spodbujajo sodelovanje v zvezi z akademskim priznavanjem kvalifikacij.

Učenje odraslih je sektor, v katerem so izzivi najbolj raznoliki. Kljub pomenu izpopolnjevanja in preusposabljanja ostaja zagotavljanje digitalnih spretnosti za odrasle razpršeno. Tudi kadar obstaja vrsta možnosti, pogosto ni regionalnega ali nacionalnega pregleda ponujenih programov. Poleg tega izzivi, povezani z dostopnostjo, povzročajo dodatne neenakosti 41 . Tak položaj je pogost pri učenju odraslih na splošno in ni specifičen za digitalne spretnosti. V zvezi s tem kratki tečaji, ki omogočajo pridobitev mikrodokazil, pripomorejo k zagotavljanju prilagodljivih učnih možnosti za odrasle 42 .

V strukturiranem dialogu je bil izkazan trend novih obsežnih pobud za digitalne spretnosti za prikrajšane skupine in brezposelne 43 . Večina držav članic je poročala o velikih težavah pri izboljšanju digitalnih spretnostih odraslih zaradi pomanjkanja financiranja ter tudi motivacije in ozaveščanja. Nekatere so navedle tudi, da podjetja, zlasti MSP, nimajo finančnih in človeških virov za usposabljanje in izpopolnjevanje osebja. V nekaterih primerih so države članice opozorile na potrebo po večji podpori EU za povečanje udeležbe, doseganje ranljivih skupin, razširitev majhnih ali pilotnih pobud ter spremljanje stopenj udeležbe in rezultatov. Kljub krovnemu cilju EU v višini 60 % ostaja udeležba odraslih v učenju, tudi digitalnih spretnosti, v večini držav članic omejena 44 .

Poleg sektorskih vprašanj obstajajo splošni izzivi, ki so pomembni za vse ravni izobraževanja in usposabljanja:

–specializirano učno osebje: težko je zaposliti, zadržati in usposobiti učitelje in učiteljice, zlasti na področju informatike in drugih specifičnih ali naprednih digitalnih področjih. Razvoj ovira več dejavnikov: za ta področja se specializira malo ljudi, tiste, ki pa se, z lahkoto privabijo konkurenčnejše ponudbe v zasebnem sektorju. Programi izpopolnjevanja/preusposabljanja in obstoječi podporni ukrepi ne zadostujejo za zadovoljitev potreb po učiteljicah in učiteljih, zlasti na specifičnih ali naprednih digitalnih področjih;

–sosledje programov 45 : večina držav članic je razvila strategije za digitalne spretnosti, vendar jih malo uporablja celovit pristop k zagotavljanju smotrne razvrstitve programov na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja. Obstajajo izzivi v zvezi z zagotavljanjem doslednega izvajanja politik na področju digitalnih spretnosti na vseh ravneh in v vseh sektorjih izobraževanja in usposabljanja.

Države članice poudarjajo potrebo po podpori EU za kolegialno učenje in izmenjave o razvoju in preverjanju digitalnih spretnosti znotraj in zunaj formalnega izobraževanja in usposabljanja. Pozivajo tudi k izmenjavam o tem, kako usklajevati prizadevanja za odpravo vrzeli v digitalnih spretnostih, in vidijo vlogo Komisije pri financiranju nadaljnjih raziskav in zagotavljanju tehnične podpore.

•Cilji predlaganega priporočila Sveta

Cilji predloga so:

–spodbujati kakovosten, vključujoč in usklajen pristop k razvoju digitalnih spretnosti na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, ob podpori iz vseh sektorjev družbe in gospodarstva,

–omogočiti sodelovanje med državami članicami pri spodbujanju in zagotavljanju kakovostnega izobraževanja na področju informatike v šoli,

–podpirati visoko šolstvo pri razvoju digitalnih spretnosti v vseh disciplinah, obravnavati potrebo po specializiranih in naprednih digitalnih spretnostih ter spodbujati strokovno znanje pri razvoju večdisciplinarnih programov na področju najsodobnejših tehnologij,

–podpirati zagotavljanje digitalnih spretnosti v PIU in za odrasle ter izboljšati njegovo dostopnost,

–spodbujati ukrepe, povezane s potrjevanjem in vzajemnim priznavanjem digitalnih spretnosti,

–podpirati zaposlovanje, usposabljanje in zadržanje specializiranih učiteljev in mentorjev.

•Mednarodna razsežnost

Predlog temelji na prizadevanjih na mednarodni ravni in jih dopolnjuje. Prispeva k ciljem ZN glede trajnostnega razvoja do leta 2030 46 , zlasti k cilju 4 ter deloma k ciljem 5, 8 in 10.

Pobuda je skladna s tekočim delom v okviru načrta generalnega sekretarja Združenih narodov za digitalno sodelovanje in usklajena s pozivom svetovnega vrha o preobrazbi izobraževanja k ukrepanju glede digitalnega učenja.

Predlog prispeva tudi k ciljem strategije EU Global Gateway, da bi se vzpostavile trajnostne in zaupanja vredne povezave, ki so dobre za ljudi in planet.

Pri pripravi predloga so bili upoštevani rezultati Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev (PISA) pod okriljem OECD ter zbirka orodij in obeti za digitalne spretnosti. Cilj EU glede osmošolcev in osmošolk z nizkimi dosežki temelji na raziskavi ICILS, ki omogoča mednarodno primerjavo.

•Orodja za podporo izvajanju

Namen Komisije je vzpostaviti skupino na visoki ravni za digitalno izobraževanje in spretnosti, da bi se v formalni obliki nadaljevalo neformalno usklajevanje med nacionalnimi koordinatorji v okviru strukturiranega dialoga. S tem bi združili strokovno znanje z izobraževalnega in digitalnega področja, skupina pa bi lahko razvila smernice ali druga orodja za olajšanje nadaljnjega razvoja digitalnega izobraževanja.  

Predlog bo podprt z naslednjim:

–delovno skupino za digitalno izobraževanje: učenje, poučevanje in preverjanje,

–instrumenti EU, kot je Instrument za tehnično podporo, ter financiranjem EU iz programov, kot so Erasmus+, Evropski socialni sklad plus, Sklad za pravični prehod, Evropski sklad za regionalni razvoj, program Digitalna Evropa, Obzorje Evropa in NDICI – Globalna Evropa,

–obstoječimi orodji, platformami in skupnostmi, kot so okvir digitalnih kompetenc za državljane, evropsko vozlišče za digitalno izobraževanje, evropski teden programiranja, koalicija/platforma za digitalne spretnosti in delovna mesta, Europass, EPALE, hekaton za digitalno izobraževanje, Pakt za spretnosti,

–izboljšanimi dokazi in analizo z učnim laboratorijem za naložbe v kakovostno izobraževanje in usposabljanje,

–mednarodnimi raziskavami digitalnih spretnosti, kot so ICILS, PISA in program za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih (PIAAC),

–poročanjem in spremljanjem v okviru strateškega okvira evropskega izobraževalnega prostora (vključno s Pregledom izobraževanja in usposabljanja) in digitalnega desetletja.

•Dopolnjevanje z drugimi pobudami

Predlog dopolnjuje druge ukrepe EU, predstavljene v:

–sporočilu o evropskem izobraževalnem prostoru 47 ,

–akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje 2021–2027 48 ,

–evropskem programu znanj in spretnosti za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost 49 ,

Predlog bo prispeval tudi k izvajanju:

–programa politike Digitalno desetletje 50 ,

–evropskega stebra socialnih pravic in njegovega akcijskega načrta 51 ,

–strategij Unije enakosti,

–evropskega leta spretnosti 52 ,

–akademije za kibernetske veščine,

–sporočila z naslovom Izkoriščanje potenciala nadarjenih posameznikov v evropskih regijah 53 .

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

Ta predlog je v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU). V celoti upošteva odgovornost držav članic za vsebino poučevanja in organizacijo izobraževalnih sistemov ter njihovo kulturno in jezikovno raznolikost, hkrati pa izraža dopolnilno in podporno vlogo EU ter prostovoljno naravo evropskega sodelovanja na področju izobraževanja in usposabljanja. Pobuda ne predlaga nobene razširitve pristojnosti EU za sprejemanje predpisov ali zavezujočih zavez držav članic. Njena evropska dodana vrednost je v sposobnosti EU, da spodbudi politično sodelovanje ter s smernicami politik, skupnimi orodji in instrumenti podpre sisteme izobraževanja in usposabljanja.

•Sorazmernost

Ta predlog je v skladu z načelom sorazmernosti, kot je določeno v členu 5(4) PEU. Vsebina in oblika tega predloga ne presegata tega, kar je potrebno za dosego njegovih ciljev. Zaveze, ki jih bodo sprejele države članice, so prostovoljne in vsaka država članica se lahko svobodno odloči glede pristopa, ki ga bo uporabila.

•Izbira instrumenta

Kot prispevek k doseganju ciljev iz členov 165 in 166 PDEU ta pogodba določa, da Svet sprejme priporočila na predlog Komisije.

Priporočilo Sveta je primeren instrument na področju izobraževanja in usposabljanja, na katerem ima EU podporno odgovornost. Priporočila so bila pogosto uporabljena za evropske ukrepe na tem področju.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene in preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Komisija bo leta 2024 izvedla celovit pregled akcijskega načrta za digitalno izobraževanje ter ocenila njegov doseg in učinek.

Ocena priložnosti in izzivov, ki jih digitalna preobrazba prinaša za izobraževanje in usposabljanje, je bila opravljena v delovnem dokumentu služb Komisije, ki je priložen akcijskemu načrtu za digitalno izobraževanje 2021–2027 54 .

Ta predlog temelji na teh ugotovitvah in na rezultatih strukturiranega dialoga, ki je bil forum za razpravo o pripravljenosti obstoječih nacionalnih okvirov in zakonodaje za odzivanje na potrebe, povezane z digitalnim izobraževanjem in spretnostmi. Predlog temelji na prejšnjem delu, opravljenem v okviru digitalnega desetletja, vključno s trendi, ugotovljenimi z indeksom digitalnega gospodarstva in družbe (DESI).

•Posvetovanja z deležniki

Predlog temelji na izidih odprtega javnega posvetovanja, organiziranega leta 2020 za akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 55 , rezultatih strukturiranega dialoga in prispevkih, zbranih med postopkom obsežnega posvetovanja 56 .

