EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.4.2022

COM(2022) 174 final

2022/0115(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke ter spremembi uredb (EU) 2017/1001 in (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta (EU) 2019/1754

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2022) 193 final} - {SWD(2022) 114 final} - {SWD(2022) 115 final} - {SWD(2022) 116 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Pravo Unije omogoča zaščito geografskih označb (GO) za kmetijske proizvode in živila, vina in žgane pijače. Vendar trenutno na ravni EU ni mehanizma za zaščito imen izdelkov, kot so muransko steklo, solingenski jedilni pribor, donegalski tvid, halaška čipka ali jablonski nakit. Medtem ko je več kot polovica držav članic vzpostavila nacionalne sisteme varstva (sui generis) za obrtne in industrijske izdelke z različnimi značilnostmi, druge za zaščito svojih neopredmetenih sredstev uporabljajo samo blagovne znamke in/ali pravila o nelojalni konkurenci. Poleg tega na notranjem trgu ni čezmejnega sistema za vzajemno priznavanje nacionalnih sistemov zaščite. Proizvajalci lahko na ravni Unije registrirajo posamezne blagovne znamke, kolektivne blagovne znamke in certifikacijske blagovne znamke. Vendar uporaba blagovnih znamk proizvajalcem industrijskih in obrtnih izdelkov ne omogoča, da bi na ravni Unije certificirali povezavo med kakovostjo in geografskim poreklom, ki kaže na značilnosti, ki se pripisujejo posebnim lokalnim znanjem in spretnostim ter tradicijam.

Zaradi pravne negotovosti, ki je posledica razdrobljenosti, zaščita obrtnih in industrijskih izdelkov z geografsko povezavo za proizvajalce predstavlja izziv. Manj je spodbud za vlaganje v take izdelke, sodelovanje pri ustvarjanju nišnih trgov ter ohranjanje edinstvenih lokalnih spretnosti in tradicij. Zlasti za male proizvajalce (MSP in mikropodjetja) lahko to pomeni izgubo tržnih priložnosti.

Cilj predloga je torej vzpostaviti neposredno uporabno zaščito geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke na ravni Unije. Njegov cilj je izboljšati položaj proizvajalcev, da svoje obrtne in industrijske izdelke po vsej Uniji zaščitijo pred ponarejanjem, in jih spodbuditi k vlaganju v te izdelke. Cilj predloga je tudi izboljšati prepoznavnost pristnih obrtnih in industrijskih izdelkov na trgih in s tem koristiti potrošnikom. Regije, v katerih delujejo proizvajalci, bi morale imeti koristi od zaščite značilnih izdelkov in biti sposobne razvijati svoj turistični potencial, ohranjati in pritegniti kvalificirano delovno silo ter varovati svojo kulturno dediščino. Predlog temelji na posebni zaščiti geografskih označb, kar pomeni, da proizvajalci in javni organi sodelujejo pri snovanju specifikacij izdelkov. Namen tega pristopa je pomagati zlasti mikro, malim ali srednjim podjetjem, ki nimajo dovolj sredstev za oblikovanje novih specifikacij izdelkov.

Cilj predloga je proizvajalcem omogočiti, da lahko v celoti izkoristijo mednarodni okvir za registracijo in zaščito GO (v nadaljnjem besedilu: lizbonski sistem). Unija je novembra 2019 pristopila k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah, ki ga upravlja Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO). Evropski proizvajalci obrtnih in industrijskih izdelkov trenutno ne morejo zahtevati zaščite na podlagi Ženevskega akta, EU pa mora zavrniti zahteve za tako zaščito, ki jih vložijo članice Ženevskega akta. Podobno proizvajalci EU ne morejo uživati zaščite iz trgovinskih sporazumov EU, ki trenutno zajemajo le kmetijske proizvode z geografsko označbo. Namen predloga je zapolniti to vrzel.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

Predlog dopolnjuje obstoječi sistem EU za zaščito geografskih označb na področju kmetijstva. Glede na različno naravo obrtnih in industrijskih izdelkov predlog sledi podobnemu pristopu, kot velja za pogoje za upravičenost in zaščito geografskih označb za kmetijske proizvode in živila, vina in žgane pijače iz:

–Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil,

–Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač

–ter Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov.

Predlog temelji na podobnem pristopu kot trenutna prenova veljavne ureditve geografskih označb. Reforma bo prvo uredbo razveljavila, drugi dve pa spremenila.

Predlog spreminja Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta o blagovni znamki Evropske unije, in sicer določbe, ki urejajo morebitna navzkrižja med geografskimi označbami in blagovnimi znamkami, ter dodatne naloge Urada Evropske unije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: EUIPO ali Urad).

Predlog je skladen tudi z Direktivo 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ki se v skladu s členom 2(1) Direktive uporablja za vse pravice intelektualne lastnine, zaščitene s pravom Unije in nacionalnimi zakonodajami držav članic.

Predlog vzpostavlja povezavo med sistemom EU za zaščito geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke in lizbonskim sistemom, in sicer predlaga spremembo Sklepa Sveta (EU) 2019/1754 o pristopu Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah.

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Predlog temelji na členu 118(1) PDEU o intelektualni lastnini in členu 207(2) PDEU o skupni trgovinski politiki. Njegov cilj je razviti enotno evropsko pravico intelektualne lastnine za obrtne in industrijske izdelke, da se zagotovi enako varstvo po vsej Uniji, ter vzpostaviti centralizirano ureditev na ravni Unije na področju dovoljevanja, usklajevanja in nadziranja. Poleg tega je cilj predloga vzpostaviti povezavo med sistemom EU za zaščito obrtnih in industrijskih izdelkov ter lizbonskim sistemom, s čimer bi se uveljavil mednarodni sporazum, ki ga upravlja WIPO.

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

•Izbira instrumenta

Ker lahko zaščitene blagovne znamke postanejo generične in se razveljavijo, obstaja tveganje, da prenova pravil o blagovnih znamkah ne bo izpolnjevala mednarodnih zahtev iz Ženevskega akta. Sprememba teh lastnosti blagovne znamke za zaščito GO bi vplivala na splošno skladnost sistema blagovnih znamk. Poleg tega bi bila vzpostavljena dva različna sistema zaščite: eden za kmetijske geografske označbe (posebna zaščita) in drugi (na podlagi blagovne znamke) za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov. To bi lahko povzročilo zmedo in se zdelo nedosledno na mednarodni ravni, zlasti ob upoštevanju tradicionalne vloge EU pri podpiranju GO v WIPO in njenega stališča o GO v dvostranskih trgovinskih pogajanjih s tretjimi državami.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJA Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

Zakonodaja Evropske unije doslej še ne ureja zaščite GO za obrtne in industrijske izdelke. Vendar je ta predlog vezan na potekajočo prenovo sistema GO za kmetijske proizvode in temelji na rezultatih ocenjevalnega poročila o shemah EU za zaščito GO za kmetijske proizvode. Njegov cilj je tudi doseči čim večje sinergije s potekajočo prenovo obstoječih shem geografskih označb, s katero naj bi se okrepile, posodobile, racionalizirale in bolje upravljale pravice geografskih označb za kmetijske proizvode, živila, vina in žgane pijače.

•Posvetovanje z deležniki

–Komisija je oblikovala široko posvetovalno strategijo, v kateri je zbrala mnenja vseh zadevnih deležnikov. Posvetovanja so se začela leta 2013 in se v letih 2020 in 2021 okrepila.

–Z geografskega vidika je strategija posvetovanja zajemala EU-28, po brexitu pa EU-27.

Posvetovanje je med drugim vključevalo vrsto obsežnih in ciljno usmerjenih posvetovanj.

·Javno posvetovanje: v zunanji študiji iz leta 2013 je bila izvedena raziskava o potrebah in pričakovanjih deležnikov glede morebitne pravne zaščite označb pristnih geografsko zakoreninjenih izdelkov na ravni Unije. Rezultati javnega posvetovanja iz leta 2014 so bili predstavljeni na javni konferenci 19. januarja 2015 in objavljeni junija 2015. Med posvetovanjem o časovnem načrtu (od 30. novembra 2020 do 18. januarja 2021) so deležniki podali povratne informacije o načrtu Komisije za oceno učinka vseevropske pobude o GO za obrtne in industrijske izdelke. Javno posvetovanje o zaščiti geografskih označb za nekmetijske izdelke na ravni EU je potekalo 12 tednov med 29. aprilom 2021 in 22. julijem 2021.

·Osebni razgovori: v študiji o nadzoru in izvrševanju pravil za geografske označbe za nekmetijske izdelke so bili opravljeni osebni razgovori z izbranimi deležniki.

·Delavnice: oktobra 2016 je bila med evropskim tednom regij in mest za leto 2016 organizirana delavnica o prispevku nekmetijskih geografsko zakoreninjenih izdelkov k regionalnemu vključujočemu gospodarskemu razvoju . 18. novembra 2019 so bili na delavnici predstavljeni in obravnavani rezultati študije o gospodarskih vidikih zaščite geografskih označb za nekmetijske izdelke na ravni EU. 13. julija 2021 je bila na delavnici predstavitev predhodnih ugotovitev študije o pravilih za nadzor in izvrševanje zaščite geografskih označb za nekmetijske izdelke v EU in razprava o njih. 

·Ciljno usmerjena srečanja s predstavniki držav članic (strokovna skupina za politiko intelektualne lastnine): aprila 2021 in januarja 2022, čemur je junija 2021 sledilo ciljno usmerjeno pisno posvetovanje z uradi za intelektualno lastnino držav članic na podlagi dveh ciljno usmerjenih vprašalnikov.

Na splošno so odgovori pokazali, da proizvajalci obrtnih in industrijskih izdelkov z geografsko označbo, Evropski parlament, Evropski odbor regij, Evropski ekonomsko-socialni odbor, devet držav članic in akademski krogi močno podpirajo vzpostavitev posebne sheme GO. Ti odgovori so podlaga za predloženi predlog Komisije. Štiri države članice podpirajo osnovno možnost ohranitve sedanjega stanja in menijo, da je zaščita blagovne znamke zadostna. Vendar ocena učinka opozarja na pomanjkljivosti obstoječih alternativ za zaščito blagovnih znamk za zadostno zaščito imen obrtnih in industrijskih izdelkov ter na težave, ki bi sledile iz prenove blagovne znamke, vključno s pomanjkanjem skladnosti s posebnim sistemom geografskih označb za kmetijske proizvode.

