(1)

Z evropskim zelenim dogovorom se je začela nova strategija Unije za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom. Evropski zeleni dogovor ponovno potrjuje ambicijo Komisije, da bi povečala svoje podnebne cilje in zagotovila, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina, njegov cilj pa je zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem. EU je poleg tega zavezana agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenim ciljem trajnostnega razvoja.

(1)

Z evropskim zelenim dogovorom se je začela nova strategija Unije za rast, katere cilj je preobraziti Unijo v pravično in uspešno družbo s sodobnim, konkurenčnim in z viri gospodarnim gospodarstvom. Evropski zeleni dogovor ponovno potrjuje ambicijo Komisije, da bi zagotovila, da bi Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina z ničelnim onesnaževanjem , njegov cilj pa je zaščititi zdravje in dobrobit državljanov pred tveganji in vplivi, povezanimi z okoljem. EU je poleg tega zavezana Uredbi (EU) 2021/1119 Evropskega parlamenta in Sveta (evropska podnebna pravila)  (1a) , 8. okoljskemu akcijskemu programu ter agendi za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenim ciljem trajnostnega razvoja.

(3)

Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (26) je bila sprejeta, da bi se trend povečevanja emisij fluoriranih toplogrednih plinov obrnil. Kot je ugotovljeno v oceni, ki jo je pripravila Komisija, je Uredba (EU) št. 517/2014 privedla do vsakoletnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Med letoma 2015 in 2019 se je količina dobavljenih fluoriranih ogljikovodikov v metričnih tonah zmanjšala za 37 %, v tonah ekvivalenta CO2 pa za 47 %. Pri številnih vrstah opreme, pri katerih so se tradicionalno uporabljali fluorirani toplogredni plini, je prišlo do jasnega prehoda na uporabo alternativ z nižjim potencialom globalnega segrevanja, vključno z naravnimi alternativami (kot so CO2, amoniak, ogljikovodiki, voda).

(3)

Uredba (EU) št. 517/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (26) je bila sprejeta, da bi se trend povečevanja emisij fluoriranih toplogrednih plinov obrnil. Kot je ugotovljeno v oceni, ki jo je pripravila Komisija, je Uredba (EU) št. 517/2014 privedla do vsakoletnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Med letoma 2015 in 2019 se je količina dobavljenih fluoriranih ogljikovodikov v metričnih tonah zmanjšala za 37 %, v tonah ekvivalenta CO2 pa za 47 %. Pri številnih vrstah opreme, pri katerih so se tradicionalno uporabljali fluorirani toplogredni plini, je prišlo do jasnega prehoda na uporabo alternativ z nižjim potencialom globalnega segrevanja, vključno z naravnimi alternativami (kot so zrak, CO2, amoniak, ogljikovodiki, voda).

(4a)

V načrtu RePowerEU je predvidenih dodatnih 20 milijonov novih toplotnih črpalk, ki naj bi bile v Uniji nameščene do leta 2026, do leta 2030 pa skoraj 60 milijonov. Postopna opustitev fluoriranih ogljikovodikov najkasneje do leta 2050 bi se morala skladati in dopolnjevati z ambicijami Unije na področju energijske učinkovitosti, ki so med drugim opredeljene v evropskem zelenem dogovoru, direktivi o energijski učinkovitosti (Direktiva 2012/27/EU), direktivi o energetski učinkovitosti stavb (Direktiva 2010/31/EU) in v načrtu RePowerEU ter ki zajemajo uvajanje naprav za izrabo odpadne toplote z majhnim vplivom na podnebje, kot so toplotne črpalke, pa tudi naložbe v elektrifikacijo, širitev elektroenergetskega omrežja in povečano uporabo baterij v energetskem in prometnem sektorju.

(6b)

Zelo pomembno je, da Komisija v prihodnjih zakonodajnih predlogih upošteva postopno opuščanje uporabe fluoriranih ogljikovodikov, na primer v reviziji Uredbe (ES) št. 1907/2006 o registraciji, evalvaciji in avtorizaciji kemikalij (uredba REACH) v zvezi s postopnim opuščanjem per- in polifluoroalkilnih snovi.

(7)

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede poročanja iz Protokola bi bilo treba potencial globalnega segrevanja fluoriranih ogljikovodikov izračunati v smislu stoletnega potenciala globalnega segrevanja enega kilograma plina v primerjavi z enim kilogramom CO2 na podlagi četrtega ocenjevalnega poročila IPCC. Za druge snovi bi bilo treba uporabiti najnovejše ocenjevalno poročilo IPCC. Če je na voljo, bi bilo treba navesti dvajsetletni potencial globalnega segrevanja, da bi se zagotovila boljša obveščenost o vplivih snovi, ki jih zajema ta uredba, na podnebje.

(7)

Za zagotovitev skladnosti z zahtevami glede poročanja iz Protokola bi bilo treba potencial globalnega segrevanja fluoriranih ogljikovodikov izračunati v smislu stoletnega potenciala globalnega segrevanja enega kilograma plina v primerjavi z enim kilogramom CO2 na podlagi četrtega ocenjevalnega poročila IPCC. Za druge snovi bi bilo treba uporabiti najnovejše ocenjevalno poročilo IPCC. Če je na voljo, bi bilo treba navesti dvajsetletni potencial globalnega segrevanja, da bi se zagotovila boljša obveščenost o vplivih snovi, ki jih zajema ta uredba, na podnebje. Komisija bi se morala na mednarodni ravni zavzemati za posodobitev vrednosti potenciala globalnega segrevanja fluoriranih toplogrednih plinov v skladu s šestim ocenjevalnim poročilom, ki ga je sprejel IPCC.

(8)

Namerni nezakoniti izpusti fluoriranih snovi v ozračje so huda kršitev te uredbe in bi jih bilo treba izrecno prepovedati; za upravljavce in proizvajalce opreme bi morala veljati obveznost, da v največji možni meri preprečijo uhajanje takih snovi, vključno s preverjanjem uhajanja iz najpomembnejše opreme.

(8)

Namerni nezakoniti izpusti fluoriranih snovi v ozračje so huda kršitev te uredbe in bi jih bilo treba izrecno prepovedati; za upravljavce in proizvajalce opreme bi morala veljati obveznost, da v največji možni meri preprečijo uhajanje takih snovi, tudi s preverjanjem uhajanja iz najpomembnejše opreme in s postopno namestitvijo sistemov za odkrivanje uhajanja, na primer pri stanovanjskih toplotnih črpalkah, da bi preprečili izpust škodljivih hladilnih sredstev v ozračje, uporabnikom pomagali čim bolj zmanjšati njihov vpliv na okolje ter povečali trajnost in energijsko učinkovitost naprav .

(9)

Glede na to, da lahko v procesu proizvodnje nekaterih fluoriranih spojin nastanejo večje količine emisij drugih fluoriranih toplogrednih plinov, ki so stranski produkti, bi bilo treba takšne emisije stranskih produktov uničiti ali zajeti za poznejšo uporabo, kar bi bil pogoj za dajanje fluoriranih toplogrednih plinov na trg. Od proizvajalcev in uvoznikov bi bilo treba zahtevati dokumentiranje ukrepov, sprejetih za preprečevanje emisij trifluorometana med proizvodnim procesom.

(9)

Glede na to, da lahko v procesu proizvodnje nekaterih fluoriranih spojin nastanejo večje količine emisij drugih fluoriranih toplogrednih plinov, ki so stranski produkti, bi bilo treba takšne emisije stranskih produktov uničiti ali zajeti za poznejšo uporabo, kar bi bil pogoj za dajanje fluoriranih toplogrednih plinov na trg v skladu s protokolom . Od proizvajalcev in uvoznikov bi bilo treba zahtevati dokumentiranje blažilnih ukrepov, sprejetih za preprečevanje emisij trifluorometana med proizvodnim procesom , ter dokazilo o uničenju in zajemanju teh emisij stranskih proizvodov v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami .