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Predlog temelji na:

–rezultatih strukturiranega dialoga z državami članicami o digitalnem izobraževanju in spretnostih;

–spoznanjih, pridobljenih z izvajanjem strateškega okvira evropskega izobraževalnega prostora, Pregledu izobraževanja in usposabljanja ter sporočilih različnih delovnih skupin, tudi delovne skupine za digitalno izobraževanje: učenje, poučevanje in preverjanje;

–analizi rezultatov odprtega javnega posvetovanja o akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje 2021–2027 in priloženem delovnem dokumentu služb Komisije;

–širokem naboru poročil in študij o zadevnih temah, tudi o vplivu krize zaradi COVID-19, kakovostnih naložbah v izobraževanje in usposabljanje ter vrzeli v digitalnih spretnostih. S pregledom literature in dvema študijama so bile zagotovljene informacije o zagotavljanju digitalnih spretnosti za mlade in odrasle po vsej Evropi 57 ;

–z dokazi podprtem znanju in nasvetih Evropske mreže strokovnjakov za ekonomijo izobraževanja (EENEE) ter skupin strokovnjakov, ki pripravljajo smernice o boju proti dezinformacijam in spodbujanju digitalne pismenosti 58 ter o etični uporabi umetne inteligence in podatkov pri poučevanju in učenju 59 ;

–dokazih in prispevkih iz indeksa digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) ter mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti (ICILS);

–ad hoc analizi poročil in študij OECD, UNESCO, Sveta Evrope, Skupnega raziskovalnega središča, CEDEFOP in Eurydice ter projektov v okviru Instrumenta za tehnično podporo.

•Ocena učinka

Zaradi dopolnilnega pristopa dejavnosti k pobudam držav članic, prostovoljne narave predlaganih dejavnosti in obsega pričakovanih učinkov ocena učinka ni bila izvedena. Pripravljeni predlog temelji na prejšnjih študijah, odprtem javnem posvetovanju in ciljno usmerjenih posvetovanjih z deležniki 60 .

•Primernost in poenostavitev ureditve

Ni relevantno.

•Temeljne pravice

Ta predlog je v skladu s temeljnimi pravicami in načeli, priznanimi v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti s pravico do varstva osebnih podatkov iz člena 8, akademsko svobodo iz člena 13, pravico do izobraževanja iz člena 14, pravico do nediskriminacije iz člena 21 in pravico invalidov do vključenosti iz člena 26. Ukrepi se bodo izvajali v skladu s pravom EU o varstvu osebnih podatkov, zlasti Uredbo (EU) 2016/679 61 Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (splošna uredba o varstvu podatkov).

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Za to pobudo ne bodo potrebna dodatna sredstva iz proračuna EU.

5. DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Za podporo izvajanju Komisija predlaga, da se v sodelovanju z državami članicami razvijejo dejavnosti kolegialnega učenja in prepoznavanje dobrih praks ter raziskave, smernice, priročniki in drugo konkretno gradivo, ki temelji na dokazih. Komisija namerava o uporabi priporočila poročati v strateškem okviru evropskega izobraževalnega prostora.

•Obrazložitveni dokumenti (za direktive)

Ni relevantno.

•Kratek opis predloga priporočila Sveta in delovnega dokumenta služb Komisije

Predlog v skladu z evropskim letom spretnosti priznava pomen, ki ga imajo digitalne spretnosti v okviru dvojnega prehoda za aktivno udeležbo v družbi, socialno vključenost, enake možnosti za vse, dobrobit, varnost in teritorialno kohezijo ter zaposljivost, inovativnost, produktivnost in rast.

Namen predloga je na podlagi rezultatov strukturiranega dialoga in ob upoštevanju ciljev na ravni EU glede digitalnih spretnosti izboljšati zagotavljanje digitalnih spretnosti na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, tudi s krepitvijo tekočih prizadevanj in pozivanjem k večjemu sodelovanju med izobraževanjem in usposabljanjem, zasebnim sektorjem in civilno družbo.

V njem so predlagane smernice in ukrepi, ki jih lahko uporabijo države članice, da bolje razvijejo vse ravni digitalnih spretnosti (osnovne, napredne in specializirane) v izobraževanju, usposabljanju in vseživljenjskem učenju. Predstavlja tudi namero Komisije, da podpre in dopolni ukrepe držav članic na tem področju.

V priloženem delovnem dokumentu služb Komisije so predstavljena mnenja deležnikov in navedeni primeri obstoječih dokazov, politik in praks, na katerih temelji predlagano priporočilo Sveta.

2023/0100 (NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o izboljšanju zagotavljanja digitalnih spretnosti v izobraževanju in usposabljanju

SVET EVROPSKE UNIJE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 165(4) in 166(4) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Digitalne spretnosti so postale nujne v skoraj vsakem sektorju družbe in gospodarstva ter so temeljni kamen za socialno vključenost ljudi, dobrobit, aktivno državljanstvo, zaposljivost, produktivnost, varnost in rast 62 . Vsi državljani in državljanke jih potrebujejo, da so lahko obveščeni, uveljavljajo svoje pravice, dostopajo do spletnih storitev, komunicirajo ter uporabljajo, ustvarjajo in razširjajo digitalne vsebine.

(2)V sklepih Evropskega sveta z dne 9. februarja 2023 je bila poudarjena potreba po ambicioznejših ukrepih, da bi se z izobraževanjem, usposabljanjem, izpopolnjevanjem in preusposabljanjem dodatno razvijale spretnosti, potrebne za zeleni in digitalni prehod, da se bo mogoče odzvati na izzive pomanjkanja delovne sile in preoblikovanja delovnih mest, tudi v smislu socialno-ekonomskih in demografskih izzivov 63 .

(3)Po napovedi predsednice Evropske komisije o razglasitvi leta 2023 za evropsko leto spretnosti 64 je bil med Evropskim parlamentom in državami članicami dosežen politični dogovor o predlogu Komisije o sodelovanju za nadaljnje spodbujanje razvoja spretnosti 65 .

(4)Evropska deklaracija o digitalnih pravicah in načelih za digitalno desetletje iz leta 2022 66 opredeljuje, kako bi bilo treba evropske vrednote in temeljne pravice uporabiti v digitalnem svetu. V Deklaraciji je med načeli navedeno, da so ljudje v središču digitalne preobrazbe, da bi morala digitalna preobrazba prispevati k pravični družbi in gospodarstvu ter da ima vsakdo pravico do pridobitve digitalnih spretnosti.

(5)Pomen digitalnih spretnosti je priznan tudi v prvem načelu evropskega stebra socialnih pravic 67 . V tem kontekstu so bili sistemi izobraževanja in usposabljanja pozvani, da podprejo razvoj digitalnih spretnosti vseh državljank in državljanov. Tudi neformalni izvajalci se odzivajo na to potrebo s podpiranjem bogate in raznovrstne izobraževalne ponudbe za mlade in odrasle.

(6)Strategije Unije enakosti 68 poudarjajo pomembno vlogo kakovosti ter vključujočega izobraževanja in usposabljanja, da se doseže napredek na poti k Uniji enakosti za vse, ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost. Potrebni so ukrepi, da se to uresniči in premosti digitalni razkorak, zlasti za ranljive in socialno-ekonomsko prikrajšane skupine, ljudi, ki živijo na podeželskih in oddaljenih območjih, ter invalide.

(7)Sporočilo Komisije o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 69 predstavlja vizijo o vzpostavitvi sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki so odpornejši in bolj vključujoči.

(8)V okviru te vizije akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 70 določa pristop Evrope k izobraževanju v digitalni dobi in šteje razvoj digitalnih spretnosti za strateško prednostno nalogo. V načrtu je navedeno, da bi moralo biti dobro razumevanje digitalnega sveta del formalnega in neformalnega izobraževanja. To je še zlasti pomembno v kontekstu potekajoče digitalne preobrazbe in vpliva nastajajočih digitalnih orodij, ki temeljijo na primer na sistemih generativne umetne inteligence. To kaže na potrebo po tem, da institucije za izobraževanje in usposabljanje ljudi pripravijo za zdravo, varno in smiselno uporabo tehnologije.

(9)Predsednica Evropske komisije je v govoru o stanju v Uniji leta 2021 najvišje voditelje in voditeljice pozvala, naj pozornost namenijo digitalnemu izobraževanju in spretnostim, kar je pripeljalo do začetka strukturiranega dialoga o digitalnem izobraževanju in spretnostih 71 . Leta 2022 so države članice imenovale svoje predstavnike v skupino nacionalnih koordinatorjev na visoki ravni za strukturirani dialog, ki so bili pooblaščeni za zastopanje ustreznih služb svojih držav, odgovornih za različne vidike digitalnega izobraževanja, usposabljanja in spretnosti (vključno z izobraževanjem, delom, digitalnim področjem, industrijo in financami). Rezultati strukturiranega dialoga so pokazali potrebo držav članic po večjem usmerjanju, podpori in sodelovanju za okrepitev razvoja digitalnih spretnosti in za izboljšanje zagotavljanja digitalnih spretnosti z vidika vseživljenjskega učenja. Dragoceno delo te skupine bi bilo treba v prihodnosti nadaljevati.

(10)Priporočilo Sveta o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje 72 vključuje samozavestno, kritično, odgovorno in trajnostno uporabo digitalnih tehnologij ter interakcijo z njimi kot eno od osmih ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje. Okvir digitalnih kompetenc za državljane (DigComp) 73 opredeljuje ključne elemente digitalnih kompetenc na petih medsebojno povezanih področjih z različnimi ravnmi znanja. Ta okvir uporabljajo izvajalci izobraževanja, usposabljanja in potrjevanja kot referenco za razvoj in preverjanje digitalnih spretnosti.

(11)Pomen digitalnih spretnosti za družbo in zaposljivost podpira vrsta ciljev glede doseganja ravni digitalnih spretnosti. Svet se je z Resolucijo Sveta o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju pri uresničevanju evropskega izobraževalnega prostora in širše (2021–2030) 74 zavezal cilju na ravni Unije glede digitalnih spretnosti mladih, da bi se delež tistih z nizkimi dosežki do leta 2030 zmanjšal na manj kot 15 %. Evropski program znanj in spretnosti 75 predlaga spodbujanje razvoja digitalnih spretnosti in dosego cilja, da do leta 2025 70 % odraslih, starih od 16 do 74 let, pridobi vsaj osnovne digitalne spretnosti. Program politike Digitalno desetletje 76 vključuje zavezo za sodelovanje, da bi se dosegel cilj digitalno usposobljenega prebivalstva in visoko usposobljenih digitalnih strokovnjakinj in strokovnjakov, pri čemer ima vsaj 80 % ljudi, starih od 16 do 74 let, vsaj osnovne digitalne spretnosti, v Uniji pa je zaposlenih vsaj 20 milijonov strokovnjakinj in strokovnjakov za IKT, ob tem pa se spodbuja dostop žensk do tega področja in povečanje števila diplomantk in diplomantov IKT.

