(1)

V potrošniško pravo Unije bi bilo treba za obravnavo nepoštenih poslovnih praks, ki potrošnikom onemogočajo sprejemanje trajnostnih potrošniških odločitev, kot so prakse, povezane z zgodnjo zastarelostjo blaga, zavajajočimi okoljskimi trditvami („zeleno zavajanje“) ter nepreglednimi in neverodostojnimi znaki ali informacijskimi orodji za trajnostnost, uvesti posebna pravila. Tako bi nacionalni pristojni organi take prakse lahko učinkovito obravnavali. Z zagotovitvijo poštenih okoljskih trditev bodo potrošniki lahko izbirali izdelke, ki so resnično boljši za okolje od konkurenčnih izdelkov. To bo konkurenco spodbudilo k bolj okoljsko trajnostnim izdelkom, s čimer se bo zmanjšal negativni vpliv na okolje.

(1)

V potrošniško pravo Unije bi bilo treba za obravnavo nepoštenih poslovnih praks, ki potrošnike zavajajo in jim onemogočajo sprejemanje trajnostnih potrošniških odločitev, kot so prakse, povezane z zgodnjo zastarelostjo blaga, zavajajočimi ali lažnimi okoljskimi trditvami („zeleno zavajanje“) ter nepreglednimi , necertificiranimi in neverodostojnimi znaki ali informacijskimi orodji za trajnostnost, uvesti posebna pravila. Tako bi nacionalni pristojni organi take prakse lahko učinkovito obravnavali. Če se zagotovi, da so okoljske trditve zanesljive, jasne, razumljive in poštene, bodo potrošniki lahko izbirali izdelke, ki so resnično boljši za okolje od konkurenčnih izdelkov. To bo konkurenco spodbudilo k bolj okoljsko trajnostnim izdelkom, s čimer se bo zmanjšal negativni vpliv na okolje. Podjetja imajo tudi vlogo pri spodbujanju zelenega prehoda in večje trajnostnosti izdelkov, ki jih proizvajajo in prodajajo na notranjem trgu.

(3)

Da bi se trgovce odvrnilo od zavajanja potrošnikov glede vplivov na okolje ali družbo, trajnosti ali popravljivosti njihovih izdelkov, vključno s splošno predstavitvijo izdelkov, bi bilo treba člen 6(1) Direktive 2005/29/ES spremeniti tako, da se na seznam glavnih značilnosti izdelka, v zvezi s katerimi je prakse trgovca mogoče šteti za zavajajoče, na podlagi ocene vsakega posameznega primera, dodajo vpliv na okolje in družbo, trajnost in popravljivost izdelka. Tudi informacije trgovcev o socialni trajnostnosti izdelkov, kot so delovni pogoji, dobrodelni prispevki ali dobrobit živali, ne bi smele zavajati potrošnikov.

(3)

Da bi se trgovce odvrnilo od zavajanja potrošnikov glede vplivov na okolje ali družbo, trajnosti ali popravljivosti njihovih izdelkov, vključno s splošno predstavitvijo izdelkov, bi bilo treba člen 6(1) Direktive 2005/29/ES spremeniti tako, da se na seznam glavnih značilnosti izdelka, v zvezi s katerimi je prakse trgovca mogoče šteti za zavajajoče, na podlagi ocene vsakega posameznega primera, dodajo vpliv na okolje in družbo, trajnost , možnost ponovne uporabe, možnost recikliranja in popravljivost izdelka. Tudi informacije trgovcev o socialni trajnostnosti izdelkov, kot so delovni pogoji, dobrodelni prispevki ali dobrobit živali, ne bi smele zavajati potrošnikov.

(4)

Okoljske trditve, zlasti trditve, povezane s podnebjem, se vse bolj nanašajo na prihodnjo uspešnost v obliki prehoda na ogljično ali podnebno nevtralnost ali podobnega cilja do določenega datuma. S takimi trditvami trgovci vzbujajo vtis, da potrošniki z nakupom njihovih izdelkov prispevajo k nizkoogljičnemu gospodarstvu. Za zagotovitev poštenosti in verodostojnosti takih trditev bi bilo treba člen 6(2) Direktive 2005/29/ES spremeniti tako, da bo na podlagi ocene vsakega posameznega primera prepovedoval take trditve, kadar te niso podprte z jasnimi, objektivnimi in preverljivimi zavezami in cilji trgovca. Take trditve bi bilo treba podpreti tudi z neodvisnim sistemom spremljanja za spremljanje napredka trgovca v zvezi z zavezami in cilji .

(4)

Okoljske trditve, zlasti trditve, povezane s podnebjem, se vse bolj nanašajo na prihodnjo uspešnost v obliki prehoda na ogljično ali podnebno nevtralnost ali podobnega cilja do določenega datuma. S takimi trditvami trgovci vzbujajo vtis, da potrošniki z nakupom njihovih izdelkov prispevajo k nizkoogljičnemu gospodarstvu. Za zagotovitev poštenosti in verodostojnosti takih trditev bi bilo treba člen 6(2) Direktive 2005/29/ES spremeniti tako, da bo na podlagi ocene vsakega posameznega primera prepovedoval take trditve, kadar te temeljijo izključno na plačilih nadomestila za ogljik ali niso podprte z jasnimi, objektivnimi , količinsko opredeljenimi, znanstveno utemeljenimi in preverljivimi zavezami in cilji trgovca , vključno s podrobnim in realističnim načrtom za izvedbo, da bi dosegli to prihodnjo okoljsko uspešnost . Načrt bi moral vključevati konkretne cilje, skladne z doseganjem dolgoročne zaveze trgovca, ki je podprta z zadostnim proračunom in dodelitvijo ustreznih virov. Trditve bi bilo treba podpreti tudi z neodvisnim sistemom spremljanja za spremljanje napredka načrta za izvedbo, trgovčevih zavez in ciljev .

(6)

Primerjava izdelkov na podlagi njihovih okoljskih ali družbenih vidikov, vključno z uporabo informacijskih orodij za trajnostnost, je vse pogostejša tehnika trženja. Za zagotovitev, da take primerjave ne bi zavajale potrošnikov, bi bilo treba spremeniti člen 7 Direktive 2005/29/ES, in sicer tako, da bi določal, da se potrošniku zagotovijo informacije o načinu primerjave, o izdelkih, ki so predmet primerjave, o dobaviteljih zadevnih izdelkov ter o ukrepih za posodabljanje informacij. Tako bi se zagotovilo, da potrošniki, kadar uporabljajo take storitve, sprejemajo bolje informirane odločitve o poslu. Primerjava bi morala biti objektivna zlasti s primerjavo izdelkov, ki služijo istemu namenu, z uporabo skupne metode in skupnih predpostavk ter primerjavo materiala in preverljivih značilnosti izdelkov, ki se primerjajo.

(6)

Primerjava izdelkov na podlagi njihovih okoljskih ali družbenih vidikov, vključno z uporabo informacijskih orodij za trajnostnost, je vse pogostejša tehnika trženja , ki je za potrošnike lahko zavajajoča, saj včasih ne morejo oceniti, kako zanesljive so te informacije . Za zagotovitev, da take primerjave ne bi zavajale potrošnikov, bi bilo treba spremeniti člen 7 Direktive 2005/29/ES, in sicer tako, da bi določal, da se potrošniku zagotovijo informacije o načinu primerjave, o izdelkih, ki so predmet primerjave, o dobaviteljih zadevnih izdelkov ter o ukrepih za posodabljanje informacij. Tako bi se zagotovilo, da potrošniki, kadar uporabljajo take storitve, sprejemajo bolje informirane odločitve o poslu. Primerjava bi morala biti objektivna zlasti s primerjavo izdelkov, ki služijo istemu namenu, z uporabo skupne metode in skupnih predpostavk ter primerjavo materiala in preverljivih značilnosti izdelkov, ki se primerjajo.