(10)

Za preprečevanje emisij fluoriranih snovi je treba sprejeti določbe o zajemanju snovi iz izdelkov in opreme ter preprečevanju uhajanja takih snovi. Pene, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, bi bilo treba obdelati v skladu z Direktivo 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (30). Obveznosti glede zajemanja bi se morale uporabljati tudi za lastnike stavb in izvajalce pri odstranjevanju nekaterih pen iz stavb, da bi se emisije čim bolj zmanjšale.

(10)

Za preprečevanje emisij fluoriranih snovi je treba sprejeti določbe o zajemanju snovi iz izdelkov in opreme ter preprečevanju uhajanja takih snovi. Pene, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline, bi bilo treba obdelati v skladu z Direktivo 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (30). Obveznosti glede zajemanja bi se morale uporabljati tudi za lastnike stavb in izvajalce pri odstranjevanju nekaterih pen iz stavb, da bi se emisije čim bolj zmanjšale. Sheme za odpadno električno in elektronsko opremo v državah članicah je treba znatno izboljšati, da bi omogočili lažje zajemanje, recikliranje in predelavo hladilnih sredstev, tudi iz stanovanjskih toplotnih črpalk.

(10a)

Kljub visokemu potencialu globalnega segrevanja in vse večji uporabi sulfuril fluorida se emisije tega fluoriranega toplogrednega plina ne urejajo ali spremljajo, prav tako pa zanje ne veljajo zahteve glede poročanja iz Pariškega sporazuma. Upravljavci bi morali od leta 2025 zagotoviti, da se sulfuril fluorid po zaplinjevanju ponovno zajame, če je to tehnično izvedljivo in ni povezano z nesorazmernimi stroški.

(10b)

Države članice bi morale poskrbeti, da se vzpostavijo sheme odgovornosti proizvajalcev za obdelavo izrabljenih fluoriranih toplogrednih plinov. Komisija bi morala določiti minimalne zahteve za te sheme, vključno za zbiranje, predelavo, recikliranje, obrate za odstranjevanje odpadkov, zagotavljanje opreme tehničnemu osebju s spričevalom, poročanje in ozaveščanje.

(11)

Da bi se spodbudila uporaba tehnologij brez vpliva ali z manjšim vplivom na podnebje, ki lahko vključujejo uporabo snovi, ki so strupene, vnetljive ali pod visokim tlakom, bi moralo usposabljanje fizičnih oseb, ki izvajajo dejavnosti, pri katerih se uporabljajo fluorirani toplogredni plini , vključevati tehnologije, ki nadomeščajo ali zagotavljajo manjšo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov, pa tudi informacije o vidikih energijske učinkovitosti ter veljavnih predpisih in tehničnih standardih. Programe izdajanja spričeval in usposabljanja, ki so vzpostavljeni v skladu z Uredbo (EU) št. 517/2014 in se lahko vključijo v nacionalne sisteme poklicnega usposabljanja, bi bilo treba pregledati ali prilagoditi tako, da bi se tehničnemu osebju omogočilo varno ravnanje z alternativnimi tehnologijami.

(11)

Da bi se spodbudila uporaba tehnologij brez vpliva ali z manjšim vplivom na podnebje, ki lahko vključujejo uporabo snovi, ki so strupene, vnetljive ali pod visokim tlakom, bi morale države članice zagotoviti, da je veliko število fizičnih oseb, ki izvajajo dejavnosti, pri katerih se uporabljajo fluorirani toplogredni plini ter tehnologije, ki nadomeščajo ali zagotavljajo manjšo uporabo fluoriranih toplogrednih plinov, usposobljenih in certificiranih. Usposabljanja bi morala vključevati informacije o vidikih energijske učinkovitosti ter veljavnih predpisih in tehničnih standardih. Programe izdajanja spričeval in usposabljanja, ki so vzpostavljeni v skladu z Uredbo (EU) št. 517/2014 in se lahko vključijo v nacionalne sisteme poklicnega usposabljanja, bi bilo treba pregledati ali prilagoditi tako, da bi se tehničnemu osebju omogočilo varno ravnanje z alternativnimi tehnologijami.

(11a)

Evropska komisija je maja 2022 predstavila načrt RePowerEU kot odziv na težave in motnje na svetovnem energetskem trgu, ki jih je povzročila ruska invazija na Ukrajino, da bi odpravila odvisnost Unije od ruskih fosilnih goriv in se spopadla s podnebno krizo. Načrt vključuje cilj, da se do leta 2027 uvedbe 10 milijonov vodnih toplotnih črpalk, do leta 2030 pa podvoji njihova stopnja uporabe. Čeprav je industrija toplotnih črpalk začela vlagati v alternative fluoriranih ogljikovodikov, bi se lahko izkazalo, da bi bilo težko hitro nadomestiti proizvodnjo toplotnih črpalk na osnovi fluoriranih ogljikovodikov z naravnimi alternativami in na trgu zagotoviti količino toplotnih črpalk, na katere se nanaša RePowerEU. Komisija bi zato morala pozorno spremljati razvoj trga in industriji toplotnih črpalk zagotoviti dodatno količino kvot fluoriranih ogljikovodikov, če bi postopno zmanjševanje kvot za fluorirane ogljikovodike iz Priloge VII povzročilo motnje na trgu toplotnih črpalk Unije v obsegu, ki bi ogrozil doseganje ciljev uporabe toplotnih črpalk RePowerEU.

(11b)

S prehodom na uporabo alternativ fluoriranim ogljikovodikom bodo podjetja prihranila stroške, saj se bodo izognila nakupu kvot za fluorirane ogljikovodike, spodbudile pa se bodo tudi zelene inovacije in zaposlovanje. Vseeno bi morale države članice zagotoviti pošten in pravičen prehod za zaposlene v podjetjih, ki pri prehodu na naravne alternative ne bodo uspešna, pri čemer nihče ne bi smel biti zapostavljen.

(12)

Obstoječe prepovedi posebnih vrst uporabe žveplovega heksafluorida, podnebju najškodljivejše znane snovi, bi bilo treba ohraniti in jih dopolniti z dodatnimi omejitvami uporabe v kritičnem sektorju distribucije energije.

(12)

Obstoječe prepovedi posebnih vrst uporabe žveplovega heksafluorida, podnebju najškodljivejše znane snovi, bi bilo treba ohraniti in jih dopolniti z dodatnimi omejitvami uporabe v kritičnem sektorju distribucije energije. Ta uredba ne zahteva zamenjave stikalnih mehanizmov, ki so že nameščeni v elektroenergetskem omrežju ob datumih iz Priloge IV. Od upravljavcev omrežij bi se moralo zahtevati, da namestijo nove stikalne naprave, ki izpolnjujejo zahteve iz navedene priloge, le, če se od datumov, navedenih v navedeni prilogi, odločijo za zamenjavo že nameščenih stikalnih mehanizmov ali namestitev dodatnih stikalnih mehanizmov v elektroenergetskem omrežju.

(12a)

Zaradi pospešenih sprememb na trgu z opremo za klimatizacijo in toplotne črpalke ter tehnološkega preobrata na področju hlajenja je še posebno nujno, da države članice povečajo prizadevanja, s katerimi bi zagotovili, da bodo programi izdajanja spričeval in usposabljanje ustrezni za uresničevanje podnebnih ciljev Unije.

(13)

Kadar so na voljo ustrezne alternative za uporabo posebnih fluoriranih toplogrednih plinov, bi bilo treba prepovedati dajanje nove opreme za hlajenje, klimatizacijo in zaščito pred požarom, ki vsebuje ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline, na trg. Kadar alternative niso na voljo ali jih zaradi tehničnih ali varnostnih razlogov ni mogoče uporabiti ali pa bi uporaba takšnih alternativ povzročila nesorazmerne stroške, bi morala imeti Komisija možnost, da začasno izjemoma odobri dajanje takšnih izdelkov in opreme na trg.