(12)Vendar pa razpoložljivi podatki kažejo, da je bilo leta 2018 v državah članicah, ki so sodelovale v mednarodni raziskavi računalniške in informacijske pismenosti, v povprečju približno 34 % osmošolk in osmošolcev opredeljenih kot poduspešnih v digitalnih spretnostih 77 (cilj je 15 %). Leta 2021 je imelo le 54 % ljudi v Uniji (starih od 16 do 74 let) vsaj osnovne digitalne spretnosti 78 , več kot polovica podjetij Unije je poročala o težavah pri zapolnjevanju prostih delovnih mest za strokovnjake in strokovnjakinje za IKT 79 in v Uniji je le 9 milijonov ljudi delalo kot strokovnjaki oziroma strokovnjakinje za IKT 80 . V poklicih, povezanih z IKT, moški predstavljajo 81 % celotnega števila 81 . Podatki potrjujejo potrebo po nadaljnji podpori razvoju digitalnih spretnosti, tudi z odpravljanjem vrzeli med podeželskimi območji in mesti ter velikega vpliva starosti, socialno-ekonomskega ozadja in izobrazbe na raven digitalnih spretnosti.

(13)Potrebna so prizadevanja za osnovne in tudi napredne digitalne spretnosti. V tem kontekstu je v novem evropskem programu za inovacije 82 poudarjena potreba po osredotočanju na razvoj talentov v globokotehnološkem sektorju. Za ta namen je bilo Evropskemu inštitutu za inovacije in tehnologijo zaupano usklajevanje pobude za globokotehnološke talente 83 , katere cilj je do leta 2025 v vseh državah članicah usposobiti milijon globokotehnoloških talentov. Druge strateške pobude vključujejo akademijo za kibernetske veščine, krovni instrument, katerega namen je povečati število strokovnjakinj in strokovnjakov za kibernetsko varnost v Evropi 84 .

(14)Organi, kot so mreže ENIC-NARIC 85 in agencije za zagotavljanje kakovost, podpirajo sodelovanje pri priznavanju kvalifikacij, kar omogoča mobilnost, karierne priložnosti in nadaljnje učenje. Opravljenega je bilo že precej dela za vzpostavitev standardov za poklice, povezane z IKT, kar zajema vse sektorje IKT z dobro uveljavljenim korpusom znanja, ki ga je uporabil CEN/CENELEC 86 , potrebno pa je še nadaljnje delo, da se v digitalni sektor privabi večji in bolj raznolik nabor talentov. Kot je bilo navedeno v svežnju o znanjih, spretnostih in talentih iz leta 2022 87 , imajo visokokvalificirani delavci iz tretjih držav bistveno vlogo pri krepitvi konkurenčnosti Unije. V tem kontekstu je potrebno ukrepanje, da se v celoti uporabi direktiva o modri karti 88 , sprejeta leta 2021. Direktiva visokokvalificiranim migrantom olajšuje vključitev v delovno silo EU, tudi z lažjim priznavanjem njihove poklicne usposobljenosti. Poleg tega Komisija skupaj z zainteresiranimi državami članicami začenja partnerstva za privabljanje talentov s ključnimi partnerskimi državami 89 . Ta združujejo neposredno podporo programom mobilnosti s krepitvijo zmogljivosti in naložbami v človeški kapital. Partnerstva za privabljanje talentov so odprta za vse ravni usposobljenosti in se lahko nanašajo na različne sektorje trga dela, kot je IKT.

(15)Strategija EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025 90 poudarja pomen odprave vrzeli med spoloma ter obravnave spolnih stereotipov in pristranskosti. Stereotipna pričakovanja, ki temeljijo na ustaljenih spolnih normah, ženske in moške, dekleta in fante omejujejo v ambicijah, da bi izbrali področje študija ali usposabljanja in poklicno pot na digitalnem področju. To pa vpliva na oblikovanje digitalnih izdelkov, pri katerih se potrebe ali posebnosti žensk in deklet morda ne upoštevajo ustrezno. V skladu z izjavo o zavezi glede žensk na digitalnem področju 91 je potrebno ukrepanje, da bi se dosegla enaka udeležba v vseh sektorjih in zlasti v digitalnem.

(16)V Sklepih Sveta o boju proti krizi zaradi covida-19 v izobraževanju in usposabljanju 92 so države članice pozvane, naj preučijo možnosti za inovacije, pospešijo digitalno preobrazbo in nadalje razvijajo digitalne spretnosti. Sklepi Sveta o digitalnem izobraževanju v evropskih družbah znanja 93 pozivajo k digitalnemu izobraževanju, ki zajema medijsko, digitalno in podatkovno pismenost, kritično razmišljanje ter boj proti netočnim informacijam in dezinformacijam, sovražnemu in škodljivemu govoru ter kibernetskemu ustrahovanju in zasvojenosti. Nadalje, v Sklepih Sveta o podpiranju dobrobiti v digitalnem izobraževanju 94 je preučena potreba po upoštevanju ključne vloge digitalnih spretnosti za zagotavljanje dobrobiti vseh akterjev, udeleženih v procesu poučevanja in učenja.

(17)Nacionalni načrti za okrevanje in odpornost kažejo na politično spodbudo držav članic za nadaljnji razvoj digitalnih spretnosti za učeče se, učitelje in delovno silo ter za zagotavljanje ustreznega pravnega okvira ter potrebne opreme in infrastrukture 95 . V tem kontekstu je izjemno pomembno, da države članice učinkovito in uspešno izvajajo svoje nacionalne načrte, tudi z odzivanjem na potrebo po strateški obravnavi razvoja digitalnih spretnosti.

(18)V izobraževanju in usposabljanju je razvoj digitalnih spretnosti zagotovljen z različnimi pristopi in vsaka raven izobraževanja in usposabljanja se srečuje z različnimi izzivi. V priporočilu Sveta o visokokakovostni vzgoji in varstvu predšolskih otrok 96 je poudarjen pomen vzgoje in varstva predšolskih otrok za podporo razvoju otrok ter zmanjšanje socialno-ekonomskih in teritorialnih neenakosti ter podporo staršem, zlasti ženskam, pri (ponovnem) vključevanju na trg dela. Kot je navedeno v priporočilu Sveta o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke 97 , so države članice pozvane k zagotavljanju učinkovitega in brezplačnega dostopa do izobraževanja za otroke, ki jim grozi revščina ali socialna izključenost, in kot je navedeno v strategiji EU o otrokovih pravicah 98 , to vključuje zagotavljanje, da so lahko otroci varni v digitalnem okolju. Glede na to, da otroci uporabljajo digitalne tehnologije vedno bolj zgodaj, in to večinoma doma 99 , imajo digitalno kompetentni vzgojitelji in vzgojiteljice v vzgoji in varstvu predšolskih otrok ključno vlogo pri podpori družinam in mlajšim otrokom za boljše razumevanje priložnosti in nevarnosti v digitalnem svetu na bolj enak in vključujoč način. V tem kontekstu je zlasti pomembno predvideti in preprečevati napačno uporabo umetne inteligence in drugih nastajajočih tehnologij s strani učečih se, in sicer s spodbujanjem dobrega razumevanja teh tehnologij in pojasnjevanjem, kako varno izkoristiti njihov potencial.

(19)Namen priporočila Sveta o poteh do uspeha v šoli 100 je povečati vključevalnost in dobrobit v šoli, priporočilo Sveta o pristopih kombiniranega učenja za visokokakovostno in vključujoče primarno in sekundarno izobraževanje 101 pa posebej poziva k prizadevanjem za spodbujanje razvoja digitalnih spretnosti učečih se in učiteljev ob upoštevanju digitalnega razkoraka in digitalne vrzeli med spoloma. V tem kontekstu je bilo v strukturiranem dialogu potrjeno, da se v primarnem in sekundarnem izobraževanju digitalne spretnosti razvijajo s kombinacijo pristopov 102 in da številne države članice pregledujejo svoje izobraževalne programe, da bi bolje spodbujale digitalne spretnosti (kot poseben predmet in tudi kot vključene v določen predmet ali vse predmete). Nastajajoč trend je uvajanje informatike 103 (poimenovane tudi računalništvo ali računalniško mišljenje) kot ločenega predmeta ali z vključitvijo v obstoječe glavno učno področje, kot sta matematika in naravoslovje. Ne glede na položaj v izobraževalnem programu je treba spodbujati kakovostno izobraževanje na področju informatike, podprto s starosti in razvoju primernimi metodami poučevanja, kakovostnimi viri, spolno uravnoteženim pridobivanjem spretnosti, spolno uravnoteženo zastopanostjo in ustrezno evalvacijo 104 .

(20)V priporočilu Sveta o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost 105 je predlagana prenovljena vizija politike Unije na področju PIU, ki vključuje velika prizadevanja za njeno digitalizacijo. V sklepih Evropskega sveta z dne 8. decembra 2022 106 so države članice pozvane, naj podprejo poklicno izobraževanje in usposabljanje invalidov. Analiza nacionalnih načrtov izvajanja priporočila in Osnabrüške deklaracije 107 kaže, da več kot polovica držav članic načrtuje vključitev digitalnih spretnosti in kompetenc v programe PIU. Kljub temu je treba dodatno spodbujati odličnost v razvoju digitalnih spretnosti za vse učeče se v PIU.

(21)Sporočilo o evropski strategiji za univerze 108 visokošolske ustanove spodbuja k uporabi celostnega institucionalnega pristopa z učno ponudbo, ki se nanaša na strokovnjake in strokovnjakinje za IKT in zagotavlja digitalne spretnosti po posameznih izobraževalnih programih. Kot je navedeno v priporočilu Sveta o učenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj 109 , se to nanaša tako na zelene kot tudi na digitalne spretnosti. Pobuda Evropske univerze 110 je s pionirskim poglobljenim institucionalnim in transnacionalnim sodelovanjem močno gonilo razvoja inovativnega učenja digitalnih spretnosti in prispeva k pospeševanju digitalne preobrazbe visokošolskega sektorja. Učenje iz teh izkušenj je ključno za obravnavo pomanjkanja strokovnega znanja v Evropi pri poučevanju naprednih digitalnih tehnologij (kot so umetna inteligenca, kibernetska varnost in visokozmogljivostno računalništvo) ter vključevanju teh tehnologij v vse visokošolske učne načrte in specializirane programe 111 .

(22)Priporočilo Sveta o evropskem pristopu k mikrodokazilom za vseživljenjsko učenje in zaposljivost 112 določa okvir za podporo zagotavljanju prožnih in dostopnih priložnosti za učenje za različne učeče se, vključno z mladimi in udeleženci vseživljenjskega učenja, ki ga je treba okrepiti za obravnavo trenutnih potreb po učenju digitalnih spretnosti.

(23)V akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic 113 so predlagani jasni cilji za udeležbo odraslih v usposabljanju (60 % do leta 2030), tudi na področju digitalnih spretnosti. Resolucija Sveta o novem evropskem programu za učenje odraslih 2021–2030 114 opredeljuje potrebo po spodbujanju spretnosti, povezanih z digitalno preobrazbo, v priporočilu Sveta z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle 115 pa so digitalne spretnosti priznane kot ene od treh osnovnih spretnosti, ki bi jih morali razviti vsi odrasli. Kljub pozornosti politike je udeležba odraslih v usposabljanju majhna, tudi na področju digitalnih spretnosti, zagotavljanje digitalnih spretnosti za odrasle pa je razpršeno in neenakomerno 116 . Države članice poskušajo to vprašanje reševati z obstoječimi in novimi pobudami, načrtovanimi v okviru načrtov za okrevanje in odpornost, ter z vključevanjem različnih deležnikov, kot so socialni, prostovoljski in nevladni sektor. Individualni učni računi, kot so določeni v priporočilu Sveta 117 , podpirajo dvig števila ljudi, ki se vsako leto udeležijo usposabljanja, s kombinacijo pobud, vključno s finančnimi.