(7)

Prikazovanje znakov za trajnostnost, ki ne temeljijo na shemi certificiranja ali jih ne vzpostavijo javni organi; bi bilo treba prepovedati z vključitvijo takih praks na seznam v Prilogi I k Direktivi 2005/29/ES. Shema certificiranja bi morala izpolnjevati minimalne pogoje glede preglednosti in verodostojnosti. Prikazovanje znakov za trajnostnost brez sheme certificiranja ostaja mogoče, kadar take znake vzpostavi javni organ ali v primeru dodatnih oblik navajanja ali prikaza označbe hranilne vrednosti hrane v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1169/2011. To pravilo dopolnjuje točka (4) v Prilogi I k Direktivi 2005/29/ES, ki prepoveduje trditev, da je bil trgovec, njegove poslovne prakse ali izdelek potrjen, odobren ali dovoljen s strani javnega ali zasebnega organa, čeprav to ni res, ali to zatrjevati brez upoštevanja pogojev potrditve, odobritve ali dovoljenja.

(7)

Prikazovanje znakov za trajnostnost, ki ne temeljijo na shemi certificiranja ali jih ne vzpostavijo javni organi, bi bilo treba prepovedati z vključitvijo takih praks na seznam v Prilogi I k Direktivi 2005/29/ES. Shema certificiranja bi morala izpolnjevati minimalne pogoje glede preglednosti in verodostojnosti. Spremljanje skladnosti sheme certificiranja bi moralo biti podprto z načini, ki so sorazmerni in ustrezni glede na naravo izdelkov, postopkov in podjetij, za katere se shema uporablja. Izvajati bi ga morala tretja oseba, katere pristojnosti in neodvisnost od lastnika sheme in trgovca so preverile države članice. Poleg tega bi morale sheme certificiranja vključevati sistem za pritožbe, ki je na voljo strankam in drugim zunanjim deležnikom, je osredotočen na neskladnost in zagotavlja odvzem znaka za trajnostnost v primeru neskladnosti. Prikazovanje znakov za trajnostnost brez sheme certificiranja ostaja mogoče, kadar take znake vzpostavi javni organ ali v primeru dodatnih oblik navajanja ali prikaza označbe hranilne vrednosti hrane v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1169/2011. To pravilo dopolnjuje točka (4) v Prilogi I k Direktivi 2005/29/ES, ki prepoveduje trditev, da je bil trgovec, njegove poslovne prakse ali izdelek potrjen, odobren ali dovoljen s strani javnega ali zasebnega organa, čeprav to ni res, ali to zatrjevati brez upoštevanja pogojev potrditve, odobritve ali dovoljenja. Znaki za trajnostnost, ki jih določijo javni organi, bi morali biti dostopni po razumni ceni vsem podjetjem, ne glede na njihovo velikost in finančno sposobnost. Spodbujati bi bilo treba sheme certificiranja in znake za trajnostnost, s katerimi se pospešuje postopno uvajanje trajnostnih praks v malih in srednjih podjetjih.

(9)

Prilogo I k Direktivi 2005/29/ES bi bilo treba prav tako spremeniti, da bi prepovedovala splošne okoljske trditve brez priznane odlične okoljske uspešnosti, ki je pomembna za trditev. Primeri takih splošnih okoljskih trditev so „okolju prijazen“, „ekološko prijazen“, „eko“, „zeleno“, „prijatelj narave“, „ekološki“, „okoljsko korekten“, „podnebju prijazen“, „nežen do okolja“, „ogljično prijazen“, „ogljično nevtralen“ , „ogljično pozitiven“ , „podnebno nevtralen“, „energijsko učinkovit“, „biorazgradljiv“, „na biološki osnovi“ ali podobne izjave ter splošnejše izjave, kot je „ozaveščen“ ali „odgovoren“, ki namigujejo na ali ustvarjajo vtis o odlični okoljski uspešnosti. Take splošne trditve bi bilo treba prepovedati, kadar ni izkazane odlične okoljske uspešnosti ali trditev ni podrobneje utemeljena z jasnimi in vidnimi besedami na istem mediju, na primer v isti reklami, na embalaži izdelka ali na spletnem prodajnem vmesniku. Na primer, „biorazgradljiv“, kadar se nanaša na proizvod, bi bila splošna trditev, trditev, da je „embalaža biorazgradljiva na domačem kompostniku v enem mesecu“, pa bi bila posebna trditev, ki ne spada v okvir te prepovedi.

(9)

Prilogo I k Direktivi 2005/29/ES bi bilo treba prav tako spremeniti, da bi prepovedovala splošne okoljske trditve , če niso predloženi dokazi o odlični okoljski uspešnosti, ki je pomembna za trditev. Primeri takih splošnih okoljskih trditev so „okolju prijazen“, „ekološko prijazen“, „eko“, „zeleno“, „prijatelj narave“, „naraven“, „živalim prijazen“, „brez krutosti“, „trajnosten“, „ekološki“, „okoljsko korekten“, „podnebju prijazen“, „nežen do okolja“, „brez krčenja gozdov“ , „ogljično prijazen“ , „podnebno nevtralen“, „energijsko učinkovit“, „biorazgradljiv“ , „plastično nevtralen“, „brez plastike“ , „na biološki osnovi“ ali podobne izjave ter splošnejše izjave, kot je „ozaveščen“ ali „odgovoren“, ki namigujejo na ali ustvarjajo vtis o odlični okoljski uspešnosti. Take splošne trditve bi bilo treba prepovedati, kadar temeljijo na poravnavi vplivov na okolje, kot je kupovanje dobropisov za ogljik, ali kadar ni izkazane odlične okoljske uspešnosti ali znanstvenih dokazov zanjo ali trditev ni podrobneje utemeljena z jasnimi in vidnimi besedami na istem mediju, na primer v isti reklami, na embalaži izdelka ali na spletnem prodajnem vmesniku. Na primer, „biorazgradljiv“, kadar se nanaša na proizvod, bi bila splošna trditev, trditev, da je „embalaža biorazgradljiva na domačem kompostniku v enem mesecu“, pa bi bila posebna trditev, ki ne spada v okvir te prepovedi. V primerih, ko tega ni mogoče utemeljiti z znanstvenimi dokazi, je zlasti pomembno prepovedati trditve, da ima proizvod ali storitev nevtralen, zmanjšan, izravnan ali pozitiven vpliv emisij ogljika na okolje na podlagi ogljične izravnave, saj lahko potrošnike zavajajo, ker menijo, da izdelek, ki ga kupijo, ali poslovanje trgovca nima vpliva na okolje. To podjetjem ne bi smelo preprečevati, da oglašujejo svoje naložbe v okoljske pobude, če v tem oglaševanju ne trdijo, da te naložbe ali pobude izravnajo ali nevtralizirajo vpliv izdelka ali poslovanja trgovca na okolje oziroma pozitivno vplivajo nanj.