(13)

Kadar so na voljo ustrezne alternative za uporabo posebnih fluoriranih toplogrednih plinov, bi bilo treba prepovedati dajanje nove opreme za hlajenje, klimatizacijo in zaščito pred požarom, pen ali tehničnih aerosolov, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline, na trg. Kadar alternative niso na voljo ali jih zaradi tehničnih ali varnostnih razlogov ni mogoče uporabiti ali pa bi uporaba takšnih alternativ povzročila nesorazmerne stroške, bi morala imeti Komisija možnost, da začasno izjemoma odobri dajanje takšnih izdelkov in opreme na trg za največ 4 leta . To izvzetje bi moralo biti mogoče obnoviti, če Komisija po oceni nove utemeljene zahteve za izjemo s postopkom v odboru ugotovi, da druge možnosti še vedno niso na voljo.

(13a)

Prepoved dajanja na trg delov opreme, ki je prepovedana v skladu s to uredbo, se ne bi smela uporabljati za dele, potrebne za popravila in servisiranje obstoječe opreme, ki je že bila nameščena, da se zagotovi, da je tako opremo mogoče popraviti in vzdrževati v celotni življenjski dobi, s čimer se prepreči potreba po neupravičeni zamenjavi obstoječe energetske opreme in infrastrukture, kar bi lahko negativno vplivalo na prizadevanja za razogljičenje. Popravilo ali servisiranje, za katerega se taki rezervni deli uporabljajo, ne bi smelo povzročiti povečanja zmogljivosti opreme ali povečanja količine fluoriranih plinov, ki jih vsebuje oprema ali uporabljeni fluorirani plini.

(13b)

Komisija bi morala od evropskih organizacij za standardizacijo zahtevati, da razvijejo in posodobijo ustrezne harmonizirane standarde, da bi se lahko nemoteno izvajale omejitve dajanja na trg iz te uredbe. Države članice bi morale poskrbeti za posodobitev nacionalnih standardov in gradbenih predpisov, da bi odražali dovoljene mejne polnilne vrednosti vnetljivih hladilnih sredstev, vključno z IEC 60335–2-89 in IEC 60335–2-40, ter bi morale poročati o svojih prizadevanjih v ta namen in o vseh izjemah pri tem posodabljanju.

(13c)

Komisija bi morala pri preverjanju, ali obstajajo alternative za uporabo posebnih fluoriranih toplogrednih plinov, ne le upoštevati, ali obstaja tehnična alternativa, temveč jo tudi upoštevati čim širše. Med drugim bi torej morala upoštevati, ali je ta alternativa ekonomsko upravičena in ali jo je zaradi praktičnih razlogov mogoče vsesplošno uporabljati. Komisija bi morala pri presojanju, ali je mogoče dejansko uporabljati alternativo, zlasti upoštevati položaj malih in srednjih podjetij. Prav tako bi morala imeti možnost določiti izjeme za mala in srednja podjetja.

(13d)

Pri proizvodnji inhalatorjev z določenim odmerkom za odmerjanje farmacevtskih učinkovin se uporablja nezanemarljiv delež vseh fluoriranih ogljikovodikov, porabljenih v Uniji. Vendar industrija razvija inhalatorje z določenim odmerkom, ki uporabljajo fluorirane toplogredne pline z nižjim potencialom globalnega segrevanja, in naravne alternative. Ta uredba vključuje sektor inhalatorjev z določenim odmerkom v sistem kvot fluoriranih ogljikovodikov, s čimer ustvarja spodbudo za industrijo, da nadaljuje svojo pot k čistejšim alternativam. Da bi omogočili nemoten prehod na čiste alternative, se v prilogah VII in VIII k tej uredbi uvaja mehanizem rezerviranih kvot za sektor inhalatorjev z določenim odmerkom za prvi dve obdobji dodelitve kvot. Sektorju inhalatorjev z določenim odmerkom bi bilo treba omogočiti, da prejme količino kvot, ki ustreza njegovi celotni tekoči porabi v prvem obdobju dodelitve po začetku veljavnosti te uredbe, in količino kvot, ki ustreza 70 % njegove trenutne porabe v drugem obdobju dodelitve.

(13e)

Inhalatorji z določenim odmerkom so zdravila, za katera se izvaja strogo ocenjevanje, med drugim tudi klinične študije, da bi zagotovili varnost pacientov. Komisija, države članice in njihovi pristojni organi ter Evropska agencija za zdravila bi morali tesno sodelovati, da bi zagotovili nemoten postopek odobritve inhalatorjev z določenim odmerkom, ki uporabljajo fluorirane pline z nizkim potencialom globalnega segrevanja in alternative fluoriranim plinom, s čimer bi zagotovili prehod na čiste rešitve, ne da bi to vplivalo na dostopnost, razpoložljivost in cenovno dostopnost osnovnih zdravil.

(13f)

Nekatera oprema za hlajenje, ki se uporablja v povezavi z baterijami, potrebnimi za energetski prehod Unije, bi lahko vsebovala fluorirane pline. Vendar ta sektor ni bil analiziran v oceni učinka, priloženi tej uredbi. Komisija bi morala v svojem poročilu o izvajanju te uredbe, ki ga je treba predložiti do 1. januarja 2027, oceniti učinek te uredbe na trg baterij v Uniji.

(13g)

Komisija je v svojem sporočilu z dne 14. oktobra 2020 z naslovom Strategija na področju kemikalij za trajnostnost – Okolju brez strupov naproti opozorila, da per- in polifluoroalkilne snovi zahtevajo posebno pozornost glede na veliko število primerov onesnaženja tal in vode, tudi pitne vode, v Uniji in po svetu, število ljudi, ki trpijo za številnimi boleznimi, ter s tem povezane družbene in gospodarske stroške, in določila cilj, da se uporaba per- in polifluoroalkilnih snovi v EU postopno opusti, če se ne dokaže, da je bistvena za družbo. Da bi zagotovili skladnost s politiko Unije in visoko raven varovanja zdravja in okolja ter glede na razpoložljivost nestrupenih alternativ, ta uredba ne bi smela spodbujati nadomestitve fluoriranih ogljikovodikov s fluoriranimi toplogrednimi plini, ki so tudi per- in polifluoroalkilne snovi, pri proizvodnji katerih se proizvajajo per- in polifluoroalkilne snovi ali ki se kako drugače razgradijo vanje. Če prepovedi iz Priloge IV omogočajo dajanje na trg in izvoz izdelkov in opreme, ki vsebujejo per- in polifluoroalkilne snovi, je pomembno, da države članice sodelujejo z industrijo pri usmerjanju naložb v alternative. To bo tudi preprečilo nasedle naložbe, če bodo z revizijo uredbe REACH uvedene prepovedi per- in polifluoroalkilnih snovi. Komisija bi morala takoj po sprejetju revidirane uredbe REACH oceniti skladnost med to uredbo in navedeno uredbo.

(15)

Nepovratne vsebnike za ozonu škodljive snovi bi bilo treba prepovedati, saj v njih po izpraznitvi neizogibno ostane določena količina hladilnega sredstva, ki se nato sprosti v ozračje. V zvezi s tem bi bilo treba s to uredbo prepovedati njihov uvoz, dajanje na trg, nadaljnjo dobavo ali omogočanje dostopnosti na trgu, uporabo, razen za laboratorijsko in analitsko uporabo, ter njihov izvoz.