(24)Podjetja imajo bistveno vlogo pri izpopolnjevanju in preusposabljanju osebja, vendar obstajajo velike razlike. Le majhen delež MSP (20,9 %) je zagotovil usposabljanje za celotno svoje osebje za izboljšanje njihovih spretnosti, povezanih z IKT, v primerjavi z 69,5 % velikih podjetij 118 . V Paktu za spretnosti 119 so podjetja, socialni partnerji in javne organizacije pozvani, naj združijo sile in sprejmejo konkretne ukrepe za izpopolnjevanje in preusposabljanje delovne sile v vsej Uniji. Poleg tega koalicija za digitalne spretnosti in delovna mesta združuje države članice, podjetja, socialne partnerje, neprofitne organizacije in izvajalce izobraževanja, ki skupaj poskušajo odpraviti pomanjkanje digitalnih spretnosti v Evropi 120 . V tem kontekstu je v akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje 2021–2027 predlagan razvoj evropskega potrdila o digitalnih spretnostih, da bi se povečala preglednost in priznavanje potrdil o digitalnih spretnostih.

(25)Večina držav članic je razvila strategije za digitalne spretnosti, vendar jih malo uporablja celovit pristop k sosledju programov na vseh različnih ravneh izobraževanja in usposabljanja 121 . V nedavnem poročilu Komisije o kakovostnih naložbah v izobraževanje in usposabljanje 122 je poudarjena potreba po oceni učinka različnih programov na učne rezultate učečih se. Vprašanje je splošno in se prav tako nanaša na digitalne spretnosti, pri čemer le nekaj držav članic izvaja redno spremljanje in evalvacijo.

(26)V Sklepih Sveta o evropskih učiteljih in mentorjih za prihodnost 123 je poudarjeno, da so učitelji in učiteljice gonilna sila in morajo biti vključeni v oblikovanje politik izobraževanja in usposabljanja, vendar jih je treba tudi podpreti s celovitim pristopom k začetnemu izobraževanju, uvajanju in stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju. Večina učiteljic in učiteljev čuti močno potrebo po strokovnem razvoju na področju digitalnih kompetenc 124 . Poleg tega so bili v strukturiranem dialogu poudarjeni izzivi, s katerimi se srečuje večina držav članic pri zaposlovanju, zadržanju in pripravi učiteljic in učiteljev, zlasti na področju informatike (za primarno/sekundarno izobraževanje in PIU) ali na drugih specifičnih/naprednih digitalnih področjih (za visoko šolstvo).

(27)Namen učiteljskih akademij Erasmus+ 125 je podpreti kompetentne, motivirane in visokokvalificirane učitelje, mentorje, izobraževalce in vodstvene delavce v šolah ter spodbujati njihov stalni profesionalni razvoj, tudi na področju digitalnih spretnosti. Nedavne zadevne pobude vključujejo smernice za učitelje in izobraževalce o boju proti dezinformacijam ter spodbujanju digitalne pismenosti z izobraževanjem in usposabljanjem 126 in smernice za etično uporabo umetne inteligence in podatkov pri poučevanju in učenju 127 . Ta sklopa smernic je treba nadalje spodbujati za podporo učiteljicam in učiteljem, ki se ukvarjajo s posebnimi vidiki digitalne tehnologije in razvojem digitalnih spretnosti, zlasti glede na pereča socialna vprašanja.

(28)Različne pobude držav članic in Komisije, na primer evropski teden programiranja 128 in hekaton za digitalno izobraževanje 129 , so namenjene spodbujanju sodelovanja deležnikov in lokalnim inovacijam na področju digitalnega izobraževanja in spretnosti. Podobno evropska strategija za boljši internet za otroke (BIK+) 130 spodbuja sodelovanje z deležniki, tudi prek mreže centrov za varnejši internet 131 , da bi oblikovali varnejši internet za otroke. Te pobude podpirajo razvoj digitalnih spretnosti v neformalnem sektorju in bi jih bilo treba nadalje spodbujati kot sredstvo za podpiranje razvoja digitalnih spretnosti.

(29)To priporočilo v celoti spoštuje načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. Države članice se bodo v skladu s svojimi nacionalnimi okoliščinami odločile, kako bodo izvedle priporočilo –

DRŽAVAM ČLANICAM PRIPOROČA, NAJ:

1.se z uporabo vsevladnega pristopa in skupaj s ključnimi deležniki dogovorijo o nacionalni strategiji za digitalno izobraževanje in spretnosti, ki bo razvita ali posodobljena v skladu z načeli iz tega priporočila, ter spremljajo njeno učinkovitost in učinek. Države članice bi morale zlasti:

1.1določiti nacionalne cilje za zagotavljanje digitalnih spretnosti ter zagotoviti njihov redni pregled in posodabljanje;

1.2uskladiti nacionalne cilje iz točke 1.1 s strateškimi prednostnimi nalogami iz akcijskega načrta za digitalno izobraževanje 2021–2027 in te nacionalne cilje upoštevati v nacionalnih časovnih načrtih, ki jih morajo države članice sprejeti v skladu s programom politike Digitalno desetletje do leta 2030;

1.3opredeliti „prednostne ali težko dosegljive skupine“ 132 ter vzpostaviti ustrezne ukrepe, da se omogoči njihova udeležba, ob upoštevanju dostopnostnih, teritorialnih 133 in socialno-ekonomskih vrzeli v digitalnih spretnostih;

1.4zagotoviti usklajen pristop k zagotavljanju digitalnih spretnosti v vseh sektorjih in na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja z njegovim strukturiranjem od vzgoje in varstva predšolskih otrok, prek primarnega, sekundarnega ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) do visokega šolstva in učenja odraslih, in sicer postopno in v tesnem posvetovanju z ustreznimi deležniki in socialnimi partnerji, da se doseže enotno razumevanje ključnih vidikov, ki jih je treba vključiti v razvoj digitalnih spretnosti za specifične starostne skupine in sektorje izobraževanja;

1.5razviti poseben in skladen pristop, ki se nanaša na celoten razpon digitalnih spretnosti, od osnovnih do naprednih digitalnih spretnosti, v vseh sektorjih trga dela, tudi za strokovnjake in strokovnjakinje za IKT;

1.6zagotoviti ustrezno in metodološko zanesljivo spremljanje, evalvacijo in vrednotenje izobraževalnih pobud in programov usposabljanja na področju digitalnih spretnosti na lokalni, regionalni in nacionalni ravni, da bi se potrdili in izboljšali učinkovitost in kakovost sprejetih ukrepov;

1.7prispevati h kolegialnemu učenju, izmenjavi praks in koordinaciji, tudi med področji politike, na evropski in svetovni ravni, da bi se poiskale skupne rešitve za medcelinske, mednacionalne in medregionalne izzive;

2.začnejo zgodaj usmerjati učence in učenke v digitalnem svetu ter ponudijo enake možnosti za razvoj digitalnih spretnosti. Države članice bi morale zlasti:

2.1skladno s splošnimi prednostnimi nalogami v vzgoji in varstvu predšolskih otrok zagotoviti, da ti otroci in zlasti njihovi starši, oskrbovalci in družine dobijo podporo pri razvoju digitalnih spretnosti ter da se zavedajo in bolje razumejo priložnosti in nevarnosti, ki jih prinaša digitalizacija;

2.2uporabljati starosti in razvoju primerne dejavnosti, na primer v vzgoji in varstvu predšolskih otrok dejavnosti digitalnega izobraževanja brez računalnika 134 in učenje digitalnih spretnosti z igro 135 ;

2.3nadalje krepiti zagotavljanje digitalnih spretnosti v primarnem in sekundarnem izobraževanju, tudi v PIU. Posebna pozornost bi morala biti namenjena zagotavljanju spretnosti, potrebnih, da se omogoči ustrezno razumevanje ter smiselna, zdrava, varna in trajnostna uporaba digitalnih tehnologij, tudi sistemov generativne umetne inteligence;

3.razširijo medpredmetni pristop (tj. digitalne spretnosti, ki se poučujejo prečno v okviru različnih predmetov) ter izboljšajo njegovo vrednotenje in usposabljanje učiteljev. Države članice bi morale zlasti:

3.1podpreti medpredmetne pristope za zagotavljanje digitalnih spretnosti v formalnem izobraževanju (vzgoja in varstvo predšolskih otrok, primarno in sekundarno izobraževanje, vključno s PIU);

3.2zagotoviti medpredmetno preverjanje digitalnih spretnosti na načine, primerljive s tistimi, ki se uporabljajo za druge osnovne spretnosti, vsaj ob koncu vsakega cikla primarnega in sekundarnega izobraževanje ter PIU (sumativno ocenjevanje);

3.3v skladu s predlogom priporočila Sveta o ključnih omogočitvenih dejavnikih uspešnega digitalnega izobraževanja in usposabljanja obravnavati ovire za medpredmetni pristop z zagotavljanjem kakovostnega usposabljanja o uporabi digitalne tehnologije za namene poučevanja in učenja (digitalna pedagogika) v okviru začetnega usposabljanja učiteljev in mentorjev ter stalnega profesionalnega razvoja;

3.4sprejeti obsežnejše ukrepe za odpravo vrzeli med spoloma v ravni digitalnih spretnosti med učiteljicami in učitelji;

3.5spodbujati uporabo smernic za učitelje in izobraževalce o boju proti dezinformacijam ter spodbujanju digitalne pismenosti z izobraževanjem in usposabljanjem 136 , zbirko orodij o tem, kako prepoznati dezinformacije in se boriti proti njim 137 , ter smernic za etično uporabo umetne inteligence in podatkov pri poučevanju in učenju za izobraževalce 138 v razredu;

4.podpirajo visokokakovostno izobraževanje na področju informatike v šoli. Države članice bi morale zlasti:

4.1sodelovati na ravni EU glede razvoja, izvajanja in vrednotenja učnih načrtov;

4.2od začetka obveznega izobraževanja zagotavljati, da imajo vsi učenci in učenke možnost razviti digitalne spretnosti z izpostavljenostjo bistvenim elementom informatike;

4.3razmisliti o vzpostavitvi ločenega predmeta informatike za bolj ciljno usmerjeno zagotavljanje z jasnimi cilji izobraževanja in usposabljanja, dodeljenim časom ter strukturiranim preverjanjem;