Pri podrobnejših povratnih informacijah, prejetih med javnim posvetovanjem leta 2021, je po mnenju večine anketirancev najprimernejša možnost (z oceno 5) poseben sistem, ki določa ureditev področja zaščite GO za obrtne in industrijske izdelke na ravni EU. Po mnenju večine anketirancev je najmanj zaželena možnost (z oceno 1) izhodiščni scenarij brez ukrepanja na ravni Unije. Pri tej možnosti več kot 80 % anketirancev odločno nasprotuje ohranitvi sedanjega stanja.

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Komisija se je oprla na dva glavna vira zunanjega strokovnega znanja:

1.Naročene študije, ki so jih pripravili zunanji izvajalci, in sicer:

· študija o zaščiti geografskih označb za nekmetijske izdelke na notranjem trgu (Insight Consulting/REDD/OriGIn, 2013),

· študija o gospodarskih vidikih zaščite geografskih označb na ravni EU za nekmetijske izdelke (VVA/ECORYS/ConPolicy, 2019),

· študija o pravilih za nadzor in izvrševanje za zaščito geografskih označb za nekmetijske izdelke v EU (VVA/AND International, 2021).

2.Tehnično sodelovanje z uradom EUIPO, osredotočeno na različne modele postopkov, da se omogoči zanesljiva ocena podmožnosti o organu EU, odgovornem za registracijo GO za obrtne in industrijske izdelke in obravnavo mednarodnih zahtevkov na podlagi Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma, ter o vlogi nacionalnih organov v postopku registracije. Rezultat takega sodelovanja, ki temelji na prispevku urada EUIPO, je v Prilogi 9 k oceni učinka.

•Ocena učinka

V oceni učinka so bile obravnavane naslednje možnosti politik:

·Prva možnost – razširitev sistema zaščite GO za kmetijske proizvode na GO za obrtne in industrijske izdelke: pri tej možnosti bi bil sistem zaščite geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke vključen v obstoječe sheme zaščite GO, ki zajemajo kmetijske proizvode in živila. S sedanjo prenovo sistema GO za kmetijske proizvode bi morale države članice še naprej uporabljati postopek predhodnega pregleda na nacionalni ravni. Na ravni Unije bi moral predlog za revizijo sistema GO za kmetijske proizvode Komisiji podeliti pooblastila, da preverjanje zahtevkov in ugovorov prenese na agencijo (najverjetneje urad EUIPO). Pri tej možnosti bi sedanji predlog za revizijo v agroživilskem sektorju uskladil sedanji sistem spremljanja in izvrševanja ter ga razširil na GO za obrtne in industrijske izdelke.

·Druga možnost – samostojna uredba EU o vzpostavitvi posebne zaščite GO: ta možnost bi vključevala sprejetje uredbe EU o vzpostavitvi posebne sheme zaščite GO za obrtne in industrijske izdelke. Temeljila bi na obstoječi ureditvi GO za kmetijske proizvode, vendar bi jo dodatno prilagodila obrtnim in industrijskim izdelkom. GO za obrtne in industrijske izdelke bi bile zaščitene z ureditvijo področja na ravni EU v vseh državah članicah. Druga možnost bi vključevala spodaj navedene podmožnosti.

–2.1 Ozemeljska povezava

–2.1.A Zaščitene označbe porekla (ZOP): pri ZOP so kakovost ali značilnosti izdelka bistveno ali izključno povezane s posebnim geografskim okoljem kraja porekla; vse faze proizvodnje, predelave ali priprave morajo potekati na opredeljenem geografskem območju.

–2.1.B Zaščitene geografske označbe (ZGO): pri ZGO je posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti pripisati predvsem geografskemu poreklu izdelka; najmanj ena faza proizvodnje, predelave ali priprave poteka na opredeljenem geografskem območju.

–2.2 Sodelovanje nacionalnih organov v postopku registracije

–2.2.A Dvostopenjski sistem: prva faza bi bila na ravni držav članic, v katerih bi bila prva vloga nacionalnih ali lokalnih organov preverjanje dogovorjenih specifikacij izdelkov in zahtevkov za GO lokalnih proizvajalcev. Druga faza bi bila na ravni Unije, pri čemer bi organ EU sprejel odločitev o registraciji, za katero se ne bi zaračunale pristojbine.

–2.2.B Enostopenjski sistem: nacionalni organi ne bi sodelovali pri preverjanju in registraciji, lokalni proizvajalci pa bi svoje GO registrirali neposredno na ravni EU.

–2.3 Organ EU, pristojen za registracijo na ravni Unije in mednarodni ravni

–2.3.A Komisija bi bila odgovorna za registracijo na ravni Unije in bi delovala tudi kot pristojni organ na podlagi Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma Svetovne organizacije za intelektualno lastnino.

–2.3.B Specializirana agencija za intelektualno lastnino, tj. urad EUIPO, bi bila pristojna za registracijo na ravni Unije in bi delovala tudi kot pristojni organ na podlagi Ženevskega akta.

–2.4 Nadzor in izvrševanje

–2.4.A Posnemanje modela nadzora in izvrševanja sheme zaščite GO za kmetijske proizvode.

–2.4.B Racionalizacija nadzora z robustnim modelom izvrševanja: ta podmožnost bi uvedla samocertifikacijo; naključni inšpekcijski pregledi, ki jih izvajajo nacionalni organi (ali pooblaščeni certifikacijski organi), skupaj z odvračilnim sistemom glob; racionalizacija obveznosti poročanja nacionalnih organov in uvedba sistema izvrševanja iz zdaj revidiranega sistema GO za kmetijske proizvode s sistemom obveščanja o domenskih imenih za boj proti zlorabam GO na spletu.

–2.5 Soobstoj sistemov in ureditve področja na ravni EU in nacionalni ravni

–2.5.A GO za obrtne in industrijske izdelke, zaščitene z ureditvijo področja na ravni EU, ki bi nadomestila in vključila obstoječe nacionalne ureditve sistema GO.

–2.5.B Uvedba ureditve področja GO za obrtne in industrijske izdelke na ravni EU ob ohranitvi vzporednega sistema za nacionalne zahtevke za geografske označbe.

·Tretja možnost – prenova blagovne znamke: ta možnost bi vključevala prenovo sistema blagovnih znamk EU, zlasti uredbe o blagovni znamki EU, tako da bi lahko proizvajalci obrtnih in industrijskih izdelkov vložili zahtevek za registracijo imena na ravni Unije, kar jamči za posebno kakovost izdelka, povezano z geografsko regijo. Ta možnost bi lahko temeljila na prenovi kolektivne znamke EU ali certifikacijske znamke EU. Na področju certificiranja EU bi bilo treba odpraviti sedanjo prepoved certificiranja geografskega porekla. Pri kolektivni znamki EU bi to pomenilo zahtevo po uvedbi funkcije certificiranja povezave med „kakovostjo in geografskim poreklom“ s kolektivno znamko. Poleg tega bi bilo treba prilagoditi tako kolektivno znamko EU kot certifikacijsko znamko EU, da bosta skladni z obsegom varstva na podlagi Ženevskega akta.

Opredeljene so bile tudi v nadaljevanju navedene možnosti, ki so bile opuščene v zgodnji fazi.

·Izhodiščni scenarij – brez sprememb: ohranitev razdrobljenega regulativnega okvira v Uniji in odsotnost priznane zaščite GO za obrtne in industrijske izdelke na mednarodni ravni.

·Priporočilo: ta možnost bi vključevala sprejetje priporočila na ravni Unije, ki bi države članice spodbudilo k oblikovanju nacionalnih sistemov zaščite za potrjevanje povezave med posebnimi lastnostmi izdelka in poreklom obrtnih in industrijskih izdelkov.

·Zbližanje nacionalnih zakonodaj: ta možnost bi vključevala sprejetje direktive EU, katere namen bi bilo zbližanje nacionalnih zakonov o zaščiti GO za obrtne in industrijske izdelke. EU bi z direktivo EU določila obveznosti za doseganje posebnih ciljev za zaščito GO, na primer pogoje in obseg varstva, ozemeljsko povezavo in postopkovne vidike. Proizvajalci bi lahko pridobili nacionalne GO, registrirane na nacionalni ravni. Področje geografskih označb na ravni EU ne bi bilo urejeno.

Prednostna možnost politike je druga možnost: samostojna uredba EU. Na splošno je najbolj zaželena celostna kombinacija podmožnosti 2.1.B (zaščitene geografske označbe (ZGO)), 2.2.A (dvostopenjski sistem), 2.3.B (EUIPO odgovoren za registracijo na ravni Unije in mednarodni ravni), 2.4.B (racionalizacija nadzora z robustnim izvrševanjem) in 2.5.A (shema EU nadomesti nacionalne sisteme in ureditve področja GO). 

Če primerjamo možnosti 1, 2 in 3, vse predvidevajo enotno registracijsko točko na ravni Unije in enotno zaščito, ki bo proizvajalcem omogočila, da na notranjem trgu zaščitijo svoje izdelke in opozorijo na njihovo kakovost, ki je posledica geografskega porekla.

Vendar bi zaradi osnovanja specifikacij izdelkov prva možnost (M1) in druga možnost (M2) obrtnikom in proizvajalcem še posebej močno pomagali pri sodelovanju na nišnih trgih, omogočili sodelovanje ter spodbujali in zaščitili tradicionalno znanje in izkušnje na ravni Unije v skladu s pravili EU o konkurenci. Ti dve možnosti ne koristita le proizvajalcem, temveč tudi povezanim sektorjem, kot je turizem, saj GO povečujejo prepoznavnost izdelka in regije. Ker je turizem sektor, ki ga je pandemija COVID-19 še posebej močno prizadela, lahko prva in druga možnost predstavljata pomemben korak pri usmerjanju teh regij, ki so pogosto premalo razvite, na pot gospodarskega okrevanja in izboljšata turistično privlačnosti regij EU. Zato imata lahko prva in druga možnost ključno vlogo pri okrevanju najbolj prizadetih regij EU.

Prva in druga možnost sta skladni z Ženevskim aktom Lizbonskega sporazuma, medtem ko je tretja možnost tudi glede politike blagovnih znamk EU slabša. Poleg tega se tretja možnost (M3) uvršča nižje tudi glede skladnosti z mednarodno politiko EU za zaščito geografskih označb.