(15)

Nepovratne vsebnike fluoriranih toplogrednih plinov bi bilo treba prepovedati, saj v njih po izpraznitvi neizogibno ostane določena količina hladilnega sredstva, ki se nato sprosti v ozračje. V zvezi s tem bi bilo treba s to uredbo prepovedati njihov uvoz, dajanje na trg, nadaljnjo dobavo ali omogočanje dostopnosti na trgu, uporabo, razen za laboratorijsko in analitsko uporabo, ter njihov izvoz. Zaradi preprečevanja tega, da se vsebniki, ki jih je mogoče ponovno napolniti, ne bi ponovno polnili in bi bili namesto tega zavrženi, bi bilo treba od podjetij zahtevati, da takrat, ko dajo tovrstne vsebnike na trg, predložijo izjavo o skladnosti, ki vključuje informacije o postopkih vračila za namen ponovnega polnjenja.

(15a)

Ker tretje države, zlasti države v razvoju, morda nimajo strogih obveznosti glede zajemanja fluoriranih toplogrednih plinov ali ustrezne infrastrukture za ravnanje s temi plini ob koncu njihove življenjske dobe, bi lahko z izvozom izdelkov in opreme, ki vsebujejo tovrstne pline, v tretje države povzročili izpust teh plinov v ozračje. V okviru globalnih prizadevanj Unije za blažitev podnebnih sprememb bi se zato morale prepovedi izdelkov in opreme iz Priloge IV uporabljati tako za njihovo dajanje na trg Unije kot za njihov izvoz iz Unije v tretje države.

(17)

Za izvajanje Protokola, vključno s postopnim zmanjševanjem količin fluoriranih ogljikovodikov, bi morala Komisija posameznim proizvajalcem in uvoznikom še naprej dodeljevati kvote za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg, s čimer bi zagotovila, da se skupna količinska omejitev, dovoljena v skladu s Protokolom, ne bi presegla. Zaradi celovitosti postopnega zmanjševanja količin fluoriranih ogljikovodikov, ki se dajo na trg, bi bilo treba fluorirane ogljikovodike, s katerimi je napolnjena oprema, še naprej upoštevati v sistemu kvot Unije.

(17)

Za izvajanje Protokola, vključno s postopnim zmanjševanjem količin fluoriranih ogljikovodikov, bi morala Komisija posameznim proizvajalcem in uvoznikom še naprej dodeljevati kvote za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg, s čimer bi zagotovila, da se skupna količinska omejitev, dovoljena v skladu s Protokolom, ne bi presegla. Komisija bi morala imeti možnost, da izjemoma odobri izjemo za največ štiri leta po izključitvi iz sistema kvot ogljikovodikov, namenjenih uporabi v posebnih aplikacijah ali posebnih kategorij izdelkov ali opreme. To izvzetje bi moralo biti mogoče obnoviti, če Komisija po oceni nove utemeljene zahteve za izjemo s postopkom v odboru ugotovi, da druge možnosti še vedno niso na voljo.  Zaradi celovitosti postopnega zmanjševanja količin fluoriranih ogljikovodikov, ki se dajo na trg, bi bilo treba fluorirane ogljikovodike, s katerimi je napolnjena oprema, še naprej upoštevati v sistemu kvot Unije.

(20)

Glede na tržno vrednost dodeljene kvote je ustrezno, da se za dodelitev kvote zahteva plačilo. Tako bi se preprečila nadaljnja razdrobljenost trga, ki bi škodila podjetjem, ki potrebujejo oskrbo s fluoriranimi ogljikovodiki in so že odvisna od trgovine z ogljikovodiki na upadajočem trgu. Predpostavlja se, da so se podjetja, ki se odločijo, da ne bodo zahtevala in plačala nobene kvote, do katere bi bila upravičena v letu ali letih pred izračunom referenčnih vrednosti, odločila zapustiti trg, zato se zanje ne določi nova referenčna vrednost. Prihodke bi bilo treba uporabiti za kritje upravnih stroškov.

(20)

Glede na tržno vrednost dodeljene kvote je ustrezno, da se za dodelitev kvote zahteva plačilo. Tako bi se preprečila nadaljnja razdrobljenost trga, ki bi škodila podjetjem, ki potrebujejo oskrbo s fluoriranimi ogljikovodiki in so že odvisna od trgovine z ogljikovodiki na upadajočem trgu. Predpostavlja se, da so se podjetja, ki se odločijo, da ne bodo zahtevala in plačala nobene kvote, do katere bi bila upravičena v letu ali letih pred izračunom referenčnih vrednosti, odločila zapustiti trg, zato se zanje ne določi nova referenčna vrednost.  To plačilo za kvote bi se moralo sčasoma zvišati, da bi bil tok prihodkov stabilen. Prihodke bi bilo treba uporabiti za kritje upravnih stroškov , za podpiranje krepitve zmogljivosti, izvajanja in izvrševanja ter za pospeševanje uvajanja alternativ fluoriranim toplogrednim plinom .

(25)

Za zagotovitev, da so poročila o znatnih količinah snovi točna in da se količine fluoriranih ogljikovodikov, s katerimi je bila predhodno napolnjena oprema, upoštevajo v okviru sistema kvot Unije, bi bilo treba zahtevati preverjanje s strani tretjih oseb.

(25)

Za zagotovitev, da so poročila o znatnih količinah snovi točna in da se količine fluoriranih ogljikovodikov, s katerimi je bila predhodno napolnjena oprema, upoštevajo v okviru sistema kvot Unije, bi bilo treba zahtevati preverjanje s strani neodvisnih tretjih oseb.

(28a)

Carinski organi bi morali spremljati, ali izdelki, zajeti v tej uredbi, za katere je deklarirano, da so v tranzitu, tudi dejansko zapustijo carinsko območje Unije. V ta namen bi morali voditi evidenco o podjetju, ki izvaja tranzit.

(29)

Države članice bi morale zagotoviti, da imajo carinski organi, ki izvajajo kontrole v skladu s to uredbo, ustrezne vire in znanje, na primer z usposabljanjem, ki jim je na voljo, ter da so ustrezno opremljeni za obravnavanje primerov nezakonite trgovine s plini ter izdelki in opremo, ki jih zajema ta uredba. Države članice bi morale določiti carinske urade, ki izpolnjujejo te pogoje in so zato pooblaščeni za izvajanje carinskih kontrol pri uvozu, izvozu in v primerih tranzita.

(29)

Države članice bi morale zagotoviti, da imajo carinski organi, ki izvajajo kontrole v skladu s to uredbo, ustrezne vire in znanje, na primer z usposabljanjem, ki jim je na voljo, ter da so ustrezno opremljeni za obravnavanje primerov nezakonite trgovine s plini ter izdelki in opremo, ki jih zajema ta uredba.

(32)

Uvoz in izvoz fluoriranih toplogrednih plinov ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo te pline, iz države, ki ni pogodbenica Protokola, in v to državo bi bilo treba od leta 2028 prepovedati. Vzporedna prepoved, ki bi v skladu s Protokolom začela veljati leta 2033, bo torej uvedena prej , da bodo globalni ukrepi za zmanjšanje fluoriranih toplogrednih plinov iz kigalijske spremembe čim prej zagotovili predvidene koristi za podnebje.

(32)

Uvoz in izvoz fluoriranih toplogrednih plinov ter izdelkov in opreme, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo te pline, iz države, ki ni pogodbenica Protokola, in v to državo bi bilo treba od leta 2028 prepovedati. V Protokolu je ta prepoved predvidena od leta 2033 , namen zgodnejšega začetka njene uporabe v okviru te uredbe pa je zagotoviti , da bodo globalni ukrepi za zmanjšanje fluoriranih toplogrednih plinov iz kigalijske spremembe čim prej zagotovili predvidene koristi za podnebje.

(34a)

Brez poseganja v pristojnosti in suverenost držav članic bi morale biti kazni karseda usklajene. Komisija bi zato morala vsaka štiri leta evidentirati razlike v kaznih med državami članicami ter Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo o tem.