4.4zagotoviti, da poučevanje in učenje informatike podpirajo usposobljeni in specializirani učitelji in učiteljice, ki imajo dostop do kakovostnih in dostopnih učnih virov, ob upoštevanju velikosti šol in ustreznem preverjanju učnih rezultatov;

4.5spodbujati raznolikost in spolno uravnoteženo pridobivanje spretnosti ter odpravljati morebitne stereotipe pri poučevanju in učenju informatike. To bi moralo biti podprto z raziskavami, na prvem mestu o kulturnih, socialno-ekonomskih in institucionalnih ovirah za ambicije in dostop deklet do digitalnega sektorja (vključno z dekleti iz rasnih ali etničnih manjšin) ter na drugem mestu o vplivu učbenikov in drugih virov, s katerimi se digitalni predmeti poučujejo na bolj vključujoč način;

4.6izkoristiti priložnosti za razvoj kakovostnih pedagoških pristopov k poučevanju informatike prek učiteljskih akademij Erasmus+;

4.7spodbujati vse šole, zlasti tiste, ki poučujejo težko dosegljive skupine, k sodelovanju na evropskem tednu programiranja, s čimer se lahko prebije led, da bi se zmanjšale ovire za vključevanje elementov, povezanih z informatiko (kot je programiranje), v vsakodnevne prakse poučevanja na inovativen in privlačen način. To sodelovanje bi bilo treba okrepiti, da se podprejo nove šolske ali lokalne/regionalne strategije in politike;

4.8omogočiti dostop šol do hekatona za digitalno izobraževanje in njihovo udeležbo na njem ter povezati poučevanje in učenje informatike s praktičnimi, inovativnimi rešitvami za digitalno izobraževanje;

5.vzpostavijo in izboljšajo ukrepe za zaposlovanje in usposabljanje specializiranih učiteljic in učiteljev na področju informatike in naprednih digitalnih tehnologij. Države članice bi morale zlasti:

5.1graditi na podlagi pobud, kot sta Pakt za spretnosti ter koalicija za digitalne spretnosti in delovna mesta, da bi podprle dvosmerno izmenjavo in sodelovanje med institucijami za izobraževanje in usposabljanje ter zasebnim sektorjem 139 , da bi lahko:

5.1.1strokovnjaki in strokovnjakinje, ki delajo v digitalnem sektorju (na primer v informatiki), podprli učitelje in učiteljice v razredu na primarni ali sekundarni ravni (vključno s PIU) in

5.1.2specializirani učitelji in učiteljice pridobili posebne spretnosti na področju informatike in specifičnih področjih digitalne tehnologije (na primer umetna inteligenca, kibernetska varnost);

5.2pregledati ponudbo stalnega profesionalnega razvoja na področju digitalnih spretnosti za specializirane učitelje in učiteljice z vzpostavljanjem posebnih učnih priložnosti, da se omogoči nadaljnja profesionalizacija v informatiki, tudi z uporabo mikrodokazil in individualnih učnih računov;

6.zagotovijo razvoj naprednih in specializiranih digitalnih spretnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, tudi na področju globoke tehnologije in na drugih področjih ključnih zmogljivosti. Države članice bi morale zlasti:

6.1okrepiti zagotavljanje digitalnih spretnosti in učečim se olajšati dostop (tako v začetnem in nadaljevalnem PIU), da bi lahko pridobili napredne in specializirane digitalne spretnosti, ki so vedno bolj potrebne za številne poklicne profile, tudi z učenjem na delu in vajeništvom, interdisciplinarnimi programi ali kratkimi tečaji, ki omogočajo pridobitev mikrodokazil;

6.2razširiti poklicne programe na področjih, kot so umetna inteligenca, kibernetska varnost in razvoj programske opreme, ter pritegniti več učečih se, da izberejo take programe, v skladu s potrebami trga dela; sodelovati na ravni EU glede razvoja, izvajanja in vrednotenja učnih načrtov;

6.3podpirati učeče se v PIU pri pridobivanju digitalnih spretnosti, potrebnih za uporabo potopitvenih tehnologij, kot so virtualna resničnost, razširjena resničnost, simulacija in igrifikacija ter adaptivno učenje;

7.spodbujajo razvoj širokega razpona digitalnih spretnosti v visokem šolstvu ter odpravljajo tekoča in nastajajoča neskladja v digitalnih spretnostih. Države članice bi morale zlasti:

7.1sodelovati na ravni EU glede razvoja, izvajanja in vrednotenja učnih načrtov ter spodbujati visokošolske ustanove k spodbujanju zagotavljanja digitalnih spretnosti, tako splošnega kot tudi za posamezne sektorje. To bi moralo vključevati:

7.1.1digitalne spretnosti na vseh ravneh in v vseh disciplinah, da bi se okrepilo njihovo zagotavljanje za vse študente in študentke, ne glede na sektor njihove poklicne poti;

7.1.2prožne, prilagojene in digitalno dostopne učne priložnosti na področju naprednih in specializiranih digitalnih spretnosti, tudi s kratkimi tečaji, ki omogočajo pridobitev mikrodokazil;

7.2olajšati izmenjave med industrijo ali poklicnimi skupinami in visokošolskimi ustanovami za razvoj interdisciplinarnih programov ter nadaljnje vključevanje naprednih in specializiranih programov digitalnih spretnosti na vseh stopnjah;

7.3zagotavljati ustrezne spodbude za industrijo, vključno z malimi in srednjimi podjetji (MSP), za pomoč visokošolskim ustanovam pri oblikovanju in izvajanju programov, ki se odzivajo na specifične potrebe trga dela;

7.4zagotavljati kakovost in priznavanje kvalifikacij in mikrodokazil (v skladu z evropskim pristopom k mikrodokazilom);

7.5nagraditi in priznati prizadevanja učnega osebja in visokošolskih ustanov za krepitev zagotavljanja digitalnih spretnosti vsem študentkam in študentom; spodbujati, promovirati in nagraditi mobilnost učnega osebja med visokošolskimi ustanovami ter, kadar je ustrezno, med akademskim in zasebnim sektorjem;

7.6podpirati visokošolske ustanove pri privabljanju študentov in zlasti študentk, da se vpišejo in končajo študijske programe, osredotočene na razvoj naprednih spretnosti na številnih digitalnih področjih (npr. strojna oprema, programska oprema, digitalno oblikovanje, digitalna integracija, podatkovne vede, umetna inteligenca ali kibernetska varnost), ter spodbujati programe z dvojno diplomo, pri katerih so digitalne spretnosti povezane z drugo disciplino;

8.podpirajo razvoj digitalnih spretnosti odraslih in omogočijo enake možnosti. Države članice bi morale zlasti:

8.1vključiti možnosti za pridobivanje digitalnih spretnosti v celotni sistem učenja odraslih, na primer z njihovo vključitvijo v nacionalne strategije za spretnosti; zagotoviti ustrezno pozornost in podporo izvajanju ukrepov na vseh ravneh digitalnih spretnosti;

8.2spodbujati javno-zasebna partnerstva, tudi med akterji, kot so socialni partnerji, nacionalni in lokalni organi, lokalne šole in skupnostni centri, industrija in drugi sektorji, za oblikovanje, razvoj, izvajanje, spremljanje in evalvacijo novih programov in pobud, ki se nanašajo na specifične potrebe na področju učenja odraslih, vključno z učenjem na delu; sodelovati na ravni EU glede razvoja, izvajanja in vrednotenja učnih načrtov;

8.3izvajati ciljno usmerjene kampanje za ozaveščanje o pomenu digitalnih spretnosti in zagotoviti posebno podporo za odrasle, ki najbolj potrebujejo razvoj digitalnih spretnosti, vključno z dostopom do karierne orientacije;

8.4uvesti individualne učne račune v skladu z zadevnim priporočilom Sveta 140 za spodbujanje rednega usposabljanja za odrasle na področju digitalnih spretnosti; med razpoložljive tečaje vključiti preverjeno kakovostne možnosti usposabljanja za različne ravni digitalnih spretnosti v skladu s potrebami trga dela in družbe; okrepiti zakonodajo o plačanem študijskem dopustu ter spodbujati delodajalce k izpopolnjevanju in preusposabljanju zaposlenih med delovnim časom;

8.5okrepiti prizadevanja za boljšo umestitev podjetij, zlasti MSP in zagonskih podjetij, v obstoječe sektorske, industrijske in nacionalne ekosisteme, da se jim zagotovi potrebna podpora, vključno z izmenjavo znanja, smernicami in priložnostmi za učenje;

8.6spodbujati in promovirati oblikovanje dodatnih lokalnih in regionalnih koalicij za digitalne spretnosti in delovna mesta, da bi se razvili konkretni ukrepi za digitalne spretnosti, prilagojeni lokalnim in regionalnim potrebam;

9.spodbujajo razvoj potrjevanja digitalnih spretnosti in njegovega priznavanja. Države članice bi morale zlasti:

9.1podpirati in spodbujati potrjevanje digitalnih spretnosti vseh državljank in državljanov v vseh sektorjih izobraževanja in usposabljanja, vključno s tistimi, ki se pridobijo z usposabljanjem, zagotovljenim prek individualnih učnih računov; podpirati institucije za izobraževanje in usposabljanje pri izvajanju zaupanja vrednega potrjevanja digitalnih spretnosti;

9.2v sodelovanju s pristojnimi organi podpirati priznavanje potrdil o digitalnih spretnostih in kvalifikacij na tem področju, vključno z mikrodokazili, tudi pri prizadevanju za izpolnjevanje zaveze za ukrepanje za uvedbo avtomatičnega vzajemnega priznavanja 141 kvalifikacij do leta 2025; vzpostaviti seznam priznanih in zaupanja vrednih izdajateljev potrdil ter izvajalcev usposabljanja, da bi se podprlo visokokakovostno zagotavljanje usposabljanja in potrjevanje; 

9.3zagotoviti pobude in omogočiti vidnost digitalnih spretnosti za učno ali karierno napredovanje z olajšanjem njihovega opredeljevanja, dokumentiranja, preverjanja in potrjevanja, ne glede na to, ali se pridobijo s formalnim, neformalnim ali priložnostnim učenjem; pomagati kadrovskim svetovalcem in državljanom tretjih držav glede vseh korakov v zvezi s priznavanjem in potrjevanjem spretnosti in kvalifikacij, tudi s pomočjo evropskega potrdila o digitalnih spretnostih;

9.4prispevati k pilotnemu razvoju in uporabi evropskega potrdila o digitalnih spretnostih;

10.razvijejo strateški in sistemski pristop k odpravljanju pomanjkanja strokovno usposobljene delovne sile za IKT. Države članice bi morale zlasti:

10.1uporabljati napovedovanje za ocenjevanje prihodnjih potreb po digitalnih spretnostih za različne ciljne skupine na trgu, zlasti potreb MSP, in izvajati raziskave za boljše razumevanje vrzeli v digitalnih spretnostih;