(14)

Da bi izboljšali blaginjo potrošnikov, bi morale spremembe Priloge I k Direktivi 2005/29/ES obravnavati tudi več praks, povezanih z zgodnjo zastarelostjo, vključno s praksami načrtovane zastarelosti, ki se razumejo kot poslovna politika, ki vključuje namerno načrtovanje ali oblikovanje izdelka z omejeno življenjsko dobo, tako da prezgodaj postane zastarel ali nedelujoč po določenem obdobju. Potrošnikom nakup izdelkov, za katere pričakujejo , da bodo delovali dlje, kot v resnici delujejo, povzroča škodo. Poleg tega imajo prakse zgodnje zastarelosti na splošno negativen vpliv na okolje v obliki večje količine materialnega odpadka. Zato bi se z obravnavo navedenih praks verjetno tudi zmanjšala količina odpadkov, kar bo prispevalo k bolj trajnostni potrošnji.

(14)

Da bi izboljšali blaginjo potrošnikov, bi morale spremembe Priloge I k Direktivi 2005/29/ES obravnavati tudi več praks, povezanih z zgodnjo zastarelostjo, vključno s praksami načrtovane zastarelosti, ki se razumejo kot poslovna politika, ki vključuje namerno načrtovanje ali oblikovanje izdelka z omejeno življenjsko dobo, tako da prezgodaj postane zastarel ali nedelujoč po določenem obdobju. Izvajanje praks, ki vodijo k skrajšanju življenjske dobe izdelka, ali nakup izdelkov, za katere se pričakuje , da bodo delovali dlje, kot v resnici delujejo, potrošnikom povzroča škodo. Poleg tega imajo prakse zgodnje zastarelosti na splošno negativen vpliv na okolje v obliki večje količine materialnega odpadka. Zato bi se z obravnavo navedenih praks verjetno tudi zmanjšala količina odpadkov, kar bo prispevalo k bolj trajnostni potrošnji.

(16)

Treba bi bilo prepovedati tudi opustitev obveščanja potrošnika o obstoju značilnosti blaga, uvedene za omejevanje njegove trajnosti; Na primer, taka značilnost bi lahko bila programska oprema, ki zaustavi ali poslabša funkcionalnost blaga po določenem času, ali pa del strojne opreme, ki je zasnovan tako, da se po določenem času pokvari. Prepoved opustitve obveščanja potrošnikov o takih značilnostih blaga dopolnjuje jamčevalne zahtevke, ki jih imajo potrošniki na voljo, kadar značilnosti pomenijo neskladnost na podlagi Direktive (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta (26) , ter ne posega vanje . Dokazovanje, da je namen značilnosti spodbuditi zamenjavo zadevnega blaga, ne bi smelo bi potrebno, da bi taka poslovna praksa veljala za nepošteno. Uporabo značilnosti, ki omejujejo trajnost blaga, bi bilo treba razlikovati od proizvodnih praks uporabe materialov ali postopkov na splošno slabše kakovosti, zaradi česar ima blago omejeno trajnost. Neskladnost blaga zaradi uporabe materialov ali postopkov slabše kakovosti bi morala še naprej urejati pravila o skladnosti blaga, določena v Direktivi (EU) 2019/771.

(16)

Treba bi bilo prepovedati tudi uvedbo značilnosti blaga, ki omejuje njegovo trajnost. Na primer, taka značilnost bi lahko bila programska oprema, ki zaustavi ali poslabša funkcionalnost blaga po določenem času, ali pa del strojne opreme, ki je zasnovan tako, da se po določenem času pokvari. Prepoved uvedbe takih značilnostih blaga ne posega v jamčevalne zahtevke, ki jih imajo potrošniki na voljo, kadar značilnosti pomenijo neskladnost na podlagi Direktive (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta (26). Dokazovanje, da je namen značilnosti spodbuditi zamenjavo zadevnega blaga, ne bi smelo bi potrebno, da bi taka poslovna praksa veljala za nepošteno. Uporabo značilnosti, ki omejujejo trajnost blaga, bi bilo treba razlikovati od proizvodnih praks uporabe materialov ali postopkov na splošno slabše kakovosti, zaradi česar ima blago omejeno trajnost. Neskladnost blaga zaradi uporabe materialov ali postopkov slabše kakovosti bi morala še naprej urejati pravila o skladnosti blaga, določena v Direktivi (EU) 2019/771.

(17)

Še ena praksa, ki bi jo bilo treba prepovedati v Prilogi I k Direktivi 2005/29/ES, je praksa navajanja, da ima blago določeno trajnost, ki je v resnici nima. Na primer, trgovec lahko potrošnike obvesti, da naj bi pralni stroj opravil določeno število ciklov pranja, med dejansko uporabo pralnega stroja pa se izkaže, da to ne drži.

(17)

Še ena praksa, ki bi jo bilo treba prepovedati v Prilogi I k Direktivi 2005/29/ES, je praksa navajanja, da ima blago določeno trajnost, ki je v resnici nima. Na primer, trgovec lahko potrošnike obvesti, da naj bi pralni stroj pri običajni pričakovani uporabi v skladu z navodili opravil določeno število ciklov pranja, med dejansko uporabo pralnega stroja pa se izkaže, da to ne drži.

(18)

Podobno bi bilo treba spremeniti Prilogo I k Direktivi 2005/29/ES, da bi se prepovedala predstavitev izdelka kot popravljivega, čeprav popravilo v  resnici ni mogoče , in opustitev obveščanja potrošnikov , da blaga ni mogoče popraviti v  skladu s pravnimi zahtevami .

(18)

Podobno bi bilo treba spremeniti Prilogo I k Direktivi 2005/29/ES, da bi se prepovedalo trženje izdelka , ki ga ni mogoče popraviti, v  skladu s pravnimi zahtevami ali da se potrošnika ne obvesti , da blaga ni mogoče popraviti . Poleg tega bi bilo treba spremeniti tudi Prilogo I k Direktivi 2005/29/ES, da se poskrbi, da je potrošnik vedno obveščen o omejitvah popravil, kot so nerazpoložljivost servisiranja, nerazpoložljivost rezervnih delov ali zavrnitev popravila v primeru, da je izdelek popravljal neodvisni serviser, nepoklicni serviser ali uporabnik.

(20)

Naslednja praksa, povezana z zgodnjo zastarelostjo, ki bi jo bilo treba prepovedati in dodati na seznam v Prilogi I k Direktivi 2005/29/ES, je napeljevanje potrošnika k zamenjavi potrošnega materiala izdelka prej, kot bi to bilo potrebno iz tehničnih razlogov. Take prakse potrošnika zavedejo v prepričanje, da blago ne bo več delovalo, če ne zamenjajo potrošnega materiala, in ga tako spodbujajo k nakupu več potrošnega materiala, kot je potrebno. Na primer , prepovedana bi bila praksa pozivanja potrošnika , prek nastavitev tiskalnika, naj zamenja kartuše tiskalnika , še preden se te dejansko izpraznijo, da bi se potrošnika spodbudilo k nakupu dodatnih kartuš.

(20)

Naslednja praksa, povezana z zgodnjo zastarelostjo, ki bi jo bilo treba prepovedati in dodati na seznam v Prilogi I k Direktivi 2005/29/ES, je trženje blaga, pri katerem je treba potrošni material zamenjati prej, kot bi to bilo potrebno iz tehničnih razlogov. Take prakse potrošnika zavedejo v prepričanje, da blago ne bo več delovalo, če ne zamenjajo potrošnega materiala, in ga tako spodbujajo k nakupu več potrošnega materiala, kot je potrebno. Primer je trženje tiskalnika , za katerega mora potrošnik zamenjati kartuše, še preden se te dejansko izpraznijo, da bi se potrošnika spodbudilo k nakupu dodatnih kartuš.