(37)

Žvižgači lahko pristojnim organom zagotovijo nove informacije, ki jim lahko pomagajo pri odkrivanju kršitev te uredbe in omogočijo naložitev kazni. Zagotoviti bi bilo treba ustrezno ureditev, ki bo žvižgačem omogočila, da pristojne organe opozorijo na dejanske ali morebitne kršitve te uredbe, in žvižgače ščitila pred povračilnimi ukrepi. V ta namen bi bilo treba v tej uredbi določiti, da se za prijavljanje kršitev te uredbe in za zaščito oseb, ki te kršitve prijavijo, uporablja Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (36).

(37)

Žvižgači lahko pristojnim organom zagotovijo nove informacije, ki jim lahko pomagajo pri odkrivanju kršitev te uredbe in omogočijo naložitev kazni. Zagotoviti bi bilo treba ustrezno ureditev, ki bo žvižgačem omogočila, da pristojne organe opozorijo na dejanske ali morebitne kršitve te uredbe, in žvižgače učinkovito ščitila pred povračilnimi ukrepi. V ta namen bi bilo treba v tej uredbi določiti, da se za prijavljanje kršitev te uredbe in za zaščito oseb, ki te kršitve prijavijo, uporablja Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta (36).

(37a)

Komisija je v sporočilu z dne 14. oktobra 2020 o izboljšanju dostopa do pravnega varstva v okoljskih zadevah v EU in njenih državah članicah poudarila potrebo po vključitvi določb o dostopu do pravnega varstva v zakonodajne predloge EU, novo ali revidirano zakonodajo EU v zvezi z okoljskimi zadevami. Ta uredba vključuje določbe, s katerimi so zagotovljeni enaki pogoji za dostop do pravnega varstva v državah članicah v skladu s Konvencijo o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija).

(39)

Komisija bi morala pri izvajanju te uredbe vzpostaviti tako imenovani posvetovalni forum za zagotovitev uravnotežene udeležbe predstavnikov držav članic in civilne družbe , tudi okoljskih organizacij, predstavnikov proizvajalcev, upravljavcev in oseb s spričevalom.

(39)

Komisija bi morala za olajšanje izvajanja te uredbe vzpostaviti tako imenovani posvetovalni forum . Posvetovalni forum bi moral zagotoviti uravnoteženo udeležbo predstavnikov držav članic in vseh ustreznih deležnikov , tudi predstavnikov okoljskih organizacij, združenj pacientov in organizacij zdravstvenih delavcev, predstavnikov proizvajalcev, upravljavcev in oseb s spričevalom. Posvetovalni forum bi moral sodelovati z ustreznimi agencijami EU, zlasti z Evropsko agencijo za zdravila.

(40)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila v zvezi z dokazi, ki jih je treba predložiti glede uničenja ali zajemanja trifluorometana, ki kot stranski produkt nastane med proizvodnjo drugih fluoriranih snovi; zahtevami glede preverjanja uhajanj; obliko, pripravo in vodenjem evidenc; minimalnimi zahtevami glede programov izdajanja spričeval in potrdil o usposabljanju; obrazcem uradnega obvestila o programih izdajanja spričeval in usposabljanja; izvzetjem izdelkov in opreme, za katere velja prepoved dajanja na trg; obliko oznak; določitvijo proizvodnih pravic proizvajalcev fluoriranih toplogrednih plinov; izvzetjem fluoriranih ogljikovodikov, namenjenih uporabi v posebnih aplikacijah, ali posebnih kategorij izdelkov ali opreme iz zahteve glede kvot; določitvijo referenčnih vrednosti za proizvajalce in uvoznike za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg; načini in podrobno ureditvijo plačila dolgovanega zneska; podrobno ureditvijo glede izjave o skladnosti predhodno napolnjene opreme in njenim preverjanjem ter akreditacije preveriteljev; nemotenim delovanjem registra; odobritvijo trgovine s subjekti, ki niso zajeti v Protokolu; podrobnostmi glede preverjanja poročanja in akreditacije preveriteljev ter načinom predložitve poročil. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (37).

(40)

Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe bi bilo treba Komisiji podeliti izvedbena pooblastila v zvezi z dokazi, ki jih je treba predložiti glede uničenja ali zajemanja trifluorometana, ki kot stranski produkt nastane med proizvodnjo drugih fluoriranih snovi; zahtevami glede preverjanja uhajanj; obliko, pripravo in vodenjem evidenc; minimalnimi zahtevami glede programov izdajanja spričeval in potrdil o usposabljanju; obrazcem uradnega obvestila o programih izdajanja spričeval in usposabljanja; izvzetjem izdelkov in opreme, za katere velja prepoved dajanja na trg; obliko oznak; določitvijo proizvodnih pravic proizvajalcev fluoriranih toplogrednih plinov; določitev podrobnosti izjave o skladnosti za posode za fluorirane toplogredne pline, ki jih je mogoče ponovno napolniti, vključno z dokazili, ki potrjujejo vzpostavljene ukrepe za vračanje navedene posode za namene ponovnega polnjenja; izvzetjem fluoriranih ogljikovodikov, namenjenih uporabi v posebnih aplikacijah, ali posebnih kategorij izdelkov ali opreme iz zahteve glede kvot; določitvijo referenčnih vrednosti za proizvajalce in uvoznike za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg; načini in podrobno ureditvijo plačila dolgovanega zneska; podrobno ureditvijo glede izjave o skladnosti predhodno napolnjene opreme in njenim preverjanjem ter akreditacije preveriteljev; nemotenim delovanjem registra; odobritvijo trgovine s subjekti, ki niso zajeti v Protokolu; podrobnostmi glede preverjanja poročanja in akreditacije preveriteljev ter načinom predložitve poročil. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (37).

(41)

Za spremembo nekaterih nebistvenih delov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi z določitvijo seznama izdelkov in opreme, v zvezi s katerimi je zajemanje ali uničenje plinov tehnično in gospodarsko izvedljivo, ter natančno opredelitvijo tehnologij, ki jih je treba uporabiti; zahtevami glede označevanja; izvzetjem fluoriranih toplogrednih plinov iz zahtev glede kvot v skladu z odločitvami pogodbenic Protokola; zneski, ki jih je treba plačati za dodelitev kvote, in mehanizmom za dodelitev preostalih kvot; dodatnimi ukrepi za spremljanje snovi ter izdelkov in opreme, ki so v začasni hrambi ali carinskih postopkih; pravili o sproščanju izdelkov in opreme, uvoženih iz subjektov, ki niso zajeti v Protokolu, ali uvoženih v te subjekte, v prosti promet; posodobitvijo potencialov globalnega segrevanja snovi s seznama. Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (38). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(41)

