This document is an excerpt from the EUR-Lex website
Document 52023DC0077
REPORT FROM THE COMMISSION TO THE EUROPEAN PARLIAMENT, THE COUNCIL AND THE EUROPEAN ECONOMIC AND SOCIAL COMMITTEE on Member States implementation of the Council Directive 2006/117/EURATOM on the supervision and control of shipments of radioactive waste and spent fuel Fourth Report
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU o izvajanju Direktive Sveta 2006/117/EURATOM o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva v državah članicah Četrto poročilo
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU o izvajanju Direktive Sveta 2006/117/EURATOM o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva v državah članicah Četrto poročilo
COM/2023/77 final
EVROPSKA KOMISIJA
Bruselj, 16.2.2023
COM(2023) 77 final
POROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU IN EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU
o izvajanju Direktive Sveta 2006/117/EURATOM o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva v državah članicah
Četrto poročilo
{SWD(2023) 43 final}
Vsebina
1.Uvod
1.1.Ozadje
2.Pravni okvir in njegovo izvajanje
2.1.Izvajanje Direktive
2.2.Mnenje Svetovalnega odbora
2.3.Pristojni organi
3.Ugotovitve
3.1.Statistični podatki (2018–2020)
4.Nadaljnje ukrepanje in stalno izboljševanje
5.Sklepne ugotovitve
1.Uvod
Direktiva Sveta 2006/117/Euratom 1 (v nadaljnjem besedilu: Direktiva) določa sistem Skupnosti za nadzorovanje in kontrolo čezmejnih pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, da se zagotovi ustrezno varstvo prebivalstva. Zagotavlja, da so zadevne države članice obveščene o pošiljkah radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva na ali čez njihovo ozemlje, pri čemer morajo dati soglasje glede pošiljk ali navesti razloge za njegovo zavrnitev.
2 3 4 5 Vse države članice so Direktivo prenesle v nacionalno zakonodajo in v skladu s členom 20 Komisiji od 25. decembra 2011 vsaka tri leta poročajo o njenem izvajanju. V zadnjem ciklu poročanja so države članice predložile najnovejša nacionalna poročila, ki zajemajo obdobje 2018–2020. Komisija je v skladu s členom 20 in na podlagi teh poročil pripravila to zbirno poročilo za Evropski parlament, Svet in Evropski ekonomsko-socialni odbor, pri čemer je upoštevala mnenje Svetovalnega odbora, posebno pozornost pa je namenila vračanju pošiljk v primeru nedovoljenih pošiljk in neprijavljenih radioaktivnih odpadkov.
To poročilo je nadaljevanje tretjega poročila 6 Komisije, ki zajema obdobje 2015–2017, ter vsebuje pregled dovoljenj in pošiljk izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov v Skupnosti. Podrobni podatki in informacije, na katerih temeljijo sklepne ugotovitve tega poročila, so navedeni v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.
1.1.Ozadje
Vse države članice v EU proizvajajo radioaktivne odpadke, ki nastajajo v obratih, kot so jedrske elektrarne in raziskovalni reaktorji, ali pri dejavnostih, kot je uporaba radioaktivnih izotopov v medicini, industriji, kmetijstvu, raziskavah in izobraževanju.
Pri obratovanju jedrskih reaktorjev nastaja tudi izrabljeno gorivo, tj. jedrsko gorivo, ki je bilo obsevano v reaktorski sredici in trajno odstranjeno iz nje. Lahko se hrani kot vir, ki se bo predelal, ali pa se zavrže kot radioaktivni odpadek za končno odlaganje brez predvidene nadaljnje uporabe.
Leta 2020 (konec obdobja poročanja) je jedrska energija predstavljala 24,6 % proizvodnje 7 električne energije v 27 državah članicah EU, pri čemer je 13 držav članic 8 upravljalo nekaj več kot sto jedrskih reaktorjev.
Ko nastanejo izrabljeno gorivo in radioaktivni odpadki, se varno skladiščijo do morebitne obdelave ali predelave in odlaganja. Za varno ravnanje s takimi materiali je morda potreben njihov premik, imenovan tudi pošiljka, z lokacij, kjer nastanejo ali kjer se z njimi ravna. Te prakse se izvajajo v večini držav članic, ne glede na obseg njihovih jedrskih programov. Pošiljke se prevažajo predvsem po cesti, železnici ali morju, v omejenih primerih pa tudi po zraku.
Uvoz, izvoz in tranzit radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva prek držav članic so v EU redne prakse.
2.Pravni okvir in njegovo izvajanje
Varno in odgovorno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom, vključno z varnim prevažanjem pošiljk teh materialov na ozemljih držav članic in zunaj njih, je zakonska zahteva, ki izhaja iz mednarodnega prava in prava EU.