Pri vplivu na konkurenco pobuda verjetno ne bo imela negativnih učinkov.

·GO potrjujejo kakovost na podlagi geografskega porekla. Poleg tega je upravičenih zelo malo obrtnih in industrijskih izdelkov z geografsko označbo (med 300 in 800 v Uniji), številni pa so podobni funkcionalni nadomestki brez GO. Konkurenčni proizvajalci lahko svoje nadomestne izdelke vključijo v shemo in zanje pridobijo GO, če le izpolnjujejo ustrezna merila. Zato je malo verjetno, da bi se s predlogom ustvarila ali okrepila tržna moč.

·GO za obrtne in industrijske izdelke označujejo uveljavljene izdelke višjega cenovnega razreda. Temeljijo na tradiciji, pričajo o svojem geografskem poreklu in zadovoljujejo posebno povpraševanje potrošnikov, ki pripisujejo vrednost takšnim posebnim lastnostim (npr. ročna izdelava). Tudi če bi se tržna tekmovalnost ublažila, če bi izdelek, ki prej ni bil zaščiten z GO, to pridobil, bi imeli morda učinki označevanja kakovosti obrtnih in industrijskih izdelkov z GO za posledico, da bi bili potrošniki pripravljeni plačati višjo ceno. Zato ni verjetno, da bi to vplivalo na presežek potrošnikov.

Kar zadeva vpliv na inovacije, GO za obrtne in industrijske izdelke ne temeljijo inovacijah izdelkov ali postopkov, ki „orjejo ledino“, kot velja za patente. V tem smislu v skladu s priročnikom za inovacije iz Osla ti pomenijo tržne in/ali organizacijske inovacije. Posebni sistem bi v manjšem obsegu spodbujal naložbe v obrtništvo in bi lahko izboljšal odličnost pri proizvodnji nišnih izdelkov. Če bi poleg tega sistem GO za obrtne in industrijske izdelke omogočal višje plače in ustvarjanje delovnih mest, bi mlajši delavci ostali v svojih regijah in se ne bi selili v mestna območja.

Kar zadeva vpliv na okolje, je obseg proizvodnje peščice obrtnih in industrijskih izdelkov z GO verjetno zanemarljiv ali omejen. Poleg tega so z obrtnimi in industrijskimi izdelki z GO ustvarja trajnejše blago v primerjavi s cenejšimi, množično proizvajanimi alternativnimi obrtnimi in industrijskimi izdelki brez GO in je verjetneje proizvedeno v Uniji, kjer so okoljski standardi strožji. Verjetno je, da so potrošniki, ki dajejo prednost takim uveljavljenim izdelkom, okoljsko ozaveščeni in zato pričakujejo, da se jim bodo proizvajalci obrtnih in industrijskih izdelkov z GO pridružili pri smiselnem izpolnjevanju okoljskih vrednot. Zaradi vseh teh razlogov bo vpliv na okolje, čeprav majhen, verjetno pozitiven.

Kar zadeva stroške prednostne možnosti, bo moral sistem registracije GO za obrtne in industrijske izdelke upravljati organ Unije, ki bo moral pridobiti na tem področju trenutno manjkajoče operativne izkušnje in specializirana znanja. Države članice bodo morale oblikovati tudi okvir. Čeprav izkušnje kažejo, da je to breme v kmetijstvu lahko majhno, je povsem zasebno-javni sistem nadzora in izvrševanja za javne organe že po naravi cenejši. Možnost, da proizvajalci skozi čas samopotrdijo skladnost, na primer ko enkrat pridobijo geografsko označbo, lahko prav tako zmanjša stroške.

Ocena letnih stroškov v eurih za eno geografsko označbo je prikazana spodaj:

* Enkratni strošek

** Ponavljajoči se stroški

Vir: lastni izračuni na podlagi podatkov VVA & AND International (2021).

•Primernost in poenostavitev ureditve

Predlog bodo večinoma uporabljala mikro, mala in srednja podjetja, oblikovan pa je ob upoštevanju posebnih potreb in izzivov, s katerimi se ta srečujejo. Zato predlog predvideva zmerne stroške registracije GO. Države članice bodo lahko zaračunavale pristojbine za registracijo, ki pa morajo biti sorazmerne. Višino pristojbin je treba določiti ob upoštevanju položaja posameznih podjetij, kot so mikro, mala in srednja podjetja, na primer v obliki nižjih pristojbin. Na ravni Unije urad EUIPO v drugi fazi postopka registracije ne bo zaračunaval pristojbin za registracijo GO, razen za postopek neposredne registracije iz člena 15. To bo mikro, malim in srednjim podjetjem omogočilo dostop do te pravice intelektualne lastnine po zmernih stroških.

Za mikro, malim in srednja podjetja je pravna zapletenost ena glavnih preprek. Zato predlog uvaja enostavne postopke za registracijo in upravljanje novih GO, pri čemer v nobeni fazi postopka ni potrebno sodelovanje pravnih zastopnikov, upravno breme za mikro, mala in srednja podjetja pa ostaja majhno.

•Temeljne pravice

Predlog bo izboljšal varstvo intelektualne lastnine v Uniji za obrtne in industrijske izdelke z geografsko povezavo. Zato bi moral pozitivno vplivati na temeljno pravico intelektualne lastnine v skladu s členom 17(2) Listine EU o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina). V nekaterih primerih in v skladu z mednarodnimi obveznostmi, ki izhajajo iz Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah, bo treba zaščito geografskih označb uravnotežiti s pravico do blagovnih znamk, zlasti za priznane blagovne znamke (glej člen 39 te uredbe) ali predhodne blagovne znamke, registrirane v dobri veri (glej člen 42 te uredbe).

Prav tako bi se morala izboljšati možnost proizvajalcev obrtnih in industrijskih izdelkov, da zaščitijo svojo intelektualno lastnino v Uniji, zlasti v čezmejnih primerih. Zato bi moral predlog pozitivno vplivati tudi na pravico do pravnega sredstva iz člena 47 Listine.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog ne vpliva na proračun EU. Urad EUIPO, ki se v celoti financira sam, bo upravljal in iz svojega proračuna financiral postopek registracije na ravni EU in mednarodni ravni (vključno z informacijskim sistemom, vzpostavitvijo in upravljanjem registra Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov, sistemom EU za opozarjanje proti zlorabi obrtnih in industrijskih izdelkov z GO na internetu itn.). Kar se tiče nacionalnih uprav, te v 16 državah članicah (Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Estonija, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Latvija, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija, Slovaška in Slovenija), v katerih že delujejo nacionalne sheme geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke, ne bi smele imeti dodatnih upravnih stroškov. Preostale države članice bi morale nameniti sredstva za postopek začetnega preverjanja. Vse države članice bodo morale nameniti sredstva za izvrševanje GO za obrtne in industrijske izdelke.

Na podlagi analize zunanjih strokovnjakov (študije) so stroški registracije na nacionalni ravni v povprečju ocenjeni na približno 7 500 EUR na geografsko označbo. Stroški naključnega nadzora za države članice so ocenjeni na približno 100 EUR na geografsko označbo, stroški izvrševanja pa na približno 3 900 EUR.

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvedbo ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Predlog je sestavljen iz sklopa pravil, namenjenih vzpostavitvi samostojnega in skladnega sistema za GO za obrtne in industrijske izdelke. Proizvajalci so pooblaščeni za zaščito svojih izdelkov z GO na ravni Unije z vzpostavitvijo enotne posebne sheme geografskih označb EU. Predlog poleg tega novo shemo zaščite EU povezuje z lizbonskim sistemom. Postopke registracije, ki jih določa nova shema zaščite EU, na ravni Unije upravlja urad EUIPO, na nacionalni ravni pa javni organi držav članic.

Predlog vključuje naslednje določbe:

Naslov 1: Splošne določbe

Splošne določbe določajo cilje in področje uporabe predloga. Vsebujejo tudi seznam opredelitev pojmov (člen 3). Nadalje določajo pravila, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, ki se obdelujejo v postopkih za registracijo, odobritev sprememb, preklic, ugovor, odobritev prehodnega obdobja in nadzor.

Naslov 2: Registracija geografskih označb

Poglavje o registraciji določa enotna pravila za registracijo tako na nacionalni ravni kot na ravni Unije, vključno s postopkom ugovora; določa vložnika in navaja zahteve zanj; določa vsebino dokumentacije zahtevka in vlogo registra. Določa prehodno zaščito in prehodne ukrepe. Naslov določa možnost posvetovanja s svetovalnim odborom, ki ga sestavljajo strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice in Komisija. Svetovalni odbor bo po potrebi na zahtevo Urada ali Komisije preučil posamezne zahtevke za GO in podal mnenja o njih ter obravnaval tehnične težave pri uporabi te uredbe. Pri zahtevkih, vloženih po postopku neposredne registracije iz člena 15, je potrebno posvetovanje s svetovalnim odborom. Naslov 2 vključuje tudi določbe o spremembah specifikacije izdelka in preklicu registrirane GO ter postopku pritožbe. Vzpostavlja tudi sistem obveščanja in opozarjanja o domenskih imenih ter vključuje določbe o upravnih pristojbinah.

Naslov 3: Zaščita geografskih označb

Raven zaščite geografske označbe za obrtne in industrijske izdelke je določena v naslovu 3. Naslov 3 poleg tega določa pravila za GO, kadar se uporabljajo kot deli ali elementi izdelanih izdelkov, in razjasnjuje splošne izraze, registracijo homonimnih GO ter povezavo z blagovnimi znamkami. Določa pravila za skupine proizvajalcev. V njem je opredeljena povezava z uporabo zaščitenih izrazov v internetnih domenskih imenih. Naslov vključuje tudi pravila za uporabo simbolov, označb in kratic Unije pri označevanju in v oglaševalskem gradivu zadevnega izdelka.