Za spremembo nekaterih nebistvenih delov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) sprejme akte v zvezi z določitvijo seznama izdelkov in opreme, v zvezi s katerimi je zajemanje ali uničenje plinov tehnično in gospodarsko izvedljivo, ter natančno opredelitvijo tehnologij, ki jih je treba uporabiti; določitvijo minimalnih zahtev za sisteme odgovornosti proizvajalca za zajemanje, recikliranje, predelavo ali uničenje nekaterih fluoriranih toplogrednih plinov, vključno z zbiranjem, predelavo, recikliranjem, obrati za odstranjevanje odpadkov, zagotavljanjem opreme tehničnemu osebju s spričevalom, poročanjem in ozaveščanjem; zahtevami glede označevanja; izvzetjem fluoriranih toplogrednih plinov iz zahtev glede kvot v skladu z odločitvami pogodbenic Protokola; izključitvijo dajanja na trg polprevodniških materialov iz fluoriranih ogljikovodikov ali komor za naparevanje v sektorju polprevodnikov iz sistema kvot, kadar v nekaterih primerih pride do pomanjkanja ali motenj v oskrbi trga Unije s polprevodniškimi materiali ali komorami za naparevanje; v nekaterih primerih povečanjem kvot za dajanje fluoriranih ogljikovodikov na trg Unije za uporabo v toplotnih črpalkah do leta 2029; zneski, ki jih je treba plačati za dodelitev kvote, in mehanizmom za dodelitev preostalih kvot; dodatnimi ukrepi za spremljanje snovi ter izdelkov in opreme, ki so v začasni hrambi ali carinskih postopkih; pravili o sproščanju izdelkov in opreme, uvoženih iz subjektov, ki niso zajeti v Protokolu, ali uvoženih v te subjekte, v prosti promet; sprejetjem skupnega splošnega okvira za oblikovanje centraliziranih elektronskih sistemov za beleženje informacij, zbranih v skladu s to uredbo; ter posodobitvijo potencialov globalnega segrevanja snovi s seznama in krepitvijo prepovedi dajanja takih snovi na trg . Zlasti je pomembno, da Komisija pri svojem pripravljalnem delu izvede ustrezna posvetovanja , zlasti posvetovanje s posvetovalnim forumom, vzpostavljenim v skladu s členom 33 te uredbe , tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (38). Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(5)

„upravljavec“ pomeni podjetje, ki ima dejanski nadzor nad tehničnim delovanjem izdelkov in opreme, ki jih zajema ta uredba, ali lastnika , ki ga država članica v posebnih primerih določi kot odgovornega za izpolnjevanje obveznosti upravljavca;

(5)

„upravljavec“ pomeni podjetje, ki ima dejanski nadzor nad tehničnim delovanjem izdelkov in opreme, ki jih zajema ta uredba, ali subjekta , ki ga država članica v posebnih primerih določi kot odgovornega za izpolnjevanje obveznosti upravljavca;

(6)

„dajanje na trg“ pomeni prvo dobavo ali dajanje snovi na voljo drugi osebi v Uniji za plačilo ali brezplačno, carinsko sprostitev v prosti promet v Uniji in uporabo proizvedenih snovi ali uporabo izdelkov ali opreme, proizvedenih za lastno uporabo;

(27)

„surovina“ pomeni vsak fluoriran toplogredni plin iz prilog I in II, ki se kemično preobrazi v procesu, v katerem se njegova prvotna sestava povsem spremeni , in katerega emisije so zanemarljive ;

(27)

„surovina“ pomeni vsak fluoriran toplogredni plin iz prilog I in II, ki se kemično preobrazi v procesu, v katerem se njegova prvotna sestava povsem spremeni;

(a)

informacijo o proizvodnem obratu;

(b)

dokazilom o razpoložljivosti in delovanju najboljše razpoložljive tehnologije za zmanjševanje emisij v proizvodnem obratu;

(c)

dokazilom o blažilnih ukrepih, sprejetih za preprečevanje emisij trifluorometana , v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami;

(d)

dokazilom o uničenju ali zajetju morebitnih količin izpuščenega trifluorometana v skladu z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami in zahtevami iz člena 8(7).

(c)

vsebuje manj kot 6 kilogramov fluoriranih toplogrednih plinov iz Priloge I.

(e)

hladilnih enot tovornjakov hladilnikov in hladilnih priklopnikov;

(e)

hladilnih enot tovornjakov hladilnikov, hladilnih priklopnikov , kombiniranih vozil in ladij ;

(ea)

klimatske naprave na podzemnih železnicah, vlakih, ladjah, letalih in v vozilih za cestni prevoz, razen tistih, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2006/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta  (*1) ;

(b)

količino plinov, dodanih med namestitvijo, vzdrževanjem ali servisiranjem ali zaradi uhajanja;

(b)

količino plinov, dodanih med namestitvijo, vzdrževanjem ali servisiranjem ali zaradi uhajanja , in točen čas takega dodajanja ;

(c)

podatek o tem, ali so plini reciklirani ali predelani, ter naziv in naslov podjetja za recikliranje ali predelavo v Uniji, po potrebi pa tudi številko spričevala;

(c)

podatek o tem, ali so zajeti plini reciklirani ali predelani in v kakšni količini , ter naziv in naslov podjetja za recikliranje ali predelavo v Uniji, po potrebi pa tudi številko spričevala;

(b)

hladilnih krogotokov enot za hlajenje tovornjakov hladilnikov in hladilnih priklopnikov;

(b)

hladilnih krogotokov enot za hlajenje hladilnih kombiniranih vozil, tovornjakov hladilnikov, hladilnih priklopnikov in ladij ;

(a)

stroške zbiranja, vključno z zagotavljanjem dostopnih zbirnih mest, skladiščenja in prevoza;

(b)

stroške reciklažnih enot za fizične osebe, ki imajo spričevalo v skladu s členom 10 za namene recikliranja na kraju samem.

(ea)

izdajanje spričeval za naravne alternative, vključno z njihovimi značilnostmi in koristmi v primerjavi z uporabo fluoriranih toplogrednih plinov ter varno ravnanje z njimi med namestitvijo, servisiranjem, vzdrževanjem, popravili in razgradnjo.

(a)

imajo spričevalo ali potrdilo o usposabljanju, ki se zahteva v skladu s členom 10, ali zaposlujejo osebe, ki imajo tako spričevalo ali potrdilo o usposabljanju, in

(b)

imajo podjetja sedež v Uniji ali so pooblastila edinega zastopnika s sedežem v Uniji, ki prevzame polno odgovornost za skladnost s to uredbo.

(c)

od 1. januarja 2017 bodisi količina, izražena s težo in v ekvivalentih CO2, fluoriranih toplogrednih plinov, ki jih vsebuje izdelek ali oprema, bodisi količina fluoriranih toplogrednih plinov, za katero je oprema zasnovana, in potencial globalnega segrevanja teh plinov.

(c)

od 1. januarja 2017 bodisi količina, izražena s težo in v ekvivalentih CO2, fluoriranih toplogrednih plinov, ki jih vsebuje izdelek ali oprema, bodisi količina fluoriranih toplogrednih plinov, za katero je oprema zasnovana, in potencial globalnega segrevanja teh plinov , in sicer v stoletnem in dvajsetletnem obdobju .

(a)

predelani fluorirani toplogredni plini iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje obstoječe opreme za hlajenje, če so bili označeni v skladu s členom 12(6);

(a)

predelani fluorirani toplogredni plini iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje obstoječe nepremične opreme za hlajenje , razen ohlajevalnikov , če so bili označeni v skladu s členom 12(6);

(aa)

predelani fluorirani toplogredni plini iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje opreme za klimatizacijo in toplotne črpalke, mobilne hladilne opreme in ohlajevalnikov, če so bili označeni v skladu s členom 12(6);

(b)

reciklirani fluorirani toplogredni plini iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje obstoječe opreme za hlajenje, če so bili zajeti iz take opreme. Take reciklirane pline lahko uporablja le podjetje, ki je zajemanje opravilo v okviru vzdrževanja ali servisiranja, ali podjetje, za katero je bilo zajemanje opravljeno v okviru vzdrževanja ali servisiranja.

(b)

reciklirani fluorirani toplogredni plini iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje obstoječe nepremične opreme za hlajenje , razen ohlajevalnikov , če so bili zajeti iz take opreme. Take reciklirane pline lahko uporablja le podjetje, ki je zajemanje opravilo v okviru vzdrževanja ali servisiranja, ali podjetje, za katero je bilo zajemanje opravljeno v okviru vzdrževanja ali servisiranja;

(ba)

reciklirani fluorirani toplogredni plini iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, ki se uporabljajo za vzdrževanje ali servisiranje obstoječe opreme za klimatizacijo in toplotne črpalke, mobilne hladilne opreme in ohlajevalnikov, če so bili zajeti iz take opreme. Take reciklirane pline lahko uporablja le podjetje, ki je zajemanje opravilo v okviru vzdrževanja ali servisiranja, ali podjetje, za katero je bilo zajemanje opravljeno v okviru vzdrževanja ali servisiranja.