Na mednarodni ravni je glavni referenčni dokument na tem področju Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: Skupna konvencija) 9 . Skupna konvencija pogodbenicam med drugim nalaga obveznosti v zvezi z varnostjo čezmejnih premikov (uvoza, izvoza in tranzita) izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov. Določa, da mora vsaka pogodbenica, vključena v čezmejne premike, sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da se taki premiki izvedejo v skladu z določbami Skupne konvencije in ustreznimi zavezujočimi mednarodnimi instrumenti. Med pogodbenicami Skupne konvencije je vseh 27 držav članic EU in skupnost Euratom 10 , kar kaže njihovo zavezanost zagotavljanju visoke ravni varnosti izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov od njihovega nastanka do odlaganja.
Na ravni EU celovit pravni okvir zagotavlja varstvo zdravja delavcev in prebivalstva pred tveganji zaradi ionizirajočega sevanja, med drugim med prevozom pošiljk izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov. Okvir trenutno sestavljajo Direktiva ter direktivi Sveta 2013/59/Euratom 11 (v nadaljnjem besedilu: temeljni varnostni standardi) in 2011/70/Euratom 12 (v nadaljnjem besedilu: direktiva o radioaktivnih odpadkih), ki vplivata na področje uporabe Direktive.
Z Direktivo se v okviru EU za jedrsko varnost in varstvo pred sevanjem posebej obravnavajo uradna dovoljenja in postopkovni vidiki čezmejnih pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva, ki nastajajo v civilnih objektih in pri civilnih dejavnostih. Splošni cilj je izboljšanje varstva pred nevarnostmi zaradi izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju z nadzorovanjem in kontrolo pošiljk izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov. Direktiva se uporablja, kadar:
·je država izvora, namembna država ali morebitna država tranzita izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov država članica EU;
·količina in koncentracija izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov v pošiljki presegata ravni iz temeljnih varnostnih standardov.
Kadar pošiljke ni mogoče izvesti do konca ali če pogoji za pošiljko v skladu z Direktivo niso izpolnjeni, morajo pristojni organi države članice izvora zagotoviti, da zadevni material ponovno prevzame njegov imetnik 13 , razen če je mogoče doseči varen alternativen dogovor. Pristojni organi morajo zagotoviti, da oseba, odgovorna za pošiljko, po potrebi sprejme prilagoditvene varnostne ukrepe. V takem primeru stroške, ki nastanejo, kadar pošiljke ni mogoče ali ni dovoljeno izvesti do konca, krije imetnik 14 .
15 Vsaka zavrnitev izdaje dovoljenja za pošiljko izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov (i) mora biti upravičena na podlagi meril iz Direktive, (ii) ne bi smela biti samovoljna in (iii) bi morala temeljiti na ustreznih nacionalnih predpisih, predpisih Skupnosti ali mednarodnih predpisih. Odločitve držav članic glede soglasja ali zavrnitve morajo biti v skladu z določbami Skupne konvencije in Direktive, ki prepovedujejo izvoz radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v namembne kraje južno od 60° južne zemljepisne širine, v afriške, karibske ali pacifiške države ali v tretjo državo, ki nima sredstev za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki ali izrabljenim gorivom.
16 17 Poleg predložitve triletnih poročil Komisiji morajo države članice Komisiji in Svetovalnemu odboru vsako leto sporočiti vse neodobrene pošiljke v tretje države ter Komisiji poslati kontaktne podatke pristojnih organov in vse potrebne informacije za hitro komuniciranje z njimi.
2.1.Izvajanje Direktive
18 19 20 V skladu z Direktivo je treba za vse pošiljke (vključno z uvozom, izvozom in tranziti med državami članicami ter v Skupnost in iz nje), ki spadajo na področje uporabe Direktive, uporabljati standardno listino, ki je bila določena z odločbo Komisije iz leta 2008, kot je bila spremenjena leta 2011. Standardna listina vključuje obrazce za naslednje namene:
·vlogo za pridobitev dovoljenja za pošiljko izrabljenega goriva ali radioaktivnih odpadkov;
·potrdilo o prejemu vloge – zahtevek za manjkajoče podatke o izrabljenem gorivu in radioaktivnih odpadkih;
·soglasje zadevnih pristojnih organov za pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva ali njihovo zavrnitev;
·dovoljenje za pošiljko izrabljenega goriva in radioaktivnih odpadkov;
·opis pošiljke radioaktivnih odpadkov in seznam tovorkov;
·potrdilo o prejemu radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva.