Naslov 4: Nadzor in izvrševanje

V tem poglavju so določena pravila o nadzoru in izvrševanju, vključno s preverjanjem, ali je bil izdelek z GO proizveden v skladu z zadevno specifikacijo izdelka, in spremljanju uporabe GO na trgu. Tako za preverjanje kot spremljanje naslov določa dva postopka za nadzor proizvajalcev. Čeprav morajo države članice imenovati pristojni organ, odgovoren za uradni nadzor za preverjanje skladnosti s to uredbo, lahko uvedejo certifikacijski postopek s strani tretje osebe, ki ga izvajajo pristojni organi ali pooblaščeni organi za certificiranje izdelkov, ali postopek, ki temelji na samoizjavi proizvajalca. Poleg nadzora proizvajalcev določa tudi pravila za države članice o tem, kako preprečiti ali ustaviti kakršno koli drugo zlorabo GO na njihovem ozemlju. Poleg tega je njegov namen preprečiti zlorabo GO na spletnih platformah 2 v skladu z Uredbo (EU) št. xxxx/2022. Naslov ureja tudi medsebojno pomoč med organi držav članic. Določa, da morajo izvršilni organi na zahtevo proizvajalca predložiti dokazilo o certificiranju.

Naslov 5: Geografske označbe, vpisane v mednarodni register, in spremembe drugih aktov

Naslov 5 določa potrebne spremembe Sklepa Sveta (EU) 2019/1754 in Uredbe (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta, tj. zakonodaje EU, sprejete po njenem pristopu k Ženevskemu aktu 26. novembra 2019.

Spremembe so potrebne za prilagoditev obstoječih pravil dejanskemu stanju nove sheme geografskih označb EU za obrtne in industrijske izdelke, ki je nastalo po oblikovanju takih pravil. Trenutno na primer ne obstaja določba, ki bi razjasnila, da je za razliko od kmetijskih GO urad EUIPO pristojen za opravljanje nalog pristojnega organa po lizbonskem sistemu. Podobno so potrebne določbe o tem, da lahko pristojni organ EU vlaga in obdeluje mednarodne zahtevke za obrtne in industrijske izdelke.

V Uredbo (EU) 2017/1001 o blagovni znamki so uvedene dodatne spremembe, da se v nabor nalog Urada iz člena 151 dodajo naloge, prenesene na Urad za upravljanje in promocijo obrtnih in industrijskih izdelkov z geografsko označbo. Dodatna sprememba Uredbe (EU) 2017/1001 o blagovni znamki vzpostavlja sistem obveščanja in opozarjanja o domenskih imenih za blagovne znamke EU, ki posnema sistem opozarjanja, vzpostavljen s to uredbo.

Naslov 6: Tehnična pomoč

Naslov 6 Komisijo pooblašča za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU, s katerimi pooblasti urad EUIPO za preverjanje in druge upravne naloge za geografske označbe tretjih držav, razen geografskih označb po Ženevskem aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah, predlaganih za zaščito na podlagi mednarodnih pogajanj ali mednarodnih sporazumov. S tem naslovom Komisija omogoči, da se lahko upravne naloge za geografske označbe pri mednarodnih pogajanjih in mednarodnih sporazumih, ki niso vezane na trgovinsko ali zunanjo politiko, prenesejo na Urad.

Naslov 7: Dodatne določbe

Naslov 7 določa pooblastitev Komisije za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 290 PDEU za dopolnitev ali spremembo Uredbe v zvezi s podrobnimi pravili o postopkih in predlogi postopka preklica ter predložitvi zahtevkov iz člena 29. To vključuje zahteve ali seznam dodatnih podatkov spremne dokumentacije iz člena 9, opredelitev postopkov in pogojev, ki se uporabljajo za pripravo in vložitev zahtevkov za registracijo na ravni Unije iz člena 17, pravila o pooblastitvi urada EUIPO za vodenje registra Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov iz člena 26, formalno vsebino obvestila o pritožbi, postopek za vložitev in preverjanje pritožbe ter formalno vsebino in predlogo odločitev odborov za pritožbe iz člena 30, informacije in zahteve za samoizjavo iz člena 49 in pripadajočo Prilogo 1 ter tehnično pomoč Urada iz člena 62. Opredeljuje tudi izvedbene akte, ki jih mora Komisija sprejeti za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje te uredbe.

Naslov 8: Prehodne in končne določbe

Naslov 8 določa, da prehodna nacionalna zaščita geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke prenehala eno leto po začetku veljavnosti te uredbe. Države članice bi morale Komisijo in Urad obvestiti, katera izmed svojih pravno zaščitenih ali z uporabo uveljavljenih imen želijo registrirati in zaščititi na podlagi te uredbe.

2022/0115 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke ter spremembi uredb (EU) 2017/1001 in (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta (EU) 2019/1754

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti členov 118(1) in 207(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 3 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij 4 ,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Svet je 10. novembra 2020 sprejel sklepe 5 o politiki intelektualne lastnine, v katerih izraža svojo pripravljenost, da razmisli o uvedbi sistema za posebno zaščito nekmetijskih izdelkov na podlagi temeljite ocene učinka njegovih morebitnih stroškov in koristi.

(2)Komisija se je v svojem sporočilu z dne 25. novembra 2020 z naslovom Čim boljše izkoriščanje inovacijskega potenciala EU – Akcijski načrt za pravice intelektualne lastnine v podporo okrevanju in odpornosti EU zavezala, da bo na podlagi ocene učinka preučila, ali naj predlaga sistem Unije za zaščito geografskih označb (GO) za nekmetijske izdelke.

(3)Na ravni Unije že vrsto let obstaja zaščita geografskih označb za vina, žgane pijače 6 , aromatizirana vina 7 , kot so opredeljena na ravni Unije, ter kmetijske proizvode in živila 8 , ki so zaščiteni na ravni Unije. Primerno je na ravni Unije zaščititi tudi geografske označbe za izdelke zunaj področja uporabe obstoječih uredb in hkrati približati prakse ter si prizadevati za vključitev številnih obrtnih in industrijskih izdelkov, kot so naravni kamni, nakit, tekstil, čipke, jedilni pribor, steklo in porcelan.

(4)Več držav članic ima nacionalne sheme za zaščito nacionalnih geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke. Te sheme se razlikujejo glede varstva, upravljanja in pristojbin ter izdelkov ne zaščitijo zunaj nacionalnega ozemlja. V drugih državah članicah zaščita geografskih označb na nacionalni ravni za take izdelke ne obstaja. To zapleteno okolje različnih sistemov zaščite na ravni držav članic lahko povzroči višje stroške in pravno negotovost za proizvajalce ter odvrača od naložb v tradicionalne obrti v Uniji.

(5)Enotna zaščita pravic intelektualne lastnine za geografske označbe po vsej Uniji lahko spodbuja proizvodnjo kakovostnih izdelkov in njihovo široko razpoložljivost za potrošnike ter ustvarja dragocena in trajnostna delovna mesta, tudi v podeželskih in manj razvitih regijah. Zlasti zaradi potenciala geografskih označb, da prispevajo k trajnostnim in visokokvalificiranim delovnim mestom v podeželskih in manj razvitih regijah, bi si morali proizvajalci prizadevati za ustvarjanje velikega deleža vrednosti izdelkov z geografsko označbo na opredeljenem geografskem območju.

(6)Unija je 26. novembra 2019 pristopila k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah iz leta 2015 9 (v nadaljnjem besedilu: Ženevski akt), ki ga upravlja Svetovna organizacija za intelektualno lastnino. Na podlagi Ženevskega akta je mogoče geografske označbe zaščititi ne glede na naravo blaga, za katerega se uporabljajo, vključno z obrtnimi in industrijskimi izdelki.

(7)Poleg tega se izdelki z geografsko povezavo pogosto izdelujejo na podlagi lokalnega znanja in izkušenj ter po lokalnih proizvodnih metodah, ki so zakoreninjene v kulturni in družbeni dediščini njihove domače regije. Učinkovito varstvo intelektualne lastnine lahko prispeva k večji donosnosti in privlačnosti tradicionalnih obrtnih poklicev. Priznana je posebna zaščita geografskih označb, da se na ta način zaščiti in razvija kulturna dediščina tako na področju kmetijstva kot obrtni in industrije. Vzpostaviti bi bilo treba učinkovite postopke za registracijo geografskih označb Unije za zaščito imen obrtnih in industrijskih izdelkov, ki upoštevajo regionalne in lokalne posebnosti. Sistem geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke bi moral ohranjati in krepiti tradicijo proizvodnje in trženja.

(8)Zato so najprej potrebni poštena konkurenca za proizvajalce obrtnih in industrijskih izdelkov na notranjem trgu; drugič, zanesljive informacije o takih izdelkih za potrošnike; tretjič, varovanje in razvoj kulturne dediščine ter tradicionalnega znanja in izkušenj; četrtič, učinkovita registracija geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke tako na ravni Unije kot na mednarodni ravni; petič, učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine po vsej Uniji in pri elektronskem poslovanju na notranjem trgu ter nazadnje povezava s sistemom mednarodne registracije in zaščite, ki temelji na Ženevskem aktu.

(9)Za popolno vključenost obrtnih in industrijskih izdelkov, upravičenih do zaščite GO (tj. izdelkov z značilnostmi, lastnostmi ali slovesom, povezanim z njihovim krajem proizvodnje ali izdelave), je treba področje uporabe te uredbe določiti v skladu z ustreznim mednarodnim okvirom, tj. s Svetovno trgovinsko organizacijo. Zato bi bilo treba uporabo kombinirane nomenklature določiti z neposrednim sklicevanjem na Prilogo I k Uredbi Sveta št. 2658/87 10 . Tako se zagotovi skladnost s področjem uporabe revidirane uredbe o geografskih označbah za kmetijske proizvode, živila, vino in žgane pijače.

(10)Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana zlasti v Listini. Zato bi jo bilo treba razlagati in uporabljati v skladu s temi pravicami in načeli, med drugim pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude in lastninsko pravico, vključno z intelektualno lastnino.

(11)Naloge, ki jih ta uredba nalaga organom držav članic, Komisiji in Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Urad), lahko obsegajo obdelavo osebnih podatkov, zlasti kadar je to potrebno za identifikacijo vložnikov v postopku spremembe ali preklica registracije, vložnikov ugovora v postopku ugovora ali upravičencev do prehodnega obdobja, odobrenega za odstopanje od zaščite registriranega imena. Obdelava takšnih osebnih podatkov je zato potrebna za opravljanje nalog, ki se izvajajo v javnem interesu. Pri vsaki obdelavi osebnih podatkov na podlagi te uredbe bi bilo treba upoštevati temeljne pravice, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter pravico do varstva osebnih podatkov iz členov 7 in 8 Listine; države članice morajo upoštevati Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 11 in Direktivo 2002/58/ES 12 , Komisija in Urad pa Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 13 .