(e)

jih proizvajalec ali uvoznik neposredno dobavi podjetju, ki jih uporablja za jedkanje polprevodniških materialov ali čiščenje komor za kemično naparevanje v sektorju proizvodnje polprevodnikov.

(a)

za navedene posebne aplikacije, izdelke ali opremo ni na voljo alternativ ali jih iz tehničnih ali varnostnih razlogov ni mogoče uporabiti ter

(a)

za navedene posebne aplikacije, izdelke ali opremo ni na voljo alternativ ali jih iz tehničnih ali varnostnih razlogov ali tveganja za javno zdravje ni mogoče uporabiti ter

(a)

za kritje stroškov zunanjega osebja, ki se ukvarja z upravljanjem dodeljevanja kvot, informacijskimi storitvami in sistemi izdajanja dovoljenj za namene izvajanja te uredbe;

(b)

za kritje stroškov za zagotavljanje skladnosti s Protokolom;

(c)

za podpiranje krepitve zmogljivosti na nacionalni ravni ter izvajanje in izvrševanje te uredbe v državah članicah, tudi v zvezi z bojem proti spletni prodaji nezakonitih fluoriranih plinov in uničenju zaseženih nezakonitih fluoriranih plinov; ter

(d)

za pospešitev uporabe alternativ fluoriranim plinom, zlasti v sektorjih, ki imajo visoke stroške blaženja, ter v sektorju toplotnih črpalk, vključno s povečanjem proizvodnje potrebne opreme, olajšanjem dostopa do financiranja, znižanjem cen za potrošnike, usposabljanjem in izdajanjem spričeval za fizične osebe v skladu s členom 10 ter preusposabljanjem monterjev plinskih kotlov.

(c)

dobavo ali prejem fluoriranih ogljikovodikov za namene iz člena 16(2), točke (a) do ( e );

(c)

dobavo ali prejem fluoriranih ogljikovodikov za namene iz člena 16(2), točke (a) do ( d );

(a)

redno posodobljena dodelitev kvot in prenosi kvot;

(b)

seznam registriranih uvoznikov in proizvajalcev;

(c)

podatki o uvozu, vključno z vstopnimi točkami in vrsto fluoriranih ogljikovodikov;

(d)

podatki o začasni hrambi;

(e)

podatki o kemičnem uničenju na ravni objekta.

(i)

predstavniki držav članic;

(ii)

predstavniki vseh ustreznih deležnikov, vključno z okoljskimi organizacijami, združenji pacientov in organizacijami zdravstvenih delavcev, predstavniki proizvajalcev in upravljavcev.

(1)

Prazni, delno polni ali polni nepovratni vsebniki za fluorirane toplogredne pline iz Priloge I, ki se uporabljajo pri servisiranju, vzdrževanju ali polnjenju opreme za hlajenje, klimatizacijo ali toplotne črpalke, v protipožarnih sistemih ali električnih stikalnih mehanizmih ali kot topila

(2)

Odprti sistemi z neposrednim izparevanjem, ki vsebujejo HFC in PFC kot hladilna sredstva

(3)

Oprema za zaščito pred požarom

(4)

Okna za uporabo v gospodinjstvu, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I

(5)

Druga okna, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I

(6)

Obutev, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline iz Priloge I

(7)

Pnevmatike, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I

(8)

Enokomponentne pene, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen kadar morajo te pene izpolnjevati nacionalne varnostne standarde

(9)

Aerosolni razpršilci, ki se dajejo v promet in so namenjeni za prodajo javnosti za zabavo in dekoracijo, kakor so navedeni v točki 40 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in signalne hupe, ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več

(10)

Gospodinjski hladilniki in zamrzovalniki, ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več

(11)

Hladilniki in zamrzovalniki za komercialno uporabo (samostojna oprema)

—

ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več

—

ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več

—

ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več

(12)

Vsa samostojna oprema za hlajenje, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več

(13)

Nepremična oprema za hlajenje, ki vsebuje ali za svoje delovanje potrebuje HFC s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, razen opreme, namenjene aplikacijam, zasnovanim za hlajenje izdelkov na temperature pod – 50 °C

(14)

Nepremična oprema za hlajenje, ki vsebuje ali za svoje delovanje potrebuje HFC s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več , razen opreme, namenjene aplikacijam, zasnovanim za hlajenje izdelkov na temperature pod – 50 °C

(15)

Centralizirani hladilni sistemi multipack za komercialno uporabo z nazivno močjo 40 kW ali več, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen v primarnih hladilnih krogotokih v kaskadnih sistemih, kjer je dovoljena uporaba fluoriranih toplogrednih plinov s potencialom globalnega segrevanja, ki je manjši od 1 500

(16)

Priključna sobna oprema za klimatizacijo (samostojna oprema), ki jo končni uporabnik lahko premika med različnimi prostori in vsebuje HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več

(17)

Priključna sobna in druga samostojna oprema za klimatizacijo in toplotne črpalke, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več

(18)

Nepremična večdelna oprema za klimatizacijo ali večdelna oprema za toplotne črpalke:

(b)

večdelni sistemi z nazivno močjo do vključno 12 kW, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen kadar morajo izpolnjevati varnostne standarde;

(c)

večdelni sistemi z nazivno močjo več kot 12 kW, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 750 ali več, razen kadar morajo izpolnjevati varnostne standarde.

(19)

Pene, ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen kadar morajo izpolnjevati nacionalne varnostne standarde

—

ekstrudirani polistiren (XPS)

—

druge pene

(20)

Tehnični aerosoli, ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen kadar morajo izpolnjevati nacionalne varnostne standarde ali kadar se uporabljajo za medicinske namene

(21)

Izdelki za osebno nego (tj. rahle pene, kreme, pene), ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline

(22)

Oprema, ki se uporablja za hlajenje kože in vsebuje ali za svoje delovanje potrebuje fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen kadar se uporablja za medicinske namene

(23)

Namestitev in zamenjava naslednjih električnih stikalnih mehanizmov:

(a)

srednjenapetostni stikalni mehanizmi za primarno in sekundarno distribucijo do 24 kV z izolacijskim sredstvom ali sredstvom za prekinitev, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo pline s potencialom globalnega segrevanja 10 ali več ali s potencialom globalnega segrevanja 2 000 ali več, razen če se dokaže, da iz tehničnih razlogov ni na voljo ustrezne alternative v spodnjih območjih potenciala globalnega segrevanja, navedenih zgoraj ;

(b)

srednjenapetostni stikalni mehanizmi za primarno in sekundarno distribucijo od več kot 24 kV do 52 kV z izolacijskim sredstvom ali sredstvom za prekinitev, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo pline s potencialom globalnega segrevanja 10 ali več ali s potencialom globalnega segrevanja, ki je večji od 2 000 , razen če se dokaže, da iz tehničnih razlogov ni na voljo ustrezne alternative v spodnjih območjih potenciala globalnega segrevanja, navedenih zgoraj ;

(c)

visokonapetostni stikalni mehanizmi od 52 kV do 145 kV in do 50 kA za kratkostični tok z izolacijskim sredstvom ali sredstvom za prekinitev, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo pline s potencialom globalnega segrevanja 10 ali več oziroma s potencialom globalnega segrevanja, ki je večji od 2 000 , razen če se dokaže, da iz tehničnih razlogov ni na voljo ustrezne alternative v spodnjih območjih potenciala globalnega segrevanja, navedenih zgoraj ;

(d)

visokonapetostni stikalni mehanizmi več kot 145 kV ali več kot 50 kA za kratkostični tok z izolacijskim sredstvom ali sredstvom za prekinitev, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo pline s potencialom globalnega segrevanja 10 ali več oziroma s potencialom globalnega segrevanja, ki je večji od 2 000 , razen če se dokaže, da iz tehničnih razlogov ni na voljo ustrezne alternative,

