Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2022/C 397/14)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1)

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Odobeşti“

PDO-RO-A1586-AM02

Datum obvestila: 21. julij 2022

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

Vključitev neobveznih navedb na etikete

Specifikacija proizvoda je dopolnjena z dodatnimi določbami glede neobveznih navedb na etiketah vin, ki se nanašajo na nekatere metode proizvodnje (uporaba izrazov, ki označujejo enološke postopke, ki se uporabljajo po vsem svetu in dajejo vinom posebne senzorične lastnosti, ki so za potrošnika pomembne z vidika kakovosti, zrelosti in staranja).

Spremenjena sta poglavje VI specifikacije proizvoda in točka 9 enotnega dokumenta.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime

Odobeşti

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

1.   Analitske in organoleptične lastnosti – bela vina/vina rosé

KRATEK OPIS

Bela vina odražajo posebne značilnosti območja ter imajo cvetlične in sladke note ter tudi note eksotičnega sadja ali agrumov. Nekatera vina imajo srednjo ali visoko vsebnost kislin, izrazito svežino in paleto arom, ki segajo od močnih travnatih not do sladkih arom tropskih sadežev, pogosto pa je zaznati tudi aromo cveta vinske trte.

Bela vina so fina, nevtralna z aromatičnega vidika, v njih je mogoče zaznati vonj jabolka, cvetlične note (fetească regală) in arome damaščanskih vrtnic, ki jih s staranjem obogatijo note mošusa, rozin, medu (tămâioasă românească) ali agrumov in trave, ki dajejo vinu živahnost in svežino, spremljajo pa jih cvetlični vonji, pa tudi diskretne arome svežega sadja (crâmpoșie).

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,00
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9,00
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	18
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	200

2.   Analitske in organoleptične lastnosti – rdeča vina

KRATEK OPIS

Za rdeča vina sta značilna intenzivnejše kopičenje barvnih taninov in koncentracija arom skupaj s sadnimi notami, pravim ravnotežjem zaradi kopičenja sladkorja, dobro obstojnostjo v ustih, nežnostjo in svežimi notami.

Za rdeča vina so značilne različne arome sliv, sušenih na soncu (fetească neagră), in začetni aromatični potencial, ki sega od podrastja in divjega rastlinja do prezrelega grozdja in črnega ribeza (cabernet sauvignon), pri čemer prehaja prek arome zelene paprike, ali vonj po češnjah in drugem zrelem rdečem jagodičju z notami rozin, tobaka ali črnega popra, pridobljenimi med staranjem.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	15,00
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)	9,00
Najnižja vsebnost skupnih kislin	3,5 grama na liter, izraženega kot vinska kislina
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	20
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)	150

5.   Enološki postopki

5.1.   Posebni enološki postopki

1.   PRIDELOVALNE ZNAČILNOSTI IN PRAKSE

Pridelovalna praksa

—	Najmanj 3 300 trsov/ha za obstoječe vinograde.

—	Gojitvena oblika: izbere jo proizvajalec glede na sorto vinske trte ter talne in podnebne razmere.

5.2.   Največji donosi

1.	Sauvignon, pinot gris, muscat ottonel, traminer alb, tămâioasă românească, traminer roz 15 000 kilogramov grozdja na hektar

2.	Aligote, șarba, băbească gri, chardonnay, fetească albă, frâncușă, riesling de rhin, donaris 16 500 kilogramov grozdja na hektar

3.	Cabernet sauvignon, fetească neagră, pinot noir, merlot 17 500 kilogramov grozdja na hektar

4.	Fetească regală, crâmpoșie selecționată, mustoasă de măderat, riesling italian, galbenă de odobești 19 000 kilogramov grozdja na hektar

5.	Crâmpoșie, furmint, muscadelle, grasă de cotnari, semillon 19 000 kilogramov grozdja na hektar

6.	Plăvaie, băbească neagră, codană, syrah, sangiovese, barbera, nebbiolo, zweigelt 21 500 kilogramov grozdja na hektar

7.	Sauvignon, pinot gris, muscat ottonel, traminer alb, tămâioasă românească, traminer roz 115 hektolitrov na hektar

8.	Aligote, șarba, băbească gri, chardonnay, fetească albă, frâncușă, riesling de rhin, donaris 127 hektolitrov na hektar

9.	Pridelava v belo vino za naslednje sorte: cabernet sauvignon, fetească neagră, pinot noir, merlot 135 hektolitrov na hektar

10.	Fetească regală, crâmpoșie selecționată, mustoasă de măderat, riesling italian, galbenă de odobești 146 hektolitrov na hektar

11.	Cabernet sauvignon, fetească neagră, pinot noir, merlot 129 hektolitrov na hektar

12.	Crâmpoșie, furmint, grasă de cotnari, muscadelle, semillon 146 hektolitrov na hektar

13.	Plăvaie 165 hektolitrov na hektar

14.	Băbească neagră, codană, syrah, sangiovese, barbera, nebbiolo, zweigelt 159 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Okrožje Vrancea:

—	mesto Odobeşti – vas Unirea;

—	občina Jariștea – vasi Jariștea, Pădureni, Scânteia, Vărsătura;

—	občina Bolotești – vasi Bolotești, Pietroasa, Vităneștii de sub Măgură, Găgești, Putna, Ivăncești;

—	občina Broșteni – vasi Broșteni, Pitulușa, Arva.