(12)Po potrebi se informacije iz enotnega dokumenta dajo na voljo prek digitalnega potnega lista, kot je določeno v Uredbi o vzpostavitvi okvira za določitev zahtev za okoljsko primerno zasnovo za trajnostne izdelke in razveljavitvi Direktive 2009/125/ES.

(13)Države članice bi morale imeti možnost zaračunati pristojbino za registracijo za kritje stroškov upravljanja sistema geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke. Države članice bi morale mikro, malim ali srednjim podjetjem zaračunavati nižje pristojbine. Urad ne bi smel zaračunavati pristojbine za vodenje postopka vložitve zahtevka na ravni Unije. Vendar bi moral imeti možnost, da zaračuna pristojbino za neposredno registracijo. V tem primeru bi bilo treba pristojbine, ki jih zaračunava Urad, določiti z izvedbenim aktom v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 14 .

(14)Da bi bile geografske označbe upravičene do zaščite v državah članicah, bi morale biti registrirane samo na ravni Unije. Vendar bi z učinkom od datuma, ko se vloži zahtevek za navedeno registracijo na ravni Unije, moralo biti državam članicam omogočeno, da dodelijo začasno zaščito na nacionalni ravni, ne da bi to vplivalo na notranji trg ali mednarodno trgovino. Zaščita po registraciji, ki jo določa ta uredba, bi morala biti prav tako na voljo za geografske označbe tretjih držav, ki izpolnjujejo ustrezna merila in so zaščitene v svoji državi porekla. Urad bi moral izvajati tudi ustrezne postopke za geografske označbe s poreklom iz tretjih držav.

(15)Postopke za registracijo, spremembe specifikacije izdelka in preklic registracije geografskih označb s poreklom iz Unije na podlagi te Uredbe bi morali izvajati države članice in Urad. Države članice in Urad bi morali biti odgovorni za posamezne faze postopka. Države članice bi morale biti odgovorne za prvo fazo, ki vključuje prejem zahtevka od vložnikov, njegovo oceno, izvedbo nacionalnega postopka ugovora in vložitev zahtevka na ravni Unije pri Uradu na podlagi pozitivnih rezultatov ocene. Urad bi moral biti odgovoren za pregled zahtevkov v drugi fazi postopka, vodenje postopka ugovora na svetovni ravni in odločitev o odobritvi ali zavrnitvi zaščite za geografsko označbo. Izvajati bi moral tudi ustrezne postopke za geografske označbe s poreklom iz tretjih držav brez poseganja v postopek neposredne registracije.

(16)Da bi nacionalnim organom olajšali upravljanje zahtevkov za geografske označbe, bi moralo biti mogoče, da dve ali več držav članic: (i) sodeluje pri vodenju nacionalne faze postopkov, vključno s postopki za registracijo, pregled, nacionalni ugovor, vložitev zahtevka na ravni Unije pri Uradu, spremembe specifikacije izdelka in preklic registracije, ter (ii) odloči, da ena od njih vodi te postopke tudi v imenu druge zadevne države članice ali držav članic. V teh primerih bi morale vse zadevne države članice o tem nemudoma obvestiti Komisijo in ji sporočiti potrebne informacije.

(17)Nekaterim državam članicam se pod nekaterimi pogoji iz te uredbe lahko prizna odstopanje od obveznosti imenovanja nacionalnega organa za geografske označbe za obrtne in industrijske izdelke, ki bo pristojen za postopke registracije, nacionalnega ugovora, sprememb specifikacije izdelka in preklica registracije. Odstopanje, ki bi moralo biti v obliki sklepa Komisije, upošteva, da nekatere države članice nimajo posebnega nacionalnega sistema za upravljanje geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke ter da je lokalni interes teh držav za zaščito navedenih geografskih označb izredno majhen. V takih okoliščinah od zadevne države članice ne bi bilo upravičeno zahtevati, da vzpostavi infrastrukturo, zaposli potrebno osebje in pridobi zmogljivosti za upravljanje takih geografskih označb. Učinkoviteje in gospodarneje je določiti alternativni postopek za skupine proizvajalcev iz teh držav članic za zaščito njihovih izdelkov z geografsko označbo. Postopek neposredne registracije ima stroškovne prednosti, ki bi koristile državam članicam. Na podlagi tega odstopanja bi moral postopke registracije, spremembe specifikacije izdelka in preklica upravljati neposredno Urad. Upravni organi zadevne države članice bi morali pri tem Uradu na njegovo zahtevo učinkovito pomagati, in sicer z določitvijo kontaktne točke, zlasti za zadeve, vezane na pregled zahtevka. V teh primerih bi moral biti Urad upravičen do zaračunavanja pristojbine za registracijo, saj ta postopek za Urad pomeni več dela kot upravljanje zahtevkov na ravni Unije. Vendar z uporabo postopka neposredne registracije države članice ne bi smele biti oproščene obveznosti, da imenujejo pristojni organ za nadzor in izvrševanje ter sprejmejo potrebne ukrepe za uveljavljanje pravic iz te uredbe. Pristojni organ, ki se ohrani ali imenuje za upravljanje geografskih označb, in pristojni organ, imenovan za nadzor in izvrševanje, sta lahko dva ločena organa, če tako odloči država članica.

(18)Komisija bi morala po pregledu informacij države članice sprejeti sklep Komisije o pravici države članice, da se odloči za izredni postopek neposredne registracije. V skladu s tem bi morala Komisija ohraniti pravico, da spremeni in umakne sklep, ki državi članici omogoča odločitev za postopek neposredne registracije, če zadevna država članica ne izpolnjuje pogojev. Primer tega bi bil, če bi število neposrednih zahtevkov, ki jih vložijo vložniki iz zadevne države članice, začelo sčasoma pogosto presegati prvotno oceno števila države članice.

(19)Za zagotovitev usklajenega odločanja o zahtevkih za zaščito in pravnih sredstvih zoper nje, vloženih v nacionalnem postopku, bi moral biti Urad pravočasno in redno obveščen o začetku in končnih izidih postopkov pred nacionalnimi sodišči ali drugimi organi v zvezi z zahtevkom za registracijo, ki ga je država članica poslala Uradu. Iz istega razloga bi morala država članica, kadar meni, da bo nacionalna odločitev, na kateri temelji zahtevek za zaščito, verjetno razveljavljena zaradi nacionalnega sodnega postopka, o tem obvestiti Urad. Če država članica zahteva odložitev pregleda zahtevka na ravni Unije, bi moral biti Urad oproščen obveznosti, da upošteva rok za pregled, ki je v njem določen. Da bi se vložnik zaščitil pred zlonamernimi pravnimi postopki in bi se ohranila pravica vložnika do zaščite imena v razumnem roku, bi bilo treba oprostitev omejiti na primere, ko je bil zahtevek za registracijo na nacionalni ravni razveljavljen s sodno odločbo, ki se takoj uporablja, čeprav še ni pravnomočna, ali primere, ko država članica meni, da tožba za izpodbijanje veljavnosti zahtevka temelji na tehtnih razlogih.

(20)Da se gospodarskim subjektom, na katerih interese vpliva registracija imena, omogoči, da še naprej uporabljajo navedeno ime za omejeno časovno obdobje kljub zaščiti, bi bilo treba odobriti posebna odstopanja za uporabo imen s prehodnimi obdobji. Taka obdobja se lahko dovolijo tudi za premagovanje začasnih težav, pri čemer je dolgoročni cilj zagotoviti, da vsi proizvajalci upoštevajo specifikacijo izdelka. Brez poseganja v pravila, ki urejajo navzkrižje med geografskimi označbami in blagovnimi znamkami, se imena, ki bi sicer kršila zaščito geografske označbe, lahko še naprej uporabljajo pod nekaterimi pogoji in v prehodnem obdobju.

(21)Komisija bi morala imeti pravico, da se nanjo z Urada prenese pooblastilo za odločanje o posameznih zahtevkih za registracijo, spremembe specifikacije izdelka ali preklic. Urad bi moral ostati odgovoren za pregled spisa in postopek ugovora ter po potrebi na podlagi tehničnih vidikov Komisiji predložiti predlog izvedbenega akta. Katera koli država članica ali Urad lahko od Komisije zahteva, da izvaja to posebno pravico. Komisija lahko to stori tudi na lastno pobudo.

(22)Za zagotovitev preglednosti in enotnosti v državah članicah je treba vzpostaviti in voditi elektronski register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov. Register bi moral biti elektronska podatkovna zbirka, shranjena v informacijskem sistemu, in bi moral biti dostopen javnosti. Urad bi moral oblikovati, vzdrževati in voditi register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov ter priskrbeti osebje za njegovo delovanje.

(23)Unija se o mednarodnih sporazumih, vključno s sporazumi o zaščiti geografskih označb, pogaja s svojimi trgovinskimi partnerji. Zaščita geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke po vsej Uniji lahko izhaja tudi iz navedenih sporazumov, ne glede na mednarodne registracije na podlagi Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah ali na sistem zahtevkov in registracije iz te uredbe. Da bi imela javnost lažji dostop do informacij o geografskih označbah, zaščitenih v Uniji bodisi z mednarodnimi registracijami na podlagi Ženevskega akta bodisi z mednarodnimi sporazumi s trgovinskimi partnerji Unije, ter da se zlasti zaščiti in nadzoruje uporaba teh geografskih označb, bi jih bilo treba vpisati v register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov.

(24)Za čim boljše delovanje notranjega trga je pomembno proizvajalcem in drugi zadevnim gospodarskim subjektom, organom in potrošnikom omogočiti hiter in enostaven dostop do ustreznih informacij o registrirani zaščiteni geografski označbi.

(25)Strani, na katere vplivajo odločitve Urada, morajo biti zakonsko zaščitene. Zato bi bilo treba predvideti možnost pritožbe zoper odločitve Urada, sprejete v postopkih na podlagi te uredbe, pred pritožbenim organom Urada. Odbor za pritožbe Urada bi moral odločiti o pritožbi. Odločitve odborov za pritožbe pa bi morale biti podvržene postopkom pred Sodiščem, ki je pristojno za razveljavitev ali spremembo izpodbijane odločitve.