Kadar so taki materiali namenjeni pošiljanju v tretje države za odlaganje, morajo države članice v skladu s členom 4(4) direktive o radioaktivnih odpadkih uporabiti tudi merila za prevažanje pošiljk, ki jih je Komisija določila v skladu s členom 16(2) Direktive in priporočilom Komisije 21 , ki se uporablja.
2.2.Mnenje Svetovalnega odbora
XII. seja Svetovalnega odbora je potekala 7. novembra 2022 v Luksemburgu, na njej pa se je razpravljalo o osnutku tega poročila in priloženem delovnem dokumentu služb Komisije. Svetovalni odbor je podal pozitivno mnenje.
2.3.Pristojni organi
22 Vse države članice so do julija 2022 predložile informacije o svojih pristojnih organih v skladu s členom 5, točka 13, Direktive.
Seznam pristojnih organov v državah članicah je priložen priloženemu delovnemu dokumentu služb Komisije.
3.Ugotovitve
Komisija ugotavlja, da države članice v tem ciklu poročanja niso poročale o nobenih neuspelih pošiljkah, ki bi vključevale čezmejne premike radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva.
Države članice niso poročale o nobenih težavah, ki bi lahko spadale na področje uporabe člena 4 „Vračanje pošiljk v primeru nedovoljenih pošiljk in neprijavljenih radioaktivnih odpadkov“, člena 12 „Neuspela pošiljka“ in člena 16(1), točka (c), „Prepovedani izvozi“. Na podlagi sporočenih informacij se v obdobju poročanja na ozemlju EU torej ni izvedla nobena nedovoljena pošiljka.
V obdobju poročanja so bili štirje primeri zavrnitve izdaje soglasja:
·ena država članica je zavrnila izdajo soglasja za dve vlogi zaradi začasne nedostopnosti obratov za končno obdelavo;
·ena država članica je zavrnila izdajo soglasja za dve vlogi za tranzit kontaminiranih kovinskih odpadkov, saj vlogi po njenem mnenju nista spadali na področje uporabe Direktive 23 . Vendar so se ti tranziti redno izvajali na podlagi lokalne zakonodaje, ki se uporablja.
Tri države članice (Hrvaška, Ciper in Malta) še niso poročale o dovoljenih pošiljkah na njihovem ozemlju, odkar so jim bile z Direktivo naložene obveznosti poročanja.
Čezmejne pošiljke radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva v EU v sedanjem obdobju poročanja so podrobneje predstavljene v priloženem delovnem dokumentu služb Komisije.
3.1.Statistični podatki (2018–2020)
Ta oddelek vsebuje statistični pregled dovoljenj in pošiljk.
Slika 1. Število dovoljenj
195 dovoljenj, o katerih je v obdobju 2018–2020 poročalo 21 držav članic, ustreza 1 770 dovoljenim pošiljkam. Dovoljenje na splošno zajema več pošiljk in lahko presega časovni okvir tega poročila.
Slika 2. Število pošiljk
Kar zadeva odobrene pošiljke, se jih je 98 % (1 732 pošiljk) nanašalo na radioaktivne odpadke, 2 % (38 pošiljk) pa na izrabljeno gorivo.
Večina dovoljenj in pošiljk je zajemala premike znotraj Skupnosti. Na splošno je bilo 92,6 % pošiljk znotraj Skupnosti (kategorija MM), 2,7 % pa jih je bilo namenjenih izvozu (kategorija ME) in 4,7 % uvozu (kategorija IM).
Statistični podatki kažejo, da so radioaktivni odpadki pri 79 % vseh pošiljk znotraj Skupnosti izvirali iz jedrske industrije, 21 % pa jih je izviralo iz nejedrskih dejavnosti (npr. medicinskih, raziskovalnih).
Pošiljke so bile večinoma namenjene obdelavi radioaktivnih odpadkov (kot je obdelava za zmanjšanje prostornine ali kondicioniranje) v namenskih objektih ter vrnitvi obdelanih radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva v državo izvora. Švedska in Nemčija sta izdali največ dovoljenj kot državi izvora in tudi kot namembni državi.
Premiki izrabljenega goriva so bili izvedeni zaradi predelave ali vrnitve v državo izvora.
Slika 3. Pošiljke radioaktivnih odpadkov, znotraj Skupnosti (MM), izvozi (ME) in uvozi (IM)
Slika 4. Pošiljke izrabljenega goriva, znotraj Skupnosti (MM), izvozi (ME) in uvozi (IM)
4.Nadaljnje ukrepanje in stalno izboljševanje
V tretjem poročilu Komisije o izvajanju Direktive sta bili opredeljeni dve potrebi: po izboljšanju harmonizacije standardne listine z zahtevami iz predloge za poročanje ter po spremljanju učinkov temeljnih varnostnih standardov na izvajanje nadzorovanja in kontrole čezmejnih pošiljk.