(21)

Prilogo I k Direktivi 2005/29/ES bi bilo treba spremeniti tudi tako, da bo prepovedovala opustitev obveščanja potrošnika , da je blago zasnovano tako, da je njegova funkcionalnost omejena, če se uporabljajo potrošni material, rezervni deli ali pritikline, ki jih ne zagotavlja izvirni proizvajalec. Na primer, trženje tiskalnikov, ki so zasnovani tako, da se pri uporabi kartuš, ki jih ne zagotavlja izvirni proizvajalec tiskalnika, omejuje njihova funkcionalnost , ne da bi bil potrošnik o tem obveščen , bi bilo prepovedano. Ta praksa bi lahko potrošnike zavedla v nakup alternativne kartuše, ki je za zadevni tiskalnik ni mogoče uporabiti, s čimer nastanejo nepotrebni stroški popravila, tokovi odpadkov ali dodatni stroški zaradi obveznosti uporabe potrošnega materiala izvirnega proizvajalca, česar pa potrošnik ob nakupu ni mogel predvideti. Podobno bi bilo prepovedano tudi trženje pametnih naprav, zasnovanih tako, da se ob uporabi polnilnikov ali rezervnih delov, ki jih ne zagotavlja izvirni proizvajalec, omeji njihova funkcionalnost , ne da bi bil potrošnik o tem obveščen .

(21)

Prilogo I k Direktivi 2005/29/ES bi bilo treba spremeniti tudi tako, da bo prepovedovala trženje blaga , ki je zasnovano tako, da je njegova funkcionalnost omejena, če se uporabljajo potrošni material, rezervni deli ali pritikline, ki jih ne zagotavlja izvirni proizvajalec. Na primer, trženje tiskalnikov, ki so zasnovani tako, da se pri uporabi kartuš, ki jih ne zagotavlja izvirni proizvajalec tiskalnika, omejuje njihova funkcionalnost, bi bilo prepovedano. Ta praksa bi lahko potrošnike zavedla v nakup alternativne kartuše, ki je za zadevni tiskalnik ni mogoče uporabiti, s čimer nastanejo nepotrebni stroški popravila, tokovi odpadkov ali dodatni stroški zaradi obveznosti uporabe potrošnega materiala izvirnega proizvajalca, česar pa potrošnik ob nakupu ni mogel predvideti. Podobno bi bilo prepovedano tudi trženje pametnih naprav, zasnovanih tako, da se ob uporabi polnilnikov ali rezervnih delov, ki jih ne zagotavlja izvirni proizvajalec, omeji njihova funkcionalnost.

(22)

Da bi lahko potrošniki sprejemali bolje informirane odločitve ter da bi se spodbujalo povpraševanje po bolj trajnostnemu blagu in njegova ponudba, bi bilo treba pred sklenitvijo pogodbe zagotoviti posebne informacije o trajnosti in popravljivosti za vse vrste blaga. Poleg tega, kar zadeva blago z digitalnimi elementi, digitalno vsebino in digitalnimi storitvami, bi morali biti potrošniki obveščeni o obdobju, v katerem so brezplačne posodobitve programske opreme na voljo. Zato bi bilo treba Direktivo 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta (27) spremeniti, tako da bi se potrošnikom zagotovile predpogodbene informacije o trajnosti, popravljivosti in razpoložljivosti posodobitev. Potrošnikom bi bilo treba informacije zagotoviti na jasen in razumljiv način ter v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz Direktive (EU) 2019/882 (28). Obveznost zagotavljanja teh informacij potrošnikom dopolnjuje pravice potrošnikov iz direktiv (EU) 2019/770 (29) in (EU) 2019/771 (30) Evropskega parlamenta in Sveta ter ne vpliva nanje.

(22)

Da bi lahko potrošniki sprejemali bolje informirane odločitve ter da bi se spodbujalo povpraševanje po bolj trajnostnemu blagu in njegova ponudba, bi bilo treba pred sklenitvijo pogodbe zagotoviti posebne informacije o trajnosti in popravljivosti za vse vrste blaga. Poleg tega, kar zadeva blago z digitalnimi elementi, digitalno vsebino in digitalnimi storitvami, bi morali biti potrošniki obveščeni o obdobju, v katerem so brezplačne posodobitve programske opreme na voljo , v skladu z zahtevami na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, ki zajema najmanj obdobje, kot je določeno v pravu Unije, in njegovo prostovoljno podaljšanje, kadar proizvajalec omogoči dostop do teh informacij . Zato bi bilo treba Direktivo 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta (27) spremeniti, tako da bi se potrošnikom zagotovile predpogodbene informacije o trajnosti, popravljivosti in razpoložljivosti posodobitev. Potrošnikom bi bilo treba informacije zagotoviti na jasen in razumljiv način ter v skladu z zahtevami glede dostopnosti iz Direktive (EU) 2019/882 (28) tudi v uradnem jeziku ali uradnih jezikih države članice, v kateri se blago ponuja . Obveznost zagotavljanja teh informacij potrošnikom dopolnjuje pravice potrošnikov iz direktiv (EU) 2019/770 (29), (EU) 2019/771 (30) in (EU) 2011/83 Evropskega parlamenta in Sveta ter ne vpliva nanje.

(23)

Dober pokazatelj trajnosti blaga je proizvajalčeva tržna garancija trajnosti v smislu člena 17 Direktive (EU) 2019/771. Zato bi bilo treba Direktivo 2011/83/EU spremeniti tako, da bi morali trgovci, ki prodajajo blago , potrošnike izrecno obvestiti o  obstoju proizvajalčeve tržne garancije trajnosti za vse vrste blaga, kadar proizvajalec take informacije da na voljo .

(23)

Dober pokazatelj trajnosti blaga je trajanje zakonskega jamstva o skladnosti, pa tudi njegovo prostovoljno podaljšanje v obliki enakovredne proizvajalčeve tržne garancije trajnosti v smislu člena 17 Direktive (EU) 2019/771 , ki velja za blago v celoti in je zagotovljena brez dodatnih stroškov . Zato bi bilo treba Direktivo 2011/83/EU spremeniti tako, da bi se od trgovcev izrecno zahtevalo, da pred sklenitvijo pogodbe zagotovijo oznako , ki vsebuje vsaj opozorilo o  zakonskem jamstvu o skladnosti in po potrebi njegovo prostovoljno podaljšanje v obliki tržne garancije trajnosti .

(23a)

Ko se blago da na voljo potrošnikom in drugim končnim uporabnikom, bi morala biti oznaka prikazana na vidnem mestu in tako, da je jasno čitljiva.

(24)

Težava v zvezi z omejeno trajnostjo, ki je v nasprotju s pričakovanji potrošnika, je najbolj relevantna za blago, ki uporablja energijo, tj. blago, ki deluje s pomočjo zunanjega vira energije. Potrošnike tudi najbolj zanimajo informacije o pričakovani trajnosti te kategorije blaga. Zato bi bilo treba le za to kategorijo blaga potrošnike seznaniti s tem, da proizvajalec ni zagotovil informacij o obstoju proizvajalčeve tržne garancije trajnosti za več kot dve leti.