(26)Urad bi moral vzpostaviti sistem obveščanja in opozarjanja proti zlorabi obrtnih in industrijskih geografskih označb v sistemu domenskih imen. Ta sistem bi moral vložnike obveščati po eni strani o razpoložljivosti geografske označbe kot domenskega imena in po drugi strani o registraciji domenskega imena, ki je v nasprotju z njihovo geografsko označbo. Taka opozorila bi proizvajalcem omogočila, da bi hitreje in učinkoviteje ustrezno ukrepali. Registri domenskih imen najvišje ravni z državno kodo, vzpostavljeni v Uniji, morajo Uradu sporočiti vse informacije in podatke, ki jih imajo in so potrebni za vodenje sistema v javnem interesu, in sicer informacije o razpoložljivosti geografske označbe kot domenskega imena in, kar zadeva opozorila, podatke o nasprotujočih si domenskih imenih, datume njihove uporabe in registracije. Informacije in podatki bi morali biti na voljo v strojno berljivi obliki. Dajanje informacij in podatkov na voljo Uradu je sorazmerno, saj gre za upravičen namen omogočanja boljše zaščite in izvrševanja geografskih označb kot intelektualne lastnine v spletnem okolju. To velja še toliko bolj, ker je pri opozorilih prenos podatkov o registraciji domenskih imen omejen izključno na enaka ali podobna domenska imena, ki bi torej lahko kršila zadevno geografsko označbo.

(27)Ustanoviti je treba svetovalni odbor, tj. skupino strokovnjakov, sestavljeno iz predstavnikov držav članic in Komisije. Namen svetovalnega odbora je priskrbeti potrebno lokalno znanje in izkušnje o nekaterih izdelkih ter znanje o lokalnih razmerah, ki lahko vplivajo na izid postopkov iz te uredbe. V podporo Uradu pri ocenjevanju posameznih zahtevkov v kateri koli fazi pregleda, ugovora, pritožbe ali drugih postopkov s posebnim tehničnim znanjem bi morali imeti oddelek za geografske označbe ali odbori za pritožbe možnost, da se na lastno pobudo ali na zahtevo Komisije posvetujejo s svetovalnim odborom. Posvetovanje bi moralo po potrebi vključevati tudi splošno mnenje o ocenjevanju meril kakovosti, ugotavljanju slovesa in ugleda, določanju generičnosti imena ter ocenjevanju poštene konkurence v trgovinskih poslih in nevarnosti povzročanja zmede med potrošniki. Mnenje svetovalnega odbora ne bi smelo biti zavezujoče. Postopek imenovanja strokovnjakov in delovanje svetovalnega odbora bi bilo treba določiti v poslovniku svetovalnega odbora, ki ga odobri upravni odbor. 

(28)Imena v registru Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov bi bilo treba zaščititi, da bi zagotovili njihovo pošteno uporabo in preprečili prakse, ki bi lahko zavajale potrošnike. Da bi okrepili zaščito geografskih označb in se učinkoviteje borili proti ponarejanju, bi se morala zaščita geografskih označb uporabljati tudi za internetna domenska imena. Glede zaščite geografskih označb je pomembno tudi, da se ustrezno upošteva Sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS), zlasti člena 22 in 23 sporazuma TRIPS, in Splošni sporazum o tarifah in trgovini (GATT), vključno s členom V sporazuma GATT o prostem tranzitu, ki sta bila odobrena s Sklepom Sveta 94/800/ES 15 . V tem pravnem okviru bi morali za večjo zaščito geografskih označb in učinkovitejši boj proti ponarejanju takšno zaščito uporabljati tudi za blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, ne da bi bilo sproščeno v prosti promet, in je predmet posebnih carinskih postopkov, kot so postopki, povezani s tranzitom, skladiščenjem, posebno uporabo ali predelavo.

(29)Potrebna je jasnost glede uporabe geografske označbe v prodajnem imenu izdelanega izdelka, katerega del ali element je izdelek z geografsko označbo. Zagotoviti bi bilo treba, da je taka uporaba v skladu s poštenimi poslovnimi praksami in ne slabi, zmanjšuje ali kvari slovesa izdelka z geografsko označbo. Da se taka uporaba lahko dovoli, bi moralo biti potrebno soglasje skupine proizvajalcev ali posameznega proizvajalca zadevnega izdelka z geografsko označbo. 

(30)Generični izrazi, ki so podobni imenu ali izrazu, ki je zaščiten z geografsko označbo, ali so njegov del, bi morali ohraniti svoj generični status.

(31)Zaščita geografskih označb mora biti uravnotežena z zaščito homonimnih imen, registriranih kot geografske označbe, in priznanih blagovnih znamk, zlasti glede na temeljno lastninsko pravico iz člena 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in na obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnega prava.

(32)Skupine proizvajalcev imajo bistveno vlogo v postopku vložitve zahtevka za registracijo geografskih označb ter pri spremembah specifikacij in zahtevkih za preklic. Na voljo bi morali imeti potrebne načine za boljšo opredelitev in trženje posebnih značilnosti svojih izdelkov. Zato bi bilo treba razjasniti vlogo skupine proizvajalcev.

(33)Razjasniti bi bilo treba razmerje med internetnimi domenskimi imeni in geografskimi označbami za področje uporabe popravnih ukrepov, priznavanje geografskih označb pri reševanju sporov in pošteno uporabo domenskih imen. Osebe s pravnim interesom za registrirano geografsko označbo bi morale biti pooblaščene, da zahtevajo preklic ali prenos domenskega imena, če je imetnik nasprotujoče domensko ime registriral brez pravic ali pravnega interesa za geografsko označbo ali če je bilo ime registrirano ali se uporablja v slabi veri in njegova uporaba krši zaščito geografske označbe. Postopki alternativnega reševanja sporov ne bi smeli posegati v možnost, da se spori glede domenskih imen predložijo nacionalnemu sodišču.

(34)Poleg tega bi bilo treba razjasniti razmerje med blagovnimi znamkami in geografskimi označbami pri merilih za zavrnitev zahtevkov za blagovne znamke, razveljavitev blagovnih znamk ter soobstoj blagovnih znamk in geografskih označb.

(35)Da ne bi ustvarjali nepoštenih konkurenčnih pogojev, bi vsakemu proizvajalcu, vključno s proizvajalci iz tretjih držav, moralo biti omogočeno, da uporabi registrirano geografsko označbo, če zadevni izdelek izpolnjuje zahteve iz ustrezne specifikacije izdelka ali enotnega dokumenta ali enakovrednega dokumenta, tj. popolnega povzetka specifikacije izdelka. Sistem, ki ga določijo države članice, bi moral tudi zagotoviti, da so proizvajalci, ki izpolnjujejo pravila, zajeti v preverjanje skladnosti s specifikacijo izdelka.

(36)Ker se prvič izvaja sistem zaščite geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke na ravni Unije, je o pobudi pomembno ozavestiti potrošnike, proizvajalce, zlasti mikro, mala in srednja podjetja, ter javne organe na nacionalni, regionalni in lokalni ravni.

(37)Simboli, označbe in kratice, ki opredeljujejo registrirano geografsko označbo, ter pravice pri tem, ki zadevajo Unijo, bi morale biti zaščitene v Uniji in tretjih državah, da se zagotovi njihova uporaba na pristnih izdelkih in prepreči zavajanje potrošnikov glede kakovosti izdelkov.

(38)Uporaba simbolov in označb Unije na embalaži obrtnih in industrijskih izdelkov z geografsko označbo bi morala postati priporočena, da bi lahko potrošnike bolje seznanili s to kategorijo izdelkov in z njimi povezanimi jamstvi ter omogočili lažjo prepoznavnost teh izdelkov na trgu, s čimer bi olajšali preverjanje. Uporaba takih simbolov ali označb bi morala ostati prostovoljna za geografske označbe tretjih držav.

(39)Zaradi jasnosti za potrošnike in čim večje skladnosti z revidirano uredbo o zaščiti geografskih označb za kmetijske proizvode, živila, vino in žgane pijače bi moral biti simbol Unije, ki se uporablja na embalaži obrtnih in industrijskih izdelkov z geografsko označbo, enak tistemu, ki se uporablja na embalaži kmetijskih proizvodov in živil, vin in žganih pijač z geografsko označbo iz Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 664/2014 16 .

(40)Dodana vrednost geografskih označb temelji na zaupanju potrošnikov. Takšno zaupanje je lahko utemeljeno le, če registracijo geografskih označb spremljata učinkovito preverjanje in nadzor, vključno s potrebno skrbnostjo proizvajalca.

(41)Da bi bile potrošnikom zajamčene posebne značilnosti obrtnih in industrijskih izdelkov z geografskimi označbami, bi moral za proizvajalce veljati sistem, ki pred dajanjem izdelka na trg preverja skladnost s specifikacijo izdelka. Države članice bi morale imeti možnost vzpostaviti sistem preverjanja, ki ga izvajajo tretje osebe in upravljajo pristojni organi, in imenovati organe za certificiranje izdelkov, na katere pristojni organi prenesejo nekatere naloge uradnega nadzora ali sistem preverjanja na podlagi samoizjave proizvajalca. Samoizjava se predloži pristojnim organom, ki zagotavljajo skladnost s specifikacijo izdelka.

(42)Za zagotovitev skladnosti s specifikacijo izdelka po tem, ko je bil izdelek dan na trg, bi morali pristojni organi na trgu ustrezno pogosto izvajati uradni nadzor na podlagi analize tveganja ob upoštevanju verjetnosti za neskladnost, vključno z goljufivimi ali zavajajočimi praksami.

(43)Izvrševanje geografskih označb na trgu je pomembno za preprečevanje goljufivih in zavajajočih praks, s čimer se zagotovi, da so proizvajalci izdelkov z geografsko označbo ustrezno nagrajeni za dodano vrednost svojih izdelkov z geografsko označbo in se nezakonitim uporabnikom geografskih označb prepreči prodaja njihovih izdelkov. Zato bi morale države članice poleg nadzora proizvajalcev sprejeti tudi ustrezne upravne in sodne ukrepe, da bi preprečile ali ustavile uporabo imen za izdelke ali storitve, ki kršijo zaščitene geografske označbe, kadar se taki izdelki proizvajajo in tržijo ali se take storitve tržijo na njihovem ozemlju. Za namene izvrševanja geografskih označb so na voljo ukrepi, postopki in pravna sredstva iz Direktive 2004/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta 17 , saj se uporabljajo za vse kršitve pravic intelektualne lastnine.