Komisija je v okviru nadaljnjega ukrepanja v zvezi s prvo točko na predlog države članice predlagala revizijo standardne listine v skladu s členom 17(2) in členom 21 Direktive, da bi se v spremenjeno standardno listino vključile informacije o prvotnih pošiljkah. Tako bodo lahko udeležene države članice v primeru vrnjenih pošiljk sledile pošiljkam. Poleg tega je Komisija na predlog dveh držav članic predstavila digitalno standardno listino.
24 V zvezi z morebitnimi učinki temeljnih varnostnih standardov na izvajanje Direktive Komisija ni opazila večjih težav. Vendar se je na podlagi sporočenega primera dveh zavrnitev izdaje soglasja za tranzit radioaktivnih odpadkov prek države članice pojavilo pomembno vprašanje glede uporabe Direktive. Države članice so dejansko imele različne poglede na to, ali čezmejne pošiljke kontaminiranih kovinskih odpadkov, ki so obdelani in reciklirani, spadajo na področje uporabe Direktive ali ne, saj regulativni organ države članice ta material lahko razvrsti kot radioaktivni odpadek. Če regulativni organi v skladu z zakoni in predpisi držav izvora in namembnih držav radioaktivni material nadzorujejo kot radioaktivni odpadek, za katerega države izvora in namembne države ne predvidevajo nadaljnje uporabe, se ta material glede na opredelitev radioaktivnih odpadkov v skladu z Direktivo šteje za radioaktivni odpadek. V skladu s tem bi Komisija štela, da je v takih primerih potrebno soglasje, tudi če država tranzita takega materiala ne šteje za radioaktivni odpadek.
25 26 Poleg tega je ena država članica izrazila željo, da bi pošiljke odpadkov NORM vedno spadale na področje uporabe Direktive Sveta 2006/117/Euratom. Komisija v zvezi s tem opozarja, da s pravnega vidika vsi odpadki, ki vsebujejo NORM, zahtevajo regulativni nadzor in so opredeljeni kot radioaktivni odpadki, spadajo na področje uporabe Direktive.
Svetovalni odbor je na XII. seji pozval Komisijo, naj razmisli o posodobitvi standardne listine, zlasti o vključitvi informacij o izvoru odpadkov, tj. sklica na prvotne pošiljke.
5.Sklepne ugotovitve
Z izvajanjem Direktive se je zagotovilo, da so se vsi čezmejni premiki radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva znotraj Skupnosti izvajali s soglasjem po predhodnem obveščanju, ki so ga pristojni organi vseh udeleženih držav članic (vključno z državami tranzita) izrazili z uporabo standardne listine. Vse države članice so Komisiji redno pošiljale informacije, povezane z vsemi dovoljenimi pošiljkami v opredeljenem (triletnem) obdobju poročanja. Nadzorovanje in kontrola pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva sta bila tako zagotovljena po vsej Skupnosti. V ta namen se še vedno močno spodbuja uporaba predložene „predloge za poročanje“, ki sicer ni obvezna, vendar je omogočila preprosto pridobitev podatkov in preprečila tveganje napačne razlage informacij.
Komisija na splošno ugotavlja, da je bila s sedanjim pravnim okvirom Euratom, ki ga sestavljajo Direktiva, temeljni varnostni standardi in direktiva o radioaktivnih odpadkih, zagotovljena najvišja raven varnosti v zvezi s tveganji ionizirajočega sevanja na ozemlju EU pri čezmejnih pošiljkah. Vendar opozarja, da bi se zaradi morebitnih razlik med državami članicami pri opredelitvi radioaktivnih odpadkov lahko pojavile nekatere težave v postopkih zagotavljanja informacij in izdaje soglasja. To bi bilo treba izboljšati s preučitvijo možnosti za nadaljnjo harmonizacijo na tem področju v dogovoru z državami članicami.
Direktiva Sveta 2006/117/Euratom z dne 20. novembra 2006 o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva (UL L 337, 5.12.2006, str. 21).
COM(2019) 633 final z dne 17. decembra 2019, Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o izvajanju s strani držav članic Direktive Sveta 2006/117/Euratom o nadzorovanju in kontroli pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva, tretje poročilo, in SWD(2019) 437 final.
Imetnik pomeni fizično ali pravno osebo, ki je, preden odpremi pošiljko radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva, v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo odgovorna za takšne materiale in načrtuje odpošiljanje pošiljke prejemniku (člen 5(9) Direktive).
Odločba Komisije z dne 5. marca 2008 o določitvi standardne listine za nadzorovanje in kontrolo pošiljk radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva iz Direktive Sveta 2006/117/Euratom (notificirano pod dokumentarno številko C(2008) 793) (2008/312/Euratom) (UL L 107, 17.4.2008, str. 32).