(25)

Blaga, ki vsebuje sestavne dele, ki uporabljajo energijo, pri čemer so sestavni deli le pritikline in ne prispevajo h glavni funkciji blaga, kot na primer okrasna osvetlitev na oblačilih ali obutvi ali električna luč za kolo, se ne bi smelo razvrstiti kot blago, ki uporablja energijo.

(26)

Zaradi vzpostavljenega minimalnega dveletnega trajanja prodajalčeve odgovornosti za neskladnost v skladu z Direktivo (EU) 2019/771 in dejstva, da se veliko okvar izdelka zgodi po dveh letih, bi morala obveznost trgovca glede obveščanja potrošnikov o obstoju in trajanju proizvajalčeve tržne garancije trajnosti veljati za garancije z veljavnostjo več kot dve leti.

(27)

Da bi se potrošnikom olajšalo sprejemanje informiranih odločitev o poslu, kadar pred sklenitvijo pogodbe primerjajo blago, bi morali trgovci potrošnike obvestiti o obstoju in trajanju proizvajalčeve tržne garancije trajnosti za celotno blago in ne le za določene sestavne dele blaga.

(28)

Proizvajalec in prodajalec bi morala imeti možnost, da ponudita druge vrste tržnih garancij in poprodajne storitve katerega koli trajanja. Vendar informacije za potrošnika o takih drugih tržnih garancijah ali storitvah potrošnika ne bi smele zmesti glede obstoja in trajanja proizvajalčeve tržne garancije trajnosti, ki zajema celotno blago in velja več kot dve leti .

(28)

Proizvajalec in prodajalec bi morala imeti možnost, da ponudita druge vrste tržnih garancij in poprodajne storitve katerega koli trajanja. Vendar informacije za potrošnika o takih drugih tržnih garancijah ali storitvah potrošnika ne bi smele zmesti.

(29)

Za spodbujanje konkurence med proizvajalci v zvezi s trajnostjo blaga z digitalnimi elementi bi morali trgovci, ki prodajajo tako blago, potrošnike obvestiti o minimalnem obdobju, v katerem se proizvajalec zavezuje, da bo za tako blago zagotavljal posodobitve programske opreme . Da bi se preprečila prevelika obremenitev potrošnikov z informacijami, pa bi bilo treba take informacije zagotoviti le, kadar je to obdobje daljše od obdobja proizvajalčeve tržne garancije trajnosti, saj taka garancija pomeni zagotavljanje posodobitev , vključno z varnostnimi posodobitvami, ki so potrebne za ohranjanje potrebnih funkcij in delovanja blaga z  digitalnimi elementi. Poleg tega so informacije o proizvajalčevi zavezi, da bo zagotavljal posodobitve programske opreme, pomembne le, kadar prodajna pogodba za blago z digitalnimi elementi določa enkratno dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve, v zvezi s katero se uporablja člen 7(3), točka (a), Direktive (EU) 2019/771. Nasprotno pa ne bi smelo biti nobene nove obveznosti v zvezi z zagotavljanjem takih informacij, kadar prodajna pogodba določa nepretrgano dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve v določenem obdobju, saj za take pogodbe člen 7(3), točka (b), Direktive (EU) 2019/771 s sklicem na člen 10(2) ali (5) določa obdobje, v katerem mora prodajalec zagotoviti, da je potrošnik obveščen o posodobitvah in da so mu te tudi dobavljene.

(29)

Za spodbujanje konkurence med proizvajalci v zvezi s trajnostjo blaga z digitalnimi elementi bi morali trgovci, ki prodajajo tako blago, potrošnike obvestiti o minimalnem obdobju, v katerem bo proizvajalec za tako blago zagotavljal posodobitve programske opreme, vključno vsaj z  obdobjem , določenim v pravu Unije , in njegovim prostovoljnim podaljšanjem , v  katerem proizvajalec omogoči dostop do takih informacij ; informacije bi bilo treba zagotoviti le , kadar je to obdobje daljše od obdobja proizvajalčeve tržne garancije trajnosti .

(30)

Podobno bi morali trgovci, ki ponujajo digitalno vsebino in digitalne storitve, potrošnike tudi obvestiti o minimalnem obdobju, v katerem se ponudnik digitalne vsebine ali digitalne storitve, kadar ponudnik ni tudi trgovec, zaveže k zagotavljanju posodobitev programske opreme, vključno z varnostnimi posodobitvami, ki so potrebne za ohranjanje skladnosti digitalne vsebine in digitalnih storitev. Informacije o ponudnikovi zavezi, da bo zagotavljal posodobitve programske opreme , so pomembne le, kadar pogodba določa enkratno dobavo ali niz posameznih dobav, v  zvezi s  katerim se uporablja člen 8(2), točka (b), Direktive (EU) 2019/770 . Nasprotno pa ne bi smelo biti nobene nove obveznosti v  zvezi z zagotavljanjem takih informacij, kadar pogodba določa nepretrgano dobavo v določenem obdobju, saj za take pogodbe člen 8(2), točka (a), Direktive (EU) 2019/770 določa obdobje, v katerem mora trgovec zagotoviti, da je potrošnik obveščen o posodobitvah in da so mu te tudi dobavljene .

(30)

Podobno bi morali trgovci, ki ponujajo digitalno vsebino in digitalne storitve, potrošnike tudi obvestiti o minimalnem obdobju po datumu dajanja na trg , v katerem bo ponudnik digitalne vsebine ali digitalne storitve, kadar ponudnik ni tudi trgovec, zagotavljal posodobitev programske opreme, vključno z varnostnimi posodobitvami, ki so potrebne za ohranjanje skladnosti digitalne vsebine in digitalnih storitev. Te informacije bi morale vključevati vsaj obdobje , v katerem morajo biti posodobitve zagotovljene v  skladu s  pravom Unije . Ponudnik bo te informacije v  vsakem primeru predložil trgovcu .

(31)

Da bi se potrošnikom omogočila sprejemanje informiranih odločitev o poslu in izbira blaga, ki ga je mogoče lažje popraviti, bi morali trgovci pred sklenitvijo pogodbe za vse vrste blaga, kadar je to primerno, zagotoviti lestvico popravljivosti blaga, kot jo zagotavlja proizvajalec v skladu s pravom Unije.

(31)

Da bi se potrošnikom omogočila sprejemanje informiranih odločitev o poslu in izbira blaga, ki ga je mogoče lažje popraviti, bi morali trgovci pred sklenitvijo pogodbe za vse vrste blaga, kadar je to primerno, zagotoviti lestvico popravljivosti blaga, kot jo zagotavlja proizvajalec v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom .

(32)

Trgovci morajo v skladu s členom 5(1), točka (e), in členom 6(1), točka (m), Direktive 2011/83/EU potrošniku, preden se ta zaveže s pogodbo, zagotoviti informacije o obstoju in pogojih poprodajnih storitev, vključno s storitvami popravila , kadar se take storitve zagotavljajo . Poleg tega bi morali trgovci, da se zagotovi, da so potrošniki dobro obveščeni o popravljivosti blaga, ki ga kupijo, kadar lestvica popravljivosti ni vzpostavljena v skladu s pravom Unije , za vse vrste blaga zagotoviti druge ustrezne informacije o popravilu, ki jih da na razpolago proizvajalec , kot so informacije o razpoložljivosti rezervnih delov ter uporabniški priročnik ali priročnik za popravila.