10.2oblikovati ter v nacionalne strategije in akcijske načrte vključiti pobude za obravnavo specifičnega pomanjkanja digitalnih spretnosti (na primer na področju kibernetske varnosti in umetne inteligence), ki je pomembno na nacionalni ravni; dejavno prispevati k izvajanju akademije za kibernetske veščine;

10.3privabiti in zadržati talente iz tujine s celovito uporabo direktive o modri karti in partnerstev za privabljanje talentov; okrepiti sodelovanje z drugimi državami članicami za izmenjavo praks in rešitev, da se v Unijo privabijo digitalno talentirane posameznice in posamezniki ter da se po potrebi omogoči njihova mobilnost;

10.4uporabljati bolj strateški in sistemski pristop k usposabljanju in privabljanju strokovnjakinj in strokovnjakov za IKT tudi iz tretjih držav, na primer z izvajanjem programov za pridobivanje vizumov po hitrem postopku za strokovnjake in strokovnjakinje za IKT in spodbudami za študij, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti MSP;

10.5zagotavljati celovito karierno in študijsko svetovanje na ravni šole, PIU in visokega šolstva, da se vzbudi interes mladih, zlasti deklet in mladih žensk, za študij na področju IKT in/ali poklicno pot v IKT; izvajati ciljno usmerjene kampanje za odpravo predsodkov o dostopnosti poklicnih poti na področju tehnologije (zlasti naslavljanje tistih, ki niso s področja IKT) in različne mogoče poklicne poti po študiju IKT; uporabiti različne komunikacijske poti za dosego različnih segmentov in poudarjanje možnosti pomembne poklicne poti na področju IKT, ki je koristna za družbo;

10.6v skladu z izjavo o zavezi glede žensk na digitalnem področju ter v sinergiji z ustreznimi pobudami Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo in Evropskega sveta za inovacije dati prednost prizadevanjem za obravnavo spolne pristranskosti, da bi se odpravili vrzel med spoloma in plačilna vrzel na področju IKT, ter zagotavljati ciljno usmerjene priložnosti za izpopolnjevanje in preusposabljanje deklet in žensk na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja, s čimer se prizna vrednost njihovega prispevka in talenta;

10.7povečati privlačnost digitalnega sektorja za ženske, na primer v sodelovanju z nacionalnimi koalicijami za digitalne spretnosti in delovna mesta, da bi se razvile kampanje ozaveščanja in prilagodila nacionalna sporočila;

10.8ustvariti priložnosti za šole, izvajalce PIU in tehniške fakultete, da pritegnejo učeče se k digitalnim poklicnim potem (na primer z organiziranjem dni odprtih vrat, družinskih dni in seminarjev ter s spodbujanjem sodelovanja pri pobudah, kot so platforma za inovacijske talente 142 , evropski teden programiranja, hekaton za digitalno izobraževanje in obšolske interesne dejavnosti);

11.zagotovijo potrebno financiranje za razvoj digitalnih spretnosti. Države članice bi morale zlasti:

11.1izvajati različne vidike tega priporočila z uporabo nacionalnih sredstev in sredstev Unije, vključno s programom Erasmus+, Evropskim socialnim skladom plus, Skladom za pravični prehod, Evropskim skladom za regionalni razvoj, Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja, programom Digitalna Evropa in Obzorjem Evropa, ter nadaljevati izvajanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost;

11.2uporabiti Instrument za tehnično podporo, vključno z njegovim večdržavnim pristopom, da bi se oblikovale in izvajale reforme za okrepitev zagotavljanja digitalnih spretnosti z vidika vseživljenjskega učenja v skladu s tem priporočilom;

11.3spodbuditi zasebne naložbe v razvoj digitalnih spretnosti in razmisliti o kombiniranju različnih virov financiranja za okrepitev pobud in povečanje njihovega vpliva in trajnostnosti;

IN POZDRAVLJA NAMERO KOMISIJE, DA:

nadgradi obstoječe pobude, vključno z evropskim letom mladih in evropskim letom spretnosti, da bi podprla in dopolnila ukrepe držav članic na področju digitalnih spretnosti. Komisija namerava zlasti:

1.podpreti prizadevanja za reforme za razvoj digitalnih spretnosti in visokokakovostno informatiko. Komisija namerava zlasti:

1.1olajšati reforme v državah članicah z instrumenti Unije, kot je Instrument za tehnično podporo, tudi z olajšanjem izmenjav o nacionalnih pristopih k razvoju digitalnih spretnosti in spretnosti v zvezi z informatiko. Komisija bo spodbujala uporabo in nadgradnjo obstoječih orodij za evalvacijo spretnosti ter uspešne pobude za usposabljanje učiteljic in učiteljev na področju informatike;

1.2v tesnem sodelovanju z državami članicami in deležniki podpirati kakovostno izobraževanje na področju informatike s pripravo skupnih smernic za učitelje in izobraževalce, da bi se spodbudilo kakovostno izobraževanje na področju informatike, in oblikovanjem kazalnikov kompetenc na področju informatike v skladu z obstoječimi okviri za kompetence in učne načrte 143 ;

1.3podpirati kolegialno učenje in sodelovanje pri razvoju, izvajanju in vrednotenju učnih načrtov prek programov Unije, kot je Erasmus+, in orodij, kot je evropski okvir digitalnih kompetenc, tako za državljane kot tudi za izobraževalce;

1.4podpirati države članice pri spremljanju razvoja digitalnih spretnosti prek njihovega sodelovanje v mednarodnih raziskavah (kot so ICILS, PISA, TALIS in PIAAC) in drugih evropskih pobudah (kot je Eurograduate), katerih nameni se dopolnjujejo in ki lahko strateško dopolnjujejo nacionalna prizadevanja;

2.spodbujati odličnost pri programih naprednih in specializiranih digitalnih spretnosti v visokem šolstvu in PIU. Komisija namerava zlasti:

2.1podpirati države članice pri ustvarjanju pogojev, ki omogočajo razvoj naprednih in specializiranih digitalnih spretnosti učencev, študentov, raziskovalcev in udeležencev vseživljenjskega učenja, ki jih zagotovijo visokošolske ustanove in izvajalci PIU. To se nanaša tako na interdisciplinarne programe kot na programe, osredotočene na napredne spretnosti na področju IKT, in sicer ob upoštevanju potrebe po stalnem izboljševanju teh spretnosti, da je mogoče slediti hitrosti inovacij, in potrebe, da so taki programi vključujoči in dostopni različnim učečim se;

2.2ohranjati podporo akademski ponudbi naprednih digitalnih spretnosti na področjih digitalnih tehnologij in drugih transdisciplinarnih in večdisciplinarnih področjih ter njihovim uporabam v strateških sektorjih, ki niso zadostno zajeti v predhodno sprejetih delovnih programih Digitalne Evrope;

3.podpirati prizadevanja za zagotavljanje digitalnih spretnosti odraslim. Komisija namerava zlasti:

3.1okrepiti pobude, kot sta Pakt za spretnosti ter koalicija za digitalne spretnosti in delovna mesta, da bi se združile moči in ponudile priložnosti za preusposabljanje odraslih za izboljšanje njihovih digitalnih spretnosti;

3.2spodbujati (prek Instrumenta za tehnično podporo in možnosti financiranja, ki jih ponuja Unija) razvoj dostopnih tečajev digitalnih spretnosti, ki zadovoljujejo specifične učne potrebe odraslih in po možnosti omogočajo izdajo mikrodokazil;

3.3spodbujati razvoj dostopnih tečajev digitalnih spretnosti, tudi naprednih digitalnih spretnosti, ki zadovoljujejo specifične učne potrebe odraslih in potrebe trga dela ter po možnosti omogočajo izdajo mikrodokazil, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti osebju MSP;

3.4olajšati izmenjave o dobrih praksah učenja odraslih na področju digitalnih spretnosti prek mreže javnih zavodov za zaposlovanje, Pakta za spretnosti, delovne skupine za učenje odraslih v okviru evropskega izobraževalnega prostora, nacionalnih koordinatorjev za učenje odraslih in drugih ustreznih forumov;

4.olajšati priznavanje potrjevanja digitalnih spretnosti. Komisija bo zlasti:

4.1v sodelovanju z državami članicami in deležniki 144 pilotno preizkusila in uvedla evropsko potrdilo o digitalnih spretnostih, namenjeno povečanju zaupanja v potrjevanje digitalnih spretnosti in sprejetosti takega potrjevanja v vseh upravah in industrijah 145 . Namen pilotnega projekta je opredeliti in preizkusiti minimalne zahteve glede kakovosti, ki bi jih morala izpolnjevati katero koli potrdilo in postopek potrjevanja v zvezi z digitalnimi spretnostmi. Evropsko potrdilo o digitalnih spretnostih bi vsakemu evropskemu državljanu in državljanki omogočilo, da na zanesljiv in pregleden način navede svojo raven digitalnih spretnosti v skladu z okvirom digitalnih kompetenc za državljane;

4.2v tesnem sodelovanju z državami članicami podpirala razvoj smernic in olajšala izmenjave o dobrih praksah preverjanja in evalvacije digitalnih spretnosti;

4.3podpirala pristojne evropske organe pri zagotavljanju kakovosti in/ali standardizaciji v zvezi z razvojem mehanizma priznavanja za potrjevanje digitalnih spretnosti, vključno z mikrodokazili, in še naprej podpirala države članice pri vzpostavljanju pogojev, ki bodo omogočili avtomatično vzajemno priznavanje teh digitalnih spretnosti do leta 2025;

5.podpirati prizadevanja za povečanje števila in raznolikosti strokovnjakinj in strokovnjakov za IKT. Komisija namerava zlasti:

5.1v tesnem sodelovanju z državami članicami nadgraditi izjavo o zavezi glede žensk na digitalnem področju, da bi dodatno spodbudila ženske k aktivni in pomembni vlogi v sektorju digitalnih tehnologij;

5.2spodbujati razvoj naprednih digitalnih spretnosti in poklicne poti v digitalnem sektorju za ženske; ohranjati in po potrebi povečati prizadevanja za digitalno vključenost, ob zagotavljanju, da lahko vse posameznice in posamezniki ter skupnosti, tudi najbolj prikrajšani, prispevajo k digitalni preobrazbi in imajo od nje koristi;

5.3podpirati države članice pri spodbujanju spolno občutljivega poučevanja digitalnih spretnosti v primarnem in sekundarnem izobraževanju z opredelitvijo inovativnih nadgradljivih pedagoških praks za odpravljanje institucionalnih in kulturnih ovir za ambicije deklet ter za njihov dostop do študija in poklicnih poti na področju IKT v Uniji;

6.podpirati izvajanje tega priporočila prek skupine na visoki ravni za digitalno izobraževanje in spretnosti, ki bo vzpostavljena s sklepom Komisije:

6.1podpirati učinkovito nadaljevanje in delovanje skupine na visoki ravni za strukturirani dialog z državami članicami, da bi se zagotovilo usmerjanje glede ključnih strateških tem, obravnavanih v tem priporočilu. Skupina lahko ustanovi tehnične podskupine, zlasti za preverjanje in potrjevanje digitalnih spretnosti, razvoj učnih načrtov ter zahteve glede kakovosti orodij in vsebine digitalnega izobraževanja. To delo bi moralo biti skladno in komplementarno z delom skupine na visoki ravni za izobraževanje in usposabljanje ter odbora za digitalno desetletje;

7.spremljati napredek, razširjati dobre prakse in povečati izmenjave z deležniki. Komisija namerava zlasti:

7.1spremljati napredek pri izvajanju tega priporočila ob upoštevanju nacionalnih strategij držav članic, vključno s konkretnimi rezultati in učinki na zagotavljanje digitalnih spretnosti. To bi bilo treba izvajati v okviru evropskega izobraževalnega prostora in njegovega Pregleda izobraževanja in usposabljanja ter kot del poročanja držav članic prek programa Digitalno desetletje;

7.2krepiti mednarodno sodelovanje v zvezi z digitalnim izobraževanjem in spretnostmi;

7.3najpozneje v petih letih po sprejetju tega priporočila pregledati napredek pri njegovem izvajanju in poročati Svetu.