(44)Države članice bi morale imeti možnost omogočiti, da proizvajalci svojo obveznost ravnanja s potrebno skrbnostjo izpolnijo tako, da pristojnim organom vsaka tri leta predložijo samoizjavo, s katero dokažejo, da še naprej izpolnjujejo zahteve. Proizvajalci bi morali samoizjavo nemudoma obnoviti, če se spremeni specifikacija izdelka ali pride do spremembe, ki vpliva na zadevni izdelek. Uporaba samoizjave proizvajalcem ne bi smela preprečiti, da njihovo skladnost v celoti ali delno potrdijo upravičene tretje strani. Certificiranje, ki ga opravi tretja stran, bi moralo dopolniti samoizjavo, vendar je ne bi smelo nadomestiti.

(45)Na podlagi samoizjave bi morali pristojni organi pridobiti vse potrebne informacije o izdelku in njegovi skladnosti s specifikacijo izdelka. Da se zagotovi celovitost informacij v samoizjavah, bi bilo zanje treba v Prilogi določiti usklajeno strukturo. Pomembno je zagotoviti, da je samoizjava izpolnjena verodostojno in pravilno. Zato bi moral biti proizvajalec polno odgovoren za informacije v samoizjavi in imeti možnost, da predloži potrebna dokazila, ki omogočajo preverjanje informacij.

(46)Kadar je vzpostavljen postopek potrjevanja samoizjave, bi morali pristojni organi izvajati naključne kontrole.

(47)V primeru neskladnosti s specifikacijo izdelka bi morali pristojni organi sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev, da zadevni proizvajalci odpravijo pomanjkljivosti, in preprečitev nadaljnjih neskladnosti. Poleg tega bi morale države članice določiti nabor učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni za odvračanje od morebitnega goljufivega ravnanja proizvajalcev.

(48)Pristojbine ali takse za nadzor in preverjanje bi morale pokriti stroške, ki jih imajo pristojni organi zaradi izvajanja uradnega nadzora, vključno z režijskimi stroški, ne bi pa jih smele presegati. Režijski stroški bi lahko vključevali stroške organizacije in podpore, potrebne za načrtovanje in izvajanje uradnega nadzora. Take stroške bi bilo treba izračunati na podlagi posameznega uradnega nadzora ali vseh uradnih nadzorov, izvedenih v nekem obdobju. Kadar se pristojbine ali takse uporabljajo na podlagi dejanskih stroškov posameznega uradnega nadzora, bi morali proizvajalci, ki redno izpolnjujejo zahteve glede skladnosti, nositi nižje skupne stroške kot neskladni proizvajalci, saj naj bi se nad njimi uradni nadzor izvajal manj pogosto. Za spodbujanje skladnosti vseh proizvajalcev z zakonodajo Unije ne glede na metodo (na podlagi dejanskih stroškov ali pavšala), ki jo je vsaka država članica izbrala za izračun pristojbin ali taks, bi bilo treba pristojbine ali takse, kadar se določijo na podlagi celotnih stroškov pristojnih organov v nekem obdobju in naložijo vsem proizvajalcem ne glede na to, ali se v referenčnem obdobju nad njimi izvede uradni nadzor ali ne, izračunati tako, da bi nagradili proizvajalce, ki redno izpolnjujejo zahteve glede skladnosti. Za vložitev samoizjave in njeno obdelavo se ne bi smela zaračunati nobena pristojbina.

(49)Da bi zagotovili nepristranskost in učinkovitost, bi morali pristojni organi, imenovani za preverjanje skladnosti s specifikacijo izdelka, izpolnjevati številna operativna merila. Za lažji nadzor in večjo učinkovitost sistema bi morali imeti pristojni organi možnost, da pristojnosti za izvajanje posebnih nalog nadzora prenesejo na pravno osebo, ki potrdi, da so izdelki z geografskimi označbami skladni s specifikacijo izdelka (v nadaljnjem besedilu: organ za certificiranje izdelkov). Razmislilo bi se lahko tudi o prenosu takih pristojnosti na fizične osebe.

(50)Države članice in Urad bi morali objaviti informacije o pristojnih organih in organih za certificiranje izdelkov, da se zagotovi preglednost in zainteresiranim stranem omogoči stik z njimi.

(51)Pri akreditaciji organov za certificiranje izdelkov in pri delovanju teh organov bi se morali uporabljati evropski standardi, ki jih je oblikoval Evropski odbor za standardizacijo, in mednarodni standardi, ki jih je oblikovala Mednarodna organizacija za standardizacijo. Akreditacija teh izvajalcev nadzora bi morala potekati v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta 18 . Fizične osebe bi morale imeti strokovno znanje, opremo in infrastrukturo, ki so potrebni za opravljanje nanje prenesenih nalog uradnega nadzora; biti bi morale ustrezno usposobljene in izkušene, delovati nepristransko in ne bi smele biti v nikakršnem nasprotju interesov, kar zadeva izvajanje nanje prenesenih nalog uradnega nadzora. Organi za certificiranje izdelkov s sedežem zunaj Unije bi morali dokazati svojo skladnost s standardi Unije ali mednarodno priznanimi standardi na podlagi potrdila organa, ki je podpisnik večstranskega sporazuma o priznavanju pod okriljem Mednarodnega akreditacijskega foruma.

(52)Da bi okrepili zaščito geografskih označb in se učinkoviteje borili proti ponarejanju, bi se morala zaščita geografskih označb uporabljati tako v nespletnem kot spletnem okolju, tudi za internetna domenska imena. Za prodajo izdelkov, vključno z izdelki z geografskimi označbami, se vse pogosteje uporabljajo posredniške storitve, zlasti spletne platforme, ki so v nekaterih primerih lahko pomemben prostor za preprečevanje goljufij. Pri tem bi se morale informacije o oglaševanju, promociji in prodaji blaga, ki so v nasprotju z zaščito geografskih označb iz člena 35, šteti za nezakonito vsebino v smislu člena 2(g) Uredbe (EU) št. 2022/XX Evropskega parlamenta in Sveta 19 ter bi zanje morale veljati obveznosti in ukrepi na podlagi navedene uredbe.

(53)Ker se izdelek, ki je označen z geografsko označbo in je proizveden v eni državi članici, lahko prodaja v drugi državi članici, bi bilo treba poskrbeti za upravno pomoč med državami članicami, ki bi omogočila učinkovit nadzor, in določiti praktične vidike pri tem.

(54)Za optimalno delovanje notranjega trga je pomembno, da proizvajalci v več okoliščinah hitro in enostavno dokažejo, da imajo dovoljenje za uporabo zaščitenega imena, na primer pri carinskih kontrolah, ki jih izvajajo carinski uradniki, tržnih pregledih ali na zahtevo trgovcev. V ta namen bi bilo proizvajalcu treba dati na voljo uradno potrdilo ali drugo dokazilo o certificiranju za upravičenost do proizvodnje izdelka z geografsko označbo.

(55)Ravnanje Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu ureja Uredba (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta 20 . Nekatere določbe navedene uredbe bi bilo treba spremeniti, da se zagotovi skladnost z uvedbo zaščite geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke na ravni Unije v skladu s to uredbo. V tem okviru bi moral Urad imeti vlogo pristojnega organa Unije za geografske označbe za obrtne in industrijske izdelke na podlagi Ženevskega akta. Določbe Uredbe (EU) 2019/1753, ki se uporabljajo za geografske označbe zunaj področja uporabe uredb o shemah zaščite EU za kmetijske geografske označbe, bi bilo treba uskladiti s to uredbo.

(56)Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta 21 bi bilo treba spremeniti. Člen 151 navedene uredbe določa naloge Urada. K členu 151 navedene uredbe bi bilo treba dodati upravljanje in promocijo geografskih označb, zlasti naloge, ki so Uradu dodeljene s to uredbo. Poleg tega bi bilo treba za zagotovitev skladnosti s to uredbo v navedeno uredbo vključiti tudi določbo o vzpostavitvi sistema obveščanja in opozarjanja o domenskih imenih za blagovne znamke EU.

(57)Za naloge, prenesene na Urad na podlagi te uredbe, bi morali biti jeziki Urada vsi uradni jeziki Unije. Urad lahko sprejme preverjene prevode dokumentov in informacij o zahtevkih za registracijo, spremembi specifikacije izdelka in postopkih preklica, ki jih vložijo tretje države, v enega od uradnih jezikov Unije. Urad lahko po potrebi uporabi preverjene strojne prevode.

(58)Digitalni sistem bi moral vključevati enoto za trgovanje in zaledno službo ter omogočati nemoteno povezavo, komunikacijo in integracijo z informacijskimi sistemi nacionalnih organov, registrom GO Unije za obrtne in industrijske izdelke ter informacijskim sistemom Svetovnega urada za intelektualno lastnino glede zaščite z Ženevskim aktom Lizbonskega sporazuma. Register Unije za geografske označbe, ki ga je Urad zasnoval za obrtne in industrijske izdelke, bi moral biti po videzu podoben registru geografskih označb za vina, živila in kmetijske proizvode in imeti vsaj tiste funkcije, ki jih ima ta.

(59)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z: (i) določitvijo pravil, ki omejujejo informacije v specifikaciji izdelka, kadar je takšna omejitev potrebna, da se preprečijo preobsežni zahtevki za registracijo; (ii) določitvijo pravil o predlogi specifikacije izdelka; (iii) določitvijo oblike in spletne predstavitve zadevnega enotnega dokumenta; (iv) določitvijo oblike in spletne predstavitve spremne dokumentacije; (v) določitvijo zneskov pristojbin in načinov njihovega plačila; (vi) določitvijo nadaljnjih podrobnosti o merilih za vložitev neposrednih zahtevkov ter o postopkih za pripravo in vložitev neposrednih zahtevkov; (vii) določitvijo postopkov in meril za pripravo in vložitev zahtevkov ter njihove predloge in predstavitve, da se olajša postopek vložitve zahtevka, tudi za zahtevke, ki se nanašajo na več kot eno nacionalno ozemlje; (viii) določitvijo potrebnih pravil za vlaganje uradnih pripomb nacionalnih organov in oseb s pravnim interesom, da se olajša uradna vložitev pripomb in izboljša upravljanje postopka ugovora; (ix) določitvijo oblike in spletne predstavitve ugovorov in vseh postopkov za pripombe; (x) določitvijo pravil o zaščiti geografske označbe; (xi) odločitvijo o zaščiti geografskih označb izdelkov iz tretjih držav, ki so zaščitene v Uniji z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Unija; (xii) opredelitvijo vsebine in predstavitve registra Unije za geografske označbe; (xiii) določitvijo oblike in spletne predstavitve izpiskov iz registra Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov; (xiv) določitvijo podrobnih pravil o postopkih, predlogi in predstavitvi za zahtevke za spremembo na ravni Unije ter o postopkih, predlogi in sporočanju standardnih sprememb Uradu. (xv) določitvijo podrobnih pravil za postopke in predlogo pri preklicu ter za predstavitev zahtevkov; (xvi) določitvijo tehničnih značilnosti simbola in označb Unije ter pravil za njihovo uporabo na izdelkih, ki se tržijo z registrirano geografsko označbo, vključno s pravili o uporabi ustreznih jezikovnih različic; (xvii) opredelitvijo narave in vrste informacij, ki se izmenjujejo, ter načinov za izmenjavo informacij pri medsebojni pomoči. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 22 .