(32)

Trgovci morajo v skladu s členom 5(1), točka (e), in členom 6(1), točka (m), Direktive 2011/83/EU potrošniku, preden se ta zaveže s pogodbo, zagotoviti informacije o obstoju in pogojih poprodajnih storitev, vključno s storitvami popravila. Poleg tega bi morali trgovci, da se zagotovi, da so potrošniki dobro obveščeni o popravljivosti blaga, ki ga kupijo, kadar lestvica popravljivosti ni vzpostavljena, za vse vrste blaga zagotoviti druge ustrezne informacije o popravilu, kot so informacije o razpoložljivosti in najvišji pričakovani ceni rezervnih delov , potrebnih za popravilo blaga, vključno z minimalnim obdobjem po nakupu blaga, ko so na voljo rezervni deli in dodatki, postopkom za njihovo naročanje, razpoložljivostjo uporabniškega priročnika in priročnika za popravila ter razpoložljivostjo diagnostičnih orodij in storitev ter orodij in storitev za popravila. Te informacije bi morali trgovcem dati proizvajalci blaga.

(33)

Trgovci bi morali potrošnikom zagotoviti informacije o obstoju in trajanju proizvajalčeve tržne garancije trajnosti in o minimalnem obdobju za posodobitve ter informacije o popravilu, ki niso lestvica popravljivosti , kadar proizvajalec ali ponudnik digitalne vsebine ali digitalne storitve, če ni hkrati tudi trgovec, zadevne informacije da na voljo . Zlasti bi moral trgovec v zvezi z blagom potrošnikom posredovati informacije, ki mu jih je zagotovil proizvajalec ali ki jih je kako drugače nameraval dati na voljo potrošniku pred sklenitvijo pogodbe, in sicer tako, da jih navede na samem izdelku, embalaži ali etiketah in oznakah, ki bi jih potrošnik običajno prebral pred sklenitvijo pogodbe. Od trgovca se ne bi smelo zahtevati, da mora aktivno iskati take informacije proizvajalca, na primer na spletiščih, namenjenih izdelku.

(33)

Trgovci bi morali potrošnikom zagotoviti informacije o obstoju oznake in o minimalnem obdobju za posodobitve ter informacije o popravilu, ki niso lestvica popravljivosti. Zlasti bi moral trgovec v zvezi z blagom potrošnikom posredovati informacije, ki mu jih je zagotovil proizvajalec ali ki jih je kako drugače nameraval dati na voljo potrošniku pred sklenitvijo pogodbe, in sicer tako, da jih navede na samem izdelku, embalaži ali etiketah in oznakah, ki bi jih potrošnik običajno prebral pred sklenitvijo pogodbe. Od trgovca se ne bi smelo zahtevati, da mora aktivno iskati take informacije proizvajalca, na primer na spletiščih, namenjenih izdelku. Kadar trgovci niso proizvajalci blaga, je lahko njihov vpliv na zasnovo izdelkov in njihov vložek v zvezi s katerimi koli informacijami, priloženimi izdelkom, omejen. V tem primeru bi morali proizvajalci trgovcem, ki so v stiku s potrošniki, zagotoviti ustrezne informacije. Nato bi morali biti trgovci odgovorni za nadaljnje posredovanje teh informacij potrošnikom.

(36a)

Komisija bi morala pripraviti lahko razumljive smernice za podjetja o zahtevah te direktive. Pri pripravi smernic bi morala upoštevati potrebe MSP, da bi čim bolj zmanjšala njihovo upravno in finančno breme ter olajšala izpolnjevanje obveznosti iz te direktive. Posvetovati bi se morala z ustreznimi deležniki s strokovnim znanjem na področju trženja.

(1)

v členu 2 se dodajo naslednje točke od (o) do ( y ):

(1)

v členu 2 se dodajo naslednje točke od (o) do ( ya ):

(o)

„okoljska trditev“ pomeni vsako sporočilo ali predstavitev, ki ni obvezna na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, vključno z besedilom, slikovno predstavitvijo, grafično predstavitvijo ali predstavitvijo s simboli v kakršni koli obliki, vključno z oznakami, blagovnimi znamkami, imeni podjetij ali imeni izdelkov, v okviru tržne komunikacije, ki navaja ali namiguje, da ima izdelek ali trgovec pozitiven ali ničelni vpliv na okolje ali je manj škodljiv za okolje od drugih izdelkov oziroma trgovcev ali je svoj vpliv sčasoma izboljšal;

(o)

„okoljska trditev“ pomeni vsako sporočilo ali predstavitev, ki ni obvezna na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, vključno z besedilom, slikovno predstavitvijo, grafično predstavitvijo ali predstavitvijo s simboli v kakršni koli obliki, vključno z oznakami, blagovnimi znamkami, imeni podjetij ali imeni izdelkov, v okviru tržne komunikacije, in ki navaja ali namiguje, da ima izdelek , kategorija izdelka, blagovna znamka ali trgovec pozitiven ali ničelni vpliv na okolje ali je manj škodljiv za okolje od drugih izdelkov , blagovnih znamk oziroma trgovcev ali je svoj vpliv sčasoma izboljšal;

(p)

„izrecna okoljska trditev“ pomeni okoljsko trditev, ki je v obliki besedila ali vsebovana na znaku za trajnostnost;

(q)

„splošna okoljska trditev“ pomeni vsako izrecno okoljsko trditev, ki je znak za trajnostnost ne vsebuje, kadar trditev ni podrobneje utemeljena z jasnimi in vidnimi besedami na istem mediju;

(q)

„splošna okoljska trditev“ pomeni okoljsko trditev, ki je znak za trajnostnost ne vsebuje, kadar trditev ni podrobneje utemeljena z jasnimi in vidnimi besedami na istem mediju;

(s)

„shema certificiranja“ pomeni sistem tretjih oseb za preverjanje , ki je pod preglednimi, poštenimi in nediskriminatornimi pogoji odprt za vse trgovce, ki so pripravljeni in zmožni izpolnjevati zahteve sheme, ki potrjuje, da izdelek izpolnjuje določene zahteve in za katerega je spremljanje skladnosti objektivno, na podlagi mednarodnih standardov, standardov Unije ali nacionalnih standardov in postopkov, opravi pa ga stran, ki je neodvisna od lastnika sheme in trgovca;

(s)

„shema certificiranja“ pomeni sistem tretjih oseb za preverjanje:

(i)

ki je pod javno dostopnimi, preglednimi, poštenimi in nediskriminatornimi pogoji ter ob razumnih stroških odprt za trgovce in subjekte, ki so pripravljeni in zmožni izpolnjevati zahteve sheme;

(ii)

ki potrjuje, da izdelek, postopek ali podjetje izpolnjuje določene javno dostopne in neodvisno razvite zahteve;

(iii)

za katerega sta spremljanje skladnosti in podelitev certifikata objektivna ter temeljita na mednarodnih standardih in postopkih, standardih in postopkih Unije ali nacionalnih standardih in postopkih, pri čemer se upošteva narava zadevnih izdelkov, postopkov ali podjetij;

(iv)

ki zagotavlja, da spremljanje skladnosti iz točke (iii) izvaja tretja oseba, katere pristojnosti in neodvisnost od lastnika sheme in trgovca so preverile države članice; in

(v)

ki vključuje sistem za pritožbe, ki je na voljo strankam in drugim zunanjim deležnikom, je osredotočen na neskladnost in zagotavlja odvzem znaka za trajnostnost v primeru neskladnosti;

(t)

„informacijsko orodje za trajnostnost“ pomeni programsko opremo, vključno s spletiščem, delom spletišča ali aplikacijo, ki jo upravlja trgovec ali kdo drug v njegovem imenu ter ki potrošnikom zagotavlja informacije o okoljskih ali družbenih vidikih izdelka ali primerja izdelke glede na take vidike;

(t)

„informacijsko orodje za trajnostnost in orodje za primerjavo glede trajnostnosti“ pomeni programsko opremo, vključno s spletiščem, delom spletišča ali aplikacijo, ki jo upravlja trgovec ali kdo drug v njegovem imenu ter ki potrošnikom zagotavlja informacije o okoljskih ali družbenih vidikih izdelka ali primerja izdelke glede na take vidike.