V Strasbourgu,

(1)     https://state-of-the-union.ec.europa.eu/index_sl

(2)    Centeno C., Karpinski Z., Urzi Brancati C. (2022). Supporting policies addressing the digital skills gap. Identifying priority groups in the context of employment (Podpora politikam za odpravo vrzeli v digitalnih spretnostih. Opredelitev prednostnih skupin v kontekstu zaposlovanja).

(3)    Di Pietro G., Biagi F., Costa P., Karpiński Z., Mazza J. (2020). The likely impact of COVID-19 on education: Reflections based on the existing literature and international datasets (Verjetni vpliv pandemije COVID-19 na izobraževanje: razmisleki na podlagi obstoječe literature in mednarodnih naborov podatkov).

(4)    2022/C 469/04.

(5)    Manca F., Oses Arranz A. (2022). Skills for the digital transition: assessing recent trends using big data (Spretnosti za digitalni prehod: ocenjevanje najnovejših trendov z uporabo velepodatkov).

(6)    COM(2021) 118 final.

(7)     COM(2021) 102 final .

(8)    SKLEP (EU) 2022/2481, 14.12.2022.

(9)    2021/C 66/01.

(10)     https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/library/european-declaration-digital-rights-and-principles

(11)    COM(2021) 118 final.

(12)    2018/C 189/01.

(13)    V tem predlogu sta izraza „digitalne spretnosti“ in „digitalne kompetence“ uporabljena kot sopomenki. 

(14)    COM(2020) 624 final.

(15)

   2020/C 415/10.

(16)     https://education.ec.europa.eu/sl/focus-topics/digital-education/action-plan/action-1

(17)     https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-1-2023-INIT/sl/pdf

(18)    Podatki o digitalnih spretnostih so na voljo v preglednici kazalnikov okrevanja in odpornosti: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/index.html?lang=sl . Tematske analize v zvezi z digitalnimi spretnostmi in izobraževanjem ter učenjem in spretnostmi odraslih v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost so na voljo tu: Recovery and Resilience Scoreboard (Preglednica kazalnikov okrevanja in odpornosti) (europa.eu) .

(19)    V tem predlogu se izraz „zagotavljanje“ nanaša na ponudbo izobraževanja in usposabljanja ali na nabor splošnih in specializiranih tečajev za razvoj digitalnih spretnosti.

(20)    Zlasti v zvezi s predlogom 32 glede digitalne pismenosti in veščin, s katerim se predlaga, naj se zagotovi „[d]ostop do formalne in neformalne digitalne pismenosti ter usposabljanja in izobraževanja v vseh življenjskih obdobjih in v učnih načrtih, pri čemer so podlaga obstoječe pobude na evropski ravni in se posebna pozornost namenja vključevanju ranljivih skupin in starejših, izboljšanju digitalnih veščin pri otrocih ter odpravi digitalne neenakosti in digitalnega razkoraka med spoloma“.

(21)    Eurostat (2021). Raziskava o uporabi IKT v gospodinjstvih.

(22)    Centeno C., Karpinski Z., Urzi Brancati C. (2022). Supporting policies addressing the digital skills gap. Identifying priority groups in the context of employment (Podpora politikam za odpravo vrzeli v digitalnih spretnostih. Opredelitev prednostnih skupin v kontekstu zaposlovanja).

(23)    CEDEFOP (2018). Insights into skills shortages and skill mismatch (Vpogled v pomanjkanje spretnosti in neskladja v spretnostih).

(24)    CEDEFOP (2021). Second European skills and jobs survey (druga evropska raziskava o spretnostih in delovnih mestih).

(25)    Eurostat (2021). Uporaba IKT v gospodinjstvih.

(26)    Fraillon J., Ainley J., Schulz W., Friedman T., Duckworth D. (2019). Preparing for Life in a Digital World: International Computer and Information Literacy Study 2018 International Report (Priprava na življenje v digitalnem svetu: mednarodno poročilo o mednarodni raziskavi računalniške in informacijske pismenosti iz leta 2018).

(27)    Raziskava ICILS iz leta 2018 je pokazala tudi, da so bila dekleta uspešnejša od fantov v vseh sodelujočih državah članicah.

(28)    Karpiński Z., Di Pietro G., Biagi F. (2023) Non-cognitive skills and social gaps in digital skills: Evidence from ICILS 2018 (Nekognitivne spretnosti in socialne vrzeli v digitalnih spretnostih: dokazi iz raziskave ICILS iz leta 2018). Learning and Individual Differences (Učne in individualne razlike), 102, 102254.

(29)     https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/promoting-our-european-way-life/new-pact-migration-and-asylum/skills-and-talent_sl

(30)    Eurostat (2021). Zaposlovanje strokovnjakinj in strokovnjakov za IKT.

(31)    Chaudron S., Di Gioia R., Gemo M. (2017). Young Children (0-8) and Digital Technology - A qualitative study across Europe (Mlajši otroci (od 0 do 8 let) in digitalna tehnologija – Kvalitativna študija za vso Evropo).

(32)    Evropska komisija/EACEA/Eurydice (2019). Digital Education at School in Europe (Digitalno izobraževanje v šoli v Evropi).

(33)    Evropska komisija/EACEA/Eurydice (2022). Informatics education at school in Europe (Poučevanje informatike v šoli v Evropi).

(34)    2020/C 417/01.

(35)    CEDEFOP (2022). Dokazi v podporo prihodnjemu predlogu priporočila Sveta o izboljšanju zagotavljanja digitalnih spretnosti v izobraževanju in usposabljanju. Osnutek delovnega dokumenta.

(36)    Bocconi S. in drugi (2022). Reviewing Computational Thinking in Compulsory Education (Pregled računalniškega mišljenja v obveznem izobraževanju).

(37)    COM(2022) 11 final.

(38)    Eurostat (2020). Statistični podatki o terciarnem izobraževanju.

(39)    Skupno raziskovalno središče (2022). Academic Offer of Advanced Digital Skills in 2020-21. International Comparison (Akademska ponudba naprednih digitalnih spretnosti v obdobju 2020–2021. Mednarodna primerjava).

(40)    https://www.enic-naric.net/

(41)    Beblavý M., Bačová B. (2022). Literature review on the provision of digital skills for adults. EENEE report (Pregled literature o zagotavljanju digitalnih spretnosti za odrasle. Poročilo EENEE).

(42)    2022/C 243/02.

(43)    Druga ciljna skupina, ki je pogosto navedena, je osebje v MSP in javni upravi.

(44)    Leta 2016 je znašala 37 % (najnovejši razpoložljivi podatki s kazalnikom za 12-mesečno referenčno obdobje).

(45)    V tem predlogu se izraz „sosledje“ nanaša na smotrno razvrstitev poučevanja in učenja v različnih razvojnih fazah, starostih ali ravneh izobraževanja.

(46)     https://sdgs.un.org

(47)    COM(2020) 625 final.

(48)    COM(2020) 624 final.

(49)    COM(2020) 274 final.

(50)    COM(2021) 118 final.

(51)     https://commission.europa.eu/strategy-and-policy/priorities-2019-2024/economy-works-people/jobs-growth-and-investment/european-pillar-social-rights_sl

(52)    COM(2022) 526 final.

(53)    COM(2023) 32 final.

(54)    SWD(2020) 209 final.

(55)     https://ec.europa.eu/info/law/better-regulation/have-your-say/initiatives/12453-Digital-education-action-plan-update-/public-consultation_sl

(56)    Priloga 2 k delovnemu dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu predlogu.

(57)    Beblavý M., Bačová B. (2022). Literature review on the provision of digital skills for adults. EENEE report (Pregled literature o zagotavljanju digitalnih spretnosti za odrasle. Poročilo EENEE).    Evropska komisija/EACEA/Eurydice, 2022. Informatics education at school in Europe (Poučevanje informatike v šoli v Evropi).    Bocconi S. in drugi (2022). Reviewing Computational Thinking in Compulsory Education (Pregled računalniškega mišljenja v obveznem izobraževanju).

(58)     https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/a224c235-4843-11ed-92ed-01aa75ed71a1/

(59)     https://op.europa.eu/sl/publication-detail/-/publication/d81a0d54-5348-11ed-92ed-01aa75ed71a1/

(60)    Priloga 2 k delovnemu dokumentu služb Komisije, ki je priložen temu predlogu.

(61)    UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(62)    V okviru tega predloga sta izraza „digitalne spretnosti“ in „digitalne kompetence“ uporabljena kot sopomenki.

(63)    Na voljo na naslovu: https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-1-2023-INIT/sl/pdf .

(64)     Govor predsednice Ursule von der Leyen o stanju v Uniji (europa.eu) .

(65)     https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_23_1501  

(66)    UL C 23, 23.1.2023, str. 1.

(67)     Evropski steber socialnih pravic (europa.eu) .

(68)    V letih 2020 in 2021 je bilo sprejetih pet strategij za enakost, da bi napredovali na poti do Unije enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 ;  strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025 ;  akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025 ;  strateški okvir EU za enakost, vključevanje in udeležbo Romov za obdobje 2020–2030 ;  strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 .

(69)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o uresničitvi evropskega izobraževalnega prostora do leta 2025 (COM(2020) 625 final z dne 30. septembra 2020).

(70)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt za digitalno izobraževanje 2021–2027 – Novi temelji za izobraževanje in usposabljanje v digitalni dobi (COM(2020) 624 final z dne 30. septembra 2020).

(71)     Akcijski načrt za digitalno izobraževanje – 1. ukrep | Evropski izobraževalni prostor (europa.eu) .

(72)    Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2018 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (UL C 189, 4.6.2018, str. 1).