(1)

Prazni, delno polni ali polni nepovratni vsebniki za fluorirane toplogredne pline iz Priloge I, ki se uporabljajo pri servisiranju, vzdrževanju ali polnjenju opreme za hlajenje, klimatizacijo ali toplotne črpalke, v protipožarnih sistemih ali električnih stikalnih mehanizmih ali kot topila

(2)

Odprti sistemi z neposrednim izparevanjem, ki vsebujejo HFC in PFC kot hladilna sredstva

(3)

Oprema za zaščito pred požarom

(4)

Okna za uporabo v gospodinjstvu, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I

(5)

Druga okna, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I

(6)

Obutev, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline iz Priloge I

(7)

Pnevmatike, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I

(8)

Enokomponentne pene, ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen kadar morajo te pene izpolnjevati nacionalne varnostne standarde

(9)

Aerosolni razpršilci, ki se dajejo v promet in so namenjeni za prodajo javnosti za zabavo in dekoracijo, kakor so navedeni v točki 40 Priloge XVII k Uredbi (ES) št. 1907/2006, in signalne hupe, ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več

(10)

Gospodinjski hladilniki in zamrzovalniki, ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več

(10a)

(11)

Nepremični hladilniki in zamrzovalniki za komercialno uporabo (samostojna oprema)

—

ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več

—

ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več

—

ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline

(12)

Vsa samostojna nepremična oprema za hlajenje, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline

(13)

Nepremična oprema za hlajenje, ki vsebuje ali za svoje delovanje potrebuje HFC s potencialom globalnega segrevanja 2 500 ali več, razen opreme, namenjene aplikacijam, zasnovanim za hlajenje izdelkov na temperature pod – 50 °C

(14)

Nepremična oprema za hlajenje, ki vsebuje ali za svoje delovanje potrebuje fluorirane toplogredne pline , razen opreme, namenjene aplikacijam, zasnovanim za hlajenje izdelkov na temperature pod – 50 °C.

(14a)

(15)

Centralizirani hladilni sistemi multipack za komercialno uporabo z nazivno močjo 40 kW ali več, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline iz Priloge I s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen v primarnih hladilnih krogotokih v kaskadnih sistemih, kjer je dovoljena uporaba fluoriranih toplogrednih plinov s potencialom globalnega segrevanja, ki je manjši od 1 500

(15a)

(16)

Priključna sobna oprema za klimatizacijo (samostojna oprema), ki jo končni uporabnik lahko premika med različnimi prostori in vsebuje HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več

(17)

Priključna sobna , toplotne črpalke v enem kosu in druga samostojna oprema za klimatizacijo in toplotne črpalke, ki vsebuje fluorirane toplogredne pline

(18)

Nepremična večdelna oprema za klimatizacijo ali večdelna oprema za toplotne črpalke:

(b)

večdelni sistemi z nazivno močjo do vključno 12 kW, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline, razen kadar morajo izpolnjevati varnostne standarde;

(c)

večdelni sistemi z nazivno močjo več kot 12 kW do 200 kW , ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 750 ali več, razen kadar morajo izpolnjevati varnostne standarde.

(ca)

večdelni sistemi z nazivno močjo več kot 200 kW, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline.

(19)

Pene, ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen kadar morajo izpolnjevati nacionalne varnostne standarde

—

ekstrudirani polistiren (XPS)

—

druge pene

(19a)

(20)

Tehnični aerosoli, ki vsebujejo HFC s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen kadar morajo izpolnjevati nacionalne varnostne standarde ali kadar se uporabljajo za medicinske namene

(20a)

(22)

Izdelki za osebno nego (tj. rahle pene, kreme, pene), ki vsebujejo fluorirane toplogredne pline

(22)

Oprema, ki se uporablja za hlajenje kože in vsebuje ali za svoje delovanje potrebuje fluorirane toplogredne pline s potencialom globalnega segrevanja 150 ali več, razen kadar se uporablja za medicinske namene

(23)

Namestitev in zamenjava naslednjih električnih stikalnih mehanizmov:

(a)

srednjenapetostni stikalni mehanizmi za primarno in sekundarno distribucijo do vključno 24 kV z izolacijskim sredstvom ali sredstvom za prekinitev, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline;

(b)

srednjenapetostni stikalni mehanizmi za primarno in sekundarno distribucijo od več kot 24 kV do vključno 52 kV z izolacijskim sredstvom ali sredstvom za prekinitev, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline;

(c)

visokonapetostni stikalni mehanizmi od 52 kV do vključno 145 kV in do 50 kA za kratkostični tok z izolacijskim sredstvom ali sredstvom za prekinitev, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline , razen če se dokaže, da ni na voljo ustrezne alternative in je v tem primeru mogoče uporabiti pline s potencialom globalnega segrevanja do 1 000 ;

(d)

visokonapetostni stikalni mehanizmi več kot 145 kV ali več kot 50 kA za kratkostični tok z izolacijskim sredstvom ali sredstvom za prekinitev, ki vsebujejo ali za svoje delovanje potrebujejo fluorirane toplogredne pline, razen če se dokaže, da ni na voljo ustrezne alternative in je v tem primeru mogoče uporabiti pline s potencialom globalnega segrevanja do 1 000 .

(23a)

(23b)

2.

Dokazila iz točke 23 vključujejo dokumentacijo, ki dokazuje , da po javnem razpisu za zbiranje ponudb glede na dokazane posebnosti uporabe iz tehničnih razlogov ni bila na voljo nobena ustrezna alternativa, ki bi lahko izpolnjevala pogoje iz točke 23 . Upravljavec dokumentacijo hrani najmanj pet let ter jo na zahtevo da na voljo pristojnemu organu države članice in Komisiji .

2.

Izjemo iz točke 23 (c) in (d) lahko odobri pristojni organ države članice na podlagi utemeljene zahteve operaterja. Zahteva upravljavca vključuje dokumentacijo, ki zagotavlja , da po odprtem javnem razpisu z rokom za oddajo ponudb po datumih iz točke 23 glede na dokazane posebnosti uporabe ni na voljo nobena ustrezna alternativa iz tehničnih razlogov , ki bi lahko izpolnjevala pogoje iz točke 23 (c) in (d), ali da je bila do dveh let po datumih iz točk 23(c) in (d) dana samo ena ponudba za take stikalne naprave z izolacijskim ali lomnim sredstvom, ki ne uporablja fluoriranih toplogrednih plinov ali katerih delovanje ne temelji na fluoriranih toplogrednih plinih. Pristojni organ na zahtevo Komisije da na voljo dokumentacijo .

(d)

za obdobje od 1. januarja 2036 in naprej 15 % letnega povprečja njegove proizvodnje v obdobju 2011–2013.

(d)

za obdobje od 1. januarja 2036 do 31. decembra 2049 15 % letnega povprečja njegove proizvodnje v obdobju 2011–2013;

(da)

za obdobje od 1. januarja 2050 in pozneje 0 % letnega povprečja njegove proizvodnje v obdobju 2011–2013.

—

poleg tega se po potrebi kvota, ki ustreza referenčni vrednosti iz Priloge VII, točka 4(ii), pomnoži z največjo količino za leto, za katero se kvota dodeli, deljeno z največjo količino za leto 2024.

—

poleg tega po potrebi kvota, ki ustreza referenčni vrednosti iz Priloge VII, točka 4(ii).  Od leta 2027 se kvota izračuna tako, da se referenčna vrednost pomnoži s faktorjem 0,7 . Od leta 2030 se ta kvota izračuna tako, da se referenčna vrednost pomnoži z največjo količino za leto, za katero se kvota dodeli, deljeno z največjo količino za leto 2024.