7.   Sorte vinske trte

Aligoté B – plant de trois, plant gris, vert blanc in troyen blanc

Barbera N

Babeasca gri G

Băbească neagră N – grossmuttertraube, hexentraube, crăcana, rară neagră, căldăruşă in serecsia

Cabernet sauvignon N – petit vidure in burdeos tinto

Chardonnay B – gentil blanc, pinot blanc in chardonnay

Codană N

Crâmpoşie B

Crâmpoşie selecţionată B

Donaris B

Fetească albă B – păsărească albă, poama fetei, mädchentraube, leanyka in leanka

Fetească neagră N – schwarze mädchentraube, poama fetei neagră, păsărească neagră in coada rândunicii

Fetească regală B – königliche mädchentraube, königsast, kiralyleanka, dănășană in galbenă de ardeal

Frâncuşă B – vinoasă, mildweisser, mustoasă de moldova in poamă creaţă

Furmint B – furmin, șom szalai in szegszolo

Galbenă de odobești B – galbenă de căpătanu, galbenă uriașă in galbenă

Grasă de cotnari B – dicktraube, grasă in köver szölö

Merlot N – bigney rouge

Muscadelle B – moscatello bianco in mouscadet doux

Muscat ottonel B – muscat ottonel blanc

Mustoasă de măderat B – lampau, lampor, mustafer, mustos feher in straftraube

Nebbiolo N

Pinot gris G – affumé, grauer burgunder, grauburgunder, grauer mönch, pinot cendré, pinot grigio in ruländer

Pinot noir N – blauer spätburgunder, burgund mic, burgunder roter in klăvner morillon noir

Pinot noir N – spätburgunder in pinot nero

Plăvaie B – bălană, plăvană in poamă bălaie

Riesling de rhin B – weisser riesling in white riesling

Riesling italian B – olasz riesling, olaszriesling in welschriesling

Sangiovese N – brunello di montalcino in morellino

Sauvignon B – green sauvignon

Syrah N – shiraz in petit syrah

Semillon B – semillon blanc

Traminer rose Rs – rosetraminer, savagnin rose in gewürztraminer

Traminer aromat alb B

Tămâioasă românească B – busuioacă de moldova in muscat blanc à petit grains

Tămâioasă românească B – rumänische weihrauchtraube in tamianka

Zweigelt N – blauerzweigelt, negru de zweigelt in zweigelt blau

Șarba B

8.   Opis povezave

Povezava z razmejenim območjem

Podatki o geografskem območju

Litološki substrat: peščeno-gruščnat nanos aluvialnega in diluvialnega izvora, prekrit s plastjo nanosov puhlice, kar skupaj tvori pleistocenski detritični kompleks, ki leži na izmenjujočih se laporju, glini in pliocenskem morskem pesku.

Relief: aluvialno položno pobočje, ki ga sestavljajo nakopičeni sedimenti aluvialnega in diluvialnega izvora, z razmeroma enakomernim naklonom, pri čemer se dviga do 300 metrov na zahodu in do 100 metrov na vzhodu, od vznožja pobočja grebena Măgura Odobești do vrha pobočja, ki se stika z Vlaškim nižavjem. Za celotno geomorfološko območje so značilna obsežna vzporedna medrečja, ki ležijo na osi zahod-vzhod. Zaradi morfometričnih razlik v nadmorski višini in izpostavljenosti območij je mogoče gojiti številne različne sorte vinske trte.

Podnebje: zmerno celinsko podnebje z zelo velikimi razlikami zaradi vzhodnoevropskih zračnih mas, pa tudi atlantskih z zahoda in severozahoda, ki so prisotne skozi vse leto, predvsem pa v prehodnih obdobjih. Povprečne letne vrednosti globalnega sončnega sevanja presegajo 120 kcal/cm2, in sicer segajo od 110 na severnih legah do 140 na južnih.

Po podatkih raziskovalne postaje v Odobeștiju je podnebje na tem območju v zadnjih 40 letih postalo toplejše.