(73)    Vuorikari R., Kluzer S., Punie Y. (2022). DigComp 2.2: The Digital Competence Framework for Citizens - With new examples of knowledge, skills and attitudes (DigComp 2.2: Okvir digitalnih kompetenc za državljane – z novimi primeri znanj, spretnosti in odnosov). Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije.

(74)    UL C 66, 26.2.2021, str. 1.

(75)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Program znanj in spretnosti za Evropo za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (COM(2020) 274 final z dne 1. julija 2020).

(76)    Sklep (EU) 2022/2481 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o vzpostavitvi programa politike Digitalno desetletje do leta 2030 (UL L 323, 19.12.2022, str. 4).

(77)    Fraillon J., Ainley J., Schulz W., Friedman T., Duckworth D. (2019). Preparing for Life in a Digital World: International Computer and Information Literacy Study 2018 International Report (Priprava na življenje v digitalnem svetu: mednarodno poročilo o mednarodni raziskavi računalniške in informacijske pismenosti iz leta 2018). Amsterdam: IEA.

(78)    Eurostat (2021). Uporaba IKT v gospodinjstvih.

(79)

   Eurostat (2021). Strokovnjaki in strokovnjakinje za IKT – statistični podatki o težavah pri zapolnjevanju prostih delovnih mest v podjetjih.

(80)

   Eurostat (2021). Uporaba IKT v gospodinjstvih in pri posameznikih.

(81)    Eurostat (2021). Zaposlovanje strokovnjakinj in strokovnjakov za IKT.

(82)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Novi evropski program za inovacije (COM(2022) 332 final z dne 5. julija 2022).

(83)     Pobuda za globokotehnološke talente | (eitdeeptechtalent.eu) .

(84)    COM(2022) 548 final.

(85)    https://www.enic-naric.net/

(86)

    CEN – CEN/TC 428 (cencenelec.eu) .

(87)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Privabljanje znanj, spretnosti in talentov v EU (COM(2022) 657 final z dne 27. aprila 2022).

(88)    Direktiva (EU) 2021/1883 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2021 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namen visokokvalificirane zaposlitve in razveljavitvi Direktive Sveta 2009/50/ES (UL L 382, 28.10.2021, str. 1).

(89)    https://home-affairs.ec.europa.eu/policies/migration-and-asylum/legal-migration-and-integration/talent-partnerships_sl

(90)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Unija enakosti: strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020) 152 final z dne 5. marca 2020).

(91)     EU countries commit to boost participation of women in digital | Shaping Europe’s digital future (europa.eu) (Države EU se zavezujejo krepitvi udeležbe žensk na digitalnem področju | Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope).

(92)    UL C 212 I, 26.6.2020, str. 9.

(93)    UL C 415, 1.12.2020, str. 22.

(94)    UL C 469, 9.12.2022, str. 19.

(95)    UL C 469, 9.12.2022, str. 19.

(96)    Priporočilo Sveta z dne 22. maja 2019 o visokokakovostnih sistemih vzgoje in varstva predšolskih otrok (UL C 189, 5.6.2019, str. 4).

(97)    Priporočilo Sveta (EU) 2021/1004 z dne 14. junija 2021 o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke (UL L 223, 22.6.2021, str. 14).

(98)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU o otrokovih pravicah (COM(2021) 142 final z dne 24. marca 2021).

(99)    Chaudron S., Di Gioia R., Gemo M. (2015). Young Children (0-8) and Digital Technology - A qualitative study across Europe (Mlajši otroci (od 0 do 8 let) in digitalna tehnologija – Kvalitativna študija za vso Evropo). Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije.

(100)    Priporočilo Sveta z dne 28. novembra 2022 o poteh do uspeha v šoli in nadomestitvi Priporočila Sveta z dne 28. junija 2011 o politikah za zmanjševanje osipa (UL C 469, 9.12.2022, str. 1).

(101)    Priporočilo Sveta z dne 29. novembra 2021 o pristopih kombiniranega učenja za visokokakovostno in vključujoče primarno in sekundarno izobraževanje (UL C 504, 14.12.2021, str. 21).

(102)    Na primer medpredmetni pristop, ločen predmet znotraj drugega predmeta. Za nadaljnje podrobnosti glej delovni dokument služb Komisije, ki je priložen temu predlogu.

(103)    V tem predlogu se informatika, znana tudi kot računalništvo, šteje za ločeno znanstveno disciplino, ki ima lastne koncepte, metode, korpus znanja in odprta vprašanja. Zajema temelje računalniških struktur, procesov, artefaktov in sistemov ter njihove zasnove programske opreme, aplikacije in vpliv na družbo.

(104)    Evropska komisija/EACEA/Eurydice (2022). Informatics education at school in Europe (Poučevanje informatike v šoli v Evropi). Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije.

(105)    Priporočilo Sveta z dne 24. novembra 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju (PIU) za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost (UL C 417, 2.12.2020, str. 1).

(106)    Na voljo na naslovu: pdf (europa.eu) .

(107)     Osnabrüška deklaracija iz leta 2020 o poklicnem izobraževanju in usposabljanju kot dejavniku okrevanja in pravičnega prehoda na digitalno in zeleno gospodarstvo | CEDEFOP (europa.eu) .

(108)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropski strategiji za univerze (COM(2022) 16 final z dne 18. januarja 2022).

(109)    Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2022 o učenju za zeleni prehod in trajnostni razvoj (UL C 243, 27.6.2022, str. 1).

(110)     Pobuda Evropske univerze | Evropski izobraževalni prostor (europa.eu) .

(111)    Righi R., Lopez Cobo M., Papazoglou M., Samoili S., Cardona M., Vazquez-Prada Baillet M., De Prato G. (2022). Academic Offer of Advanced Digital Skills in 2020-21. International Comparison (Akademska ponudba naprednih digitalnih spretnosti v obdobju 2020–2021. Mednarodna primerjava). Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije.

(112)    Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2022 o evropskem pristopu k mikrodokazilom za vseživljenjsko učenje in zaposljivost (UL C 243, 27.6.2022, str. 10).

(113)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic (COM(2021) 102 final z dne 4. marca 2021).

(114)    UL C 504, 14.12.2021, str. 9.

(115)    Priporočilo Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle (UL C 484, 24.12.2016, str. 1).

(116)    Beblavý M., Bačová B. (2022). Literature review on the provision of digital skills for adults. EENEE report (Pregled literature o zagotavljanju digitalnih spretnosti za odrasle. Poročilo EENEE). Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije. Righi R., Lopez Cobo M., Papazoglou M., Samoili S., Cardona M., Vazquez-Prada Baillet M., De Prato G. (2022). Academic Offer of Advanced Digital Skills in 2020-21. International Comparison (Akademska ponudba naprednih digitalnih spretnosti v obdobju 2020–2021. Mednarodna primerjava). Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije.

(117)    Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2022 o individualnih učnih računih (UL C 243, 27.6.2022, str. 26).

(118)

   Eurostat (2022). Podjetja, ki so zagotovila usposabljanje za razvoj/izpopolnitev spretnosti osebja na področju IKT, po velikostnih razredih podjetij.

(119)     Pakt za spretnosti – Zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje – Evropska komisija (europa.eu) .

(120)

    Koalicija za digitalne spretnosti in delovna mesta | Platforma za digitalne spretnosti in delovna mesta (europa.eu) .

(121)    V tem predlogu se izraz „sosledje“ nanaša na smotrno razvrstitev poučevanja in učenja v različnih razvojnih fazah, starostih ali ravneh izobraževanja.

(122)    Evropska komisija (2022). Vlaganje v našo prihodnost: kakovostne naložbe v izobraževanje in usposabljanje. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije.

(123)    UL C 193, 9.6.2020, str. 11.

(124)    OECD (2019). TALIS 2018 Results (Volume I): Teachers and School Leaders as Lifelong Learners (Rezultati raziskave TALIS 2018 (zvezek I): Vseživljenjsko učenje učiteljev in ravnateljev). Pariz: OECD Publishing.

(125)    Učiteljske akademije Erasmus+, na voljo na naslovu: https://education.ec.europa.eu/sl/education-levels/school-education/erasmus-teacher-academies .

(126)     Smernice za učitelje in izobraževalce o boju proti dezinformacijam ter spodbujanju digitalne pismenosti z izobraževanjem in usposabljanjem | Evropski izobraževalni prostor (europa.eu) .

(127)     Etične smernice za uporabo umetne inteligence in podatkov pri poučevanju in učenju za izobraževalce | Evropski izobraževalni prostor (europa.eu) .

(128)     Evropski teden programiranja .

(129)     https://digieduhack.com/en/

(130)    COM(2022) 212.

(131)     https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/safer-internet-centres

(132)     Na primer tisti, ki živijo na podeželskih območjih, prikrajšane ali marginalizirane skupine, kot so invalidi, Romi in državljani tretjih držav z omejenim poznavanjem države gostiteljice, ter tisti, ki imajo nizko ali srednjo raven izobrazbe ali ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo. .

(133)    Npr. mesta/podeželje, oddaljene in najbolj oddaljene regije, čezmejna ozemlja.

(134)    Na primer izobraževalne dejavnosti, ki spodbujajo razvoj digitalnih spretnosti brez uporabe digitalnih naprav.

(135)    Na primer pedagoški pristopi k digitalnim spretnostim, pri katerih lahko mlajši otroci raziskujejo, poskušajo, odkrivajo in rešujejo probleme na domiseln in igriv način.

(136)     Smernice za učitelje in izobraževalce o boju proti dezinformacijam ter spodbujanju digitalne pismenosti z izobraževanjem in usposabljanjem | Evropski izobraževalni prostor (europa.eu) .

(137)     Prepoznavanje in boj proti dezinformacijam (europa.eu) .

(138)     Etične smernice za uporabo umetne inteligence in podatkov pri poučevanju in učenju za izobraževalce | Evropski izobraževalni prostor (europa.eu) .

(139)    Primarni, sekundarni in terciarni sektor.

(140)    Priporočilo Sveta z dne 16. junija 2022 o individualnih učnih računih (UL C 243, 27.6.2022, str. 26).

(141)    Priporočilo Sveta z dne 26. novembra 2018 o spodbujanju avtomatičnega vzajemnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval višjega sekundarnega izobraževanja ter izidov iz učnih obdobij v tujini. 

(142)     https://euraxess.ec.europa.eu/euraxess/innovation-talent-platform

(143)    Deležniki iz izobraževanja in usposabljanja, socialni partnerji, izvajalci potrjevanja digitalnih spretnosti.

(144)    To bo prispevalo k vzpostavitvi evropskega potrdila o digitalnih spretnostih, ki je eden od ukrepov iz akcijskega načrta za digitalno izobraževanje 2021–2027 in je trenutno v razvoju, da bi se zagotovila podpora obstoječemu in prihodnjemu potrjevanju digitalnih spretnosti ter njegova usklajenost z okvirom digitalnih kompetenc za državljane.