(w)

„posodobitev programske opreme“ pomeni brezplačno posodobitev, vključno z varnostno posodobitvijo , ki je potrebna, da blago z digitalnimi elementi, digitalno vsebino in digitalnimi storitvami ohrani skladnost v skladu z direktivama (EU) 2019/770 in (EU) 2019/771;

(w)

„posodobitev programske opreme“ pomeni brezplačno posodobitev, bodisi varnostno posodobitev bodisi drugo posodobitev funkcionalnosti ali značilnosti , ki je potrebna, da blago z digitalnimi elementi, digitalno vsebino in digitalnimi storitvami ohrani skladnost v skladu z direktivama (EU) 2019/770 in (EU) 2019/771 , ali s katero se izboljša ali zmanjša njegova trajnost ;

(wa)

„varnostna posodobitev“ pomeni posodobitev operacijskega sistema, vključno z varnostnimi popravki, če je to relevantno za določeno napravo, njen glavni namen pa je zagotoviti večjo varnost naprave;

(wb)

„posodobitev funkcionalnosti“ pomeni posodobitev operacijskega sistema, njen glavni namen pa je uvesti nove funkcionalnosti;

(x)

„potrošni material“ pomeni sestavni del blaga, ki se stalno izrablja in ga je treba zamenjati, da bi blago delovalo, kot je predvideno;

(x)

„potrošni material“ pomeni sestavni del blaga, ki se stalno izrablja in ga je treba zamenjati ali obnoviti , da bi blago delovalo, kot je predvideno;

(ya)

„ogljična izravnava“ pomeni nakup ogljičnih dobropisov ali zagotovitev finančne podpore za okoljske projekte, katerih namen je nevtralizirati, zmanjšati, nadomestiti ali vključiti okoljski vpliv kupca ali njegovega blaga ali storitev.

„(b)

glede glavnih značilnosti izdelka, na primer njegove razpoložljivosti, prednosti, tveganj, izvedbe, sestave, vpliva na okolje in družbo, pritiklin, trajnosti, popravljivosti, poprodajnih storitev in obravnavanja pritožb, metode in datuma izdelave ali dobave, dostave, primernosti za namen, uporabe, količine, specifikacije, geografskega ali tržnega porekla ali rezultatov, ki jih lahko pričakujemo od njegove uporabe, ali rezultatov in stvarnih značilnosti testov ali preizkusov, opravljenih na izdelku;“

„(b)

glede glavnih značilnosti izdelka, na primer njegove razpoložljivosti, prednosti, tveganj, izvedbe, sestave, vpliva na okolje in družbo, pritiklin, trajnosti, popravljivosti, možnost ponovne uporabe, možnost recikliranja, poprodajnih storitev in obravnavanja pritožb, metode in datuma izdelave ali dobave, dostave, primernosti za namen, uporabe, količine, specifikacije, geografskega ali tržnega porekla ali rezultatov, ki jih lahko pričakujemo od njegove uporabe, ali rezultatov in stvarnih značilnosti testov ali preizkusov, opravljenih na izdelku;“

(aa)

v odstavku 2 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

(c)

vsako trženje blaga v eni državi članici kot enakega blagu, ki se trži v drugih državah članicah, pri čemer ima to blago bistveno različno sestavo ali značilnosti, razen če je to utemeljeno z legitimnimi in objektivnimi dejavniki.

„(c)

vsako trženje blaga v eni državi članici z dozdevno enakim prikazom kot pri drugem blagu, ki se trži v drugih državah članicah pod isto znamko, registrirano blagovno znamko ali navedbo porekla , pri čemer ima to blago drugačno sestavo ali značilnosti, vključno s senzoričnimi lastnostmi;“

(b)

v odstavku 2 se dodata točki  (d)  in  ( e ):

(b)

v odstavku 2 se dodajo točke  (d)  do  ( ea ):

(d)

navajanje okoljske trditve v zvezi s prihodnjo okoljsko uspešnostjo brez jasnih , objektivnih in preverljivih zavez in ciljev ter brez neodvisnega sistem spremljanja;

(d)

navajanje okoljske trditve v zvezi s prihodnjo okoljsko uspešnostjo , ki temelji izključno na plačilu nadomestila za izpust ogljika ali ni podrta z jasnimi , objektivnimi, količinsko opredeljenimi, znanstveno utemeljenimi in preverljivimi zavezami, nima podrobnega in realističnega izvedbenega načrta s sklicem na proračunske in tehnološke obveznosti, in tudi ne izvedljivih ciljev in neodvisnega sistema spremljanja , ki bi temeljil na ustreznih podatkih ;

(ea)

(a)

vstavi se naslednji odstavek 3a:

(14d)

„lestvica popravljivosti“ pomeni lestvico, ki izraža zmožnost blaga za popravilo, na podlagi metode, vzpostavljene v skladu s pravom Unije;

(14d)

„lestvica popravljivosti“ pomeni lestvico, ki izraža zmožnost blaga za popravilo, na podlagi usklajene metode, vzpostavljene na ravni Unije;

(-a)

(a)

vstavijo se točke od (ea) do ( ed ):

(a)

vstavijo se točke od (ea) do ( ec ):

(ea)

za vse blago informacije, kadar jih proizvajalec da na voljo, o tem, da ima blago tržno garancijo trajnosti, in navedbo trajanja v časovnih enotah , kadar garancija zajema celotno blago in velja več kot dve leti ;

(ea)

za vse blago z oznako iz Priloge Z, na kateri sta navedena trajanje zakonskega jamstva o skladnosti in , če je ustrezno , njegovo prostovoljno podaljšanje v obliki tržne garancije trajnosti ;

(eb)

(ec)

za blago z digitalnimi elementi, kadar proizvajalec take informacije da na voljo, minimalno obdobje , izraženo v časovnih enotah, v katerem proizvajalec zagotavlja posodobitve programske opreme, razen če pogodba določa nepretrgano dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve v določenem obdobju. Kadar se informacije o obstoju tržne garancije trajnosti zagotovijo v skladu s točko (ea), se informacije o posodobitvah zagotovijo , če se zadevne posodobitve dobavljajo dlje, kot velja tržna garancija trajnosti ;

(ec)

za blago z digitalnimi elementi, minimalno obdobje po datumu, ko je dano na trg , izraženo v časovnih enotah, v katerem proizvajalec zagotavlja posodobitve programske opreme, ki zajema vsaj obdobje, določeno v pravu Unije, in njegovo prostovoljno podaljšanje, kadar proizvajalec da na voljo take informacije, za katere se zagotovijo posodobitve;

(ed)

za digitalno vsebino in digitalne storitve, kadar ponudnik ni hkrati tudi trgovec in da na voljo take informacije, minimalno obdobje , izraženo v časovnih enotah, v katerem ponudnik zagotavlja posodobitve programske opreme, razen če pogodba določa nepretrgano dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve v določenem obdobju ;

(ed)

za digitalno vsebino in digitalne storitve, kadar ponudnik ni hkrati tudi trgovec , minimalno obdobje po datumu, ko so dane na trg , izraženo v časovnih enotah, v katerem ponudnik zagotavlja posodobitve programske opreme, ki zajema vsaj obdobje, v katerem se morajo v skladu s pravom Unije, ki se uporablja, zagotavljati posodobitve ;

(j)

kadar se točka (i) ne uporablja, informacije, ki jih da na voljo proizvajalec, o razpoložljivosti rezervnih delov, vključno s postopkom naročila, ter o razpoložljivosti uporabniškega priročnika in priročnika za popravila.