Tla: na tem območju prevladujejo molisoli, ki jih predstavljajo sprani černozjomi (kambični in glineno-diluvialni), predvsem v vzhodnem in osrednjem delu vinogradniške regije, medtem ko v zahodnem delu prevladujejo siva tla. Uravnotežena in lahka tekstura teh tal zagotavlja prepustnost in odtekanje vode, medtem ko fizične in tehnološke lastnosti spodbujajo ugoden kemični proces ter tudi precejšnjo vsebnost humusa in hranilnih snovi, ki so še posebno primerne za gojenje vinske trte.

Podatki o proizvodu

Bela vina imajo značilno barvo, ki ustreza vrsti in starosti vina; zanje so značilne izvrstne lastnosti vonja (cvetica starih vin) in okusa, skladnost okusa in vonja ter nežnost. Njihove tipične lastnosti, zlasti močno barvo, je treba pripisati geografskemu območju, natančneje njegovi obilni osončenosti in toploti ter tlom z lahko teksturo. K temu prispeva tudi lega vinogradov v Odobeştiju ob vznožju Krivih Podkarpatov s povprečno nadmorsko višino 200 m. Z biološkega ter talnega in podnebnega vidika je to območje povezano z Vlaškim nižavjem (Câmpia Română), z genetskega vidika pa je povezano s Podkarpati. Gre za svojevrstno stično območje z lastnim ekološkim značajem, zato ima primerne značilnosti za gojenje vinske trte.

Od 17. stoletja se sloves teh vinogradov povečuje. Dimitrie Cantemir v svojem delu z naslovom „Descriptio Moldavie“ vinograde v Odobeştiju uvršča na tretje mesto na lestvici kakovostnih vinogradov v državi. Ni naključje, da so bili v tej regiji zasajeni vinogradi, ki so bili v lasti moldavskih vladarjev, metropolitov mesta Iași ter škofov mest Roman in Rădăuți.

Vino s tega območja so zaradi njegove kakovosti mnogo let dobavljali na Poljsko in v Rusijo na zahtevo vladarjev teh držav (leta 1456 je poljski kralj Kazimir od vladarja Moldavije Petruja Rareșa zahteval vino iz te regije).

Vzročna medsebojna povezava

Zaradi podnebnih razmer in tal, katerih kislost je še posebno visoka, se pridobljena vina odlikujejo po svoji svežini in sadnem okusu.

Povprečno letno trajanje osončenosti, ki je približno 2 100 ur, zagotavlja optimalne pogoje za zorenje ter kopičenje sladkorja in aromatičnih snovi v grozdju, ki določijo osnovne arome vina. Povprečna letna temperatura je približno 9 do 10 °C, temperaturna nihanja pa ne odstopajo od povprečnih.

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Tržni pogoji

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

ni dodatnih določb

Neobvezne navedbe za uporabo na etiketah

Pravni okvir:

zakonodaja EU

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Nekatere navedbe, ki se nanašajo na nekatere metode proizvodnje, se lahko uporabljajo tudi prostovoljno, in sicer:

—

na etiketi se lahko uporabijo navedbe v romunščini „fermentat in barrique [vrenje v sodih]“, „maturat in barrique [zoreno v sodih]“, „fermentat în prezența așchiilor de stejar [vrenje ob prisotnosti hrastovih sekancev]“ in „maturat în prezența așchiilor de stejar [zoreno v prisotnosti hrastovih sekancev]“ ali pa se za obveščanje potrošnika o uporabi navedenega postopka lahko uporabijo izrazi v jezikih, ki se uporabljajo v mednarodnem prostoru, na primer katera koli od naslednjih navedb:

—	„fumé“ ali „smoked“ ali „toasted“ v angleškem jeziku, ki ji je lahko dodan izraz, ki opisuje intenzivnost toplotne obdelave uporabljenega hrastovega lesa, tj. „light“, „medium“ ali „heavy“;

—	„fumé“ ali „fumée“ v francoščini, ki ji je lahko dodan izraz, ki opisuje intenzivnost toplotne obdelave uporabljenega hrastovega lesa, tj. „légère“, „moyenne“, „forte“ ali „petite fumé“, „demi fumé“, „intense fumé“.

Te navedbe so lahko v katerem koli drugem jeziku, ki se uporablja v mednarodnem prostoru, ali v jeziku države, v kateri naj bi se vinski proizvod tržil, če se tako odloči proizvajalec vina, in potrošnika obveščajo o uporabi postopkov, ki se uporabljajo po vsem svetu za pridobivanje vin s posebnimi senzoričnimi lastnostmi.

Pri vinih, ki zorijo ali se starajo na drožeh, so lahko na etiketi navedeni izrazi, kot so „sur lie“, „bâttonnage“ ali „aged on the lees“.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://www.onvpv.ro/sites/default/files/caiet_sarcini_doc_odobesti_modif_cf_cererii_1426_14.06.2019_si_484_02.03.2022_no_track_changes.pdf

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.