(j)

kadar se točka (i) ne uporablja, informacije, ki jih zagotovi proizvajalec, o razpoložljivosti in pričakovani najvišji ceni rezervnih delov, potrebnih za popravilo izdelka, vključno z minimalnim trajanjem obdobja po nakupu blaga, v katerem bodo rezervni deli in pritikline na voljo, in postopkom njihovega naročila, ter o razpoložljivosti uporabniškega priročnika in priročnika za popravila ter razpoložljivosti orodij in storitev za diagnostiko in popravila.

(ba)

vstavi se naslednji odstavek 1a:

(bb)

vstavi se naslednji odstavek 1b:

(-a)

točka (g) se nadomesti z naslednjim:

„(g)

plačilne pogoje ter pogoje dostave in izvedbe, časovni rok, v katerem se trgovec zaveže, da bo dostavil blago ali opravil storitve, in, kadar je to primerno, obstoj možnosti dostave, pri katerih so izpusti CO2 nižji, ter, kadar je to primerno, postopek pri trgovcu glede obravnavanja pritožb;“;

(-aa)

(ma)

za vse vrste blaga informacije, kadar jih proizvajalec da na voljo, o tem, da ima blago tržno garancijo trajnosti, in navedbo trajanja v časovnih enotah , kadar garancija zajema celotno blago in velja več kot dve leti ;

(ma)

za vse blago z oznako iz Priloge Z, na kateri sta navedena trajanje zakonskega jamstva o skladnosti in , če je ustrezno , njegovo prostovoljno podaljšanje v obliki tržne garancije trajnosti ;

(mb)

(mc)

za blago z digitalnimi elementi, kadar proizvajalec take informacije da na voljo, minimalno obdobje , izraženo v časovnih enotah, v katerem proizvajalec zagotavlja posodobitve programske opreme, razen če pogodba določa nepretrgano dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve v  določenem obdobju. Kadar se informacije o obstoju tržne garancije trajnosti zagotovijo v skladu s točko (ma), se informacije o posodobitvah zagotovijo , če se zadevne posodobitve dobavljajo dlje, kot velja tržna garancija trajnosti ;

(mc)

za blago z digitalnimi elementi, minimalno obdobje po datumu, ko je dano na trg , izraženo v časovnih enotah, v katerem proizvajalec zagotavlja posodobitve programske opreme, ki zajema vsaj obdobje, določeno v  pravu Unije, in njegovo prostovoljno podaljšanje, kadar proizvajalec da na voljo take informacije, za katere se zagotovijo posodobitve;

(md)

za digitalno vsebino in digitalne storitve, kadar ponudnik ni hkrati tudi trgovec in da na voljo take informacije, minimalno obdobje , izraženo v časovnih enotah, v katerem ponudnik zagotavlja posodobitve programske opreme, razen če pogodba določa nepretrgano dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve v določenem obdobju ;

(md)

za digitalno vsebino in digitalne storitve, kadar ponudnik ni hkrati tudi trgovec , minimalno obdobje po datumu, ko so dane na trg , izraženo v časovnih enotah, v katerem ponudnik zagotavlja posodobitve programske opreme, ki zajema vsaj obdobje, v katerem se morajo v skladu s pravom Unije, ki se uporablja, zagotavljati posodobitve ;

(v)

kadar se točka (u) ne uporablja, informacije, ki jih da na voljo proizvajalec, o razpoložljivosti rezervnih delov, vključno s postopkom naročila, ter o razpoložljivosti uporabniškega priročnika in priročnika za popravila.

(v)

kadar se točka (u) ne uporablja, informacije, ki jih zagotovi proizvajalec, o razpoložljivosti in pričakovani najvišji ceni rezervnih delov, potrebnih za popravilo izdelka, vključno z minimalnim trajanjem obdobja po nakupu izdelka, v katerem bodo rezervni deli in pritikline na voljo, in postopkom njihovega naročila, ter o razpoložljivosti uporabniškega priročnika in priročnika za popravila ter razpoložljivosti orodij in storitev za diagnostiko in popravila .“;

(va)

naslov razpoložljivih servisnih centrov, kamor mora potrošnik blago vrniti za namene popravila.

(bb)

vstavi se naslednji odstavek 1a:

1.

XX let + YY let

2.

3.

(2)

vstavita se naslednji točki  (4a) in  (4 b ):

(2)

vstavijo se naslednje točke (4a) do  (4 bb ):

4a.

Navajati splošno okoljsko trditev, za katero trgovec ne more dokazati priznane odlične okoljske uspešnosti, pomembne za trditev.

4a.

Navajati splošno okoljsko trditev, za katero trgovec ne predloži dokazov o priznani odlični okoljski uspešnosti, pomembni za trditev.

4b.

Navajati okoljsko trditev o celotnem izdelku, kadar trditev dejansko zadeva le določen vidik izdelka.;

4b.

Navajati okoljsko trditev o celotnem izdelku ali o podjetju trgovca , kadar trditev dejansko zadeva le določen vidik izdelka ali podjetja trgovca .

4ba.

4bb.

(2a)

„7a.

(3a)

vstavi se naslednja točka 13a:

(4)

vstavijo se naslednje točke (23d) do (23 i ):

(4)

vstavijo se naslednje točke (23d) do (23 ib ):

23da.

23e.

Opustiti obveščanje potrošnika o obstoju značilnosti blaga, uvedene za omejevanje njegove trajnosti.

23e.

Uvesti značilnosti za omejevanje trajnosti blaga .

23ea.

23g.

Predstavljati blago kot tako , ki ga je mogoče popravljati , čeprav to ne drži , ali opustiti obveščanje potrošnika, da v skladu s pravnimi zahtevami blaga ni dovoljeno popravljati .

23g.

Tržiti blago, ki ga ni mogoče popravljati v skladu s pravnimi zahtevami , ali ne obvestiti potrošnika, da blaga ni mogoče popraviti .

23ga.

23gb.

23h.

Napeljevati potrošnika k zamenjavi potrošnega materiala blaga prej, kot bi to bilo potrebno iz tehničnih razlogov.

23h.

Tržiti blago, pri katerem je treba potrošni material zamenjati prej, kot bi bilo to potrebno iz tehničnih razlogov.

23i.

Opustiti obveščanje , da je blago zasnovano tako, da je njegova funkcionalnost omejena, če se uporabljajo potrošni material, rezervni deli ali pritikline, ki jih ne zagotavlja izvirni proizvajalec.

23i.

Tržiti izdelek , ki je zasnovan tako, da je njegova funkcionalnost omejena, če se uporabljajo potrošni material, rezervni deli ali pritikline, ki jih ne zagotavlja izvirni proizvajalec.

23ia.

23ib.