(60)Za spremembo ali dopolnitev nekaterih nebistvenih elementov te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte o zahtevah ali seznamu dodatnih podatkov spremne dokumentacije, opredelitvi postopkov in pogojev, ki se uporabljajo za pripravo in vložitev zahtevkov za registracijo na ravni Unije, ter pravilih o pooblastitvi Urada za upravljanje registra Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov; formalni vsebini obvestila o pritožbi, postopku za vložitev in pregled pritožbe ter formalni vsebini in predlogi odločitev odbora za pritožbe; informacijah in zahtevah za samoizjavo ter tehnični pomoči Urada. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se to posvetovanje izvede po načelih iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 23 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(61)Veljavna zaščita geografskih označb na nacionalni ravni temelji na različnih regulativnih pristopih. Vzporedna sistema na ravni Unije in nacionalni ravni bi lahko povzročila zmedo med potrošniki in proizvajalci. Nadomestitev nacionalnih sistemov zaščite geografskih označb z regulativnim okvirom na ravni Unije bo ustvarila pravno varnost, zmanjšala upravno breme za nacionalne organe, zagotovila pošteno konkurenco med proizvajalci izdelkov s takimi označbami ter predvidljive in razmeroma nizke stroške ter povečala verodostojnost izdelkov v očeh potrošnikov. V ta namen bo posebna nacionalna zaščita geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke prenehala eno leto po začetku veljavnosti te uredbe. Zaščita se lahko podaljša do zaključka postopka registracije za tiste nacionalne geografske označbe, ki jih opredelijo zainteresirane države članice. Nekatere države članice, ki so pogodbenice Lizbonskega sporazuma o zaščiti označb porekla in njihovi mednarodni registraciji, so na podlagi navedenega sporazuma registrirale geografske označbe za obrtne in industrijske izdelke ter zaščitene geografske označbe za obrtne in industrijske izdelke s poreklom iz tretjih držav. Uredbo (EU) 2019/1753 bi bilo zato treba spremeniti, da se omogoči nadaljnja zaščita navedenih geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke.

(62)Ker je za vzpostavitev okvira za pravilno delovanje te uredbe za začetek delovanja sistema Unije in mednarodnega sistema registracije (vključno z informacijskim sistemom, vzpostavitvijo in upravljanjem registra Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov, sistemom EU za opozarjanje proti zlorabi geografskih označb obrtnih in industrijskih izdelkov na internetu itn.) potreben čas, bi se morala ta uredba začeti uporabljati [XX] mesecev po datumu začetka njene veljavnosti.

(63)V skladu s členom 42(1) Uredbe (EU) 2018/1725 je bilo opravljeno posvetovanje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, ki je mnenje podal (…).

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa pravila o:

(a)registraciji, zaščiti, nadzoru in izvrševanju nekaterih imen, ki označujejo obrtne in industrijske izdelke z določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi, povezanimi z njihovim geografskim poreklom, in

(b)geografskih označbah, vpisanih v mednarodni register, ki je bil vzpostavljen v sistemu mednarodne registracije in zaščite na podlagi Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah, ki ga upravlja Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO).

Člen 2

Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za obrtne in industrijske izdelke, navedene v kombinirani nomenklaturi iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 24 .

2.Ta uredba se ne uporablja za žgane pijače iz Uredbe (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta 25 , vina, kot so opredeljena v Uredbi (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 26 , niti za kmetijske proizvode in živila, kot so zaščiteni z Uredbo (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta 27 .

3.Registracije in zaščita geografskih označb ne posegajo v obveznost proizvajalcev, da upoštevajo druga pravila Unije, zlasti o dajanju izdelkov na trg ter med drugim o zahtevah za označevanje izdelkov, varnosti izdelkov, varstvu potrošnikov in nadzoru trga.

4.Sistem geografskih označb iz te uredbe se uporablja ne glede na Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta 28 .

Člen 3

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)„obrtni izdelki“ pomenijo izdelke, ki so v celoti izdelani ročno ali z ročnim orodjem ali z mehanskimi sredstvi, kadar je neposredno ročno delo še vedno najpomembnejši element končnega izdelka;

(b)„industrijski izdelki“ pomenijo izdelke, ki so izdelani standardizirano, običajno v velikih količinah in strojno;

(c)„kombinirana nomenklatura“ pomeni kombinirano nomenklaturo iz člena 1 Uredbe (EGS) št. 2658/87;

(d)„skupina proizvajalcev“ pomeni vsako združenje, ne glede na njegovo pravno obliko, sestavljeno predvsem iz proizvajalcev ali predelovalcev istega izdelka;

(e)„proizvodna faza“ pomeni katero koli stopnjo proizvodnje, predelave ali priprave do točke, ko je izdelek v obliki za dajanje na notranji trg;

(f)„tradicionalen“ in „tradicija“, kadar sta povezana z izdelkom s poreklom z geografskega območja, pomenita dokazano zgodovinsko uporabo s strani proizvajalcev v skupnosti v obdobju, ki omogoča prenos iz generacije v generacijo;

(g)„proizvajalec“ pomeni gospodarski subjekt, ki opravlja katero koli proizvodno fazo izdelka, katerega ime je zaščiteno z geografsko označbo, vključno z dejavnostmi predelave, ki so vključene v specifikacijo izdelka;

(h)„generični izrazi“ pomenijo:

(i) imena izdelkov, ki so postala splošna imena izdelkov v Uniji, čeprav se navezujejo na kraj, regijo ali državo, v kateri se je izdelek prvotno proizvajal ali tržil,

(ii) splošni izraz, ki opisuje vrsto izdelka, njegove lastnosti ali druge izraze, ki se ne nanašajo na poseben izdelek;

(i)„organ za certificiranje izdelkov“ pomeni pravno osebo, ki potrjuje, da so izdelki z geografskimi označbami skladni s specifikacijo izdelka, ne glede na to, ali opravlja nalogo uradnega nadzora, ki je bilo preneseno nanj, ali katero koli drugo nalogo;

(j)„samoizjava“ pomeni dokument, v katerem proizvajalec ali pooblaščeni zastopnik na lastno odgovornost navede, da je izdelek skladen z ustrezno specifikacijo izdelka ter da je potekal ustrezni nadzor ter so bili opravljeni vsi potrebni pregledi za pravilno ugotavljanje skladnosti, da se pristojnim organom držav članic dokaže zakonita uporaba geografske označbe;

(k)„obvestilo o pripombi“ pomeni pisno pripombo, vloženo pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Urad), s katero se navedejo nepravilnosti v zahtevku, ne da bi se sprožil postopek ugovora.

Člen 4

Varstvo podatkov

1.Komisija in Urad se štejeta za upravljavca v smislu člena 3, točka 9, Uredbe (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta 29 pri obdelavi osebnih podatkov v postopku, za katerega sta pristojna v skladu s to uredbo.

2.Pristojni organi držav članic se štejejo za upravljavce v smislu člena 4, točka 7, Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta 30 pri obdelavi osebnih podatkov v postopkih, za katere so pristojni v skladu s to uredbo.

Člen 5

Zahteve za geografsko označbo

Da bi bilo ime obrtnega in industrijskega izdelka upravičeno do zaščite z geografsko označbo, mora izdelek izpolnjevati naslednje zahteve:

(a)izdelek izvira iz posebnega kraja, regije ali države;

(b)njegovo posebno kakovost, sloves ali drugo značilnost je mogoče pripisati predvsem njegovemu geografskemu poreklu in

(c)najmanj ena proizvodna faza izdelka poteka na opredeljenem geografskem območju.

NASLOV II

REGISTRACIJA GEOGRAFSKIH OZNAČB

Poglavje 1

Splošne določbe

Člen 6

Vložnik

1.Zahtevke za registracijo geografskih označb vloži le skupina proizvajalcev izdelka (v nadaljnjem besedilu: skupina proizvajalcev vložnica), katerega ime se predlaga za registracijo. Regionalni ali lokalni javni subjekti lahko pomagajo pri pripravi zahtevka in pri povezanem postopku.

2.Organ, ki ga imenuje država članica, se lahko za namene tega naslova šteje za skupino proizvajalcev vložnico, če za zadevne proizvajalce zaradi števila, geografske lokacije ali organizacijskih značilnosti oblikovanje skupine ni izvedljivo. V primeru takega zastopanja se v zahtevku iz člena 11(3) navedejo razlogi za takšno zastopanje.

3.En sam proizvajalec se lahko za namene tega naslova šteje za skupino proizvajalcev vložnico, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)zadevna oseba je edini proizvajalec, ki je pripravljen vložiti zahtevek za registracijo geografske označbe;

(b)zadevno geografsko območje je opredeljeno z naravnimi značilnostmi brez sklicevanja na zemljiške meje in ima značilnosti, ki se znatno razlikujejo od značilnosti sosednjih območij, ali pa se značilnosti izdelka razlikujejo od značilnosti izdelkov s sosednjih območij.

4.Pri geografski označbi, ki označuje čezmejno geografsko območje, lahko skupine proizvajalcev iz različnih držav članic vložijo skupni zahtevek za registracijo geografske označbe iz katere koli zadevne države. Kadar čezmejno geografsko območje zadeva državo članico in tretjo državo, lahko ti vložita skupni zahtevek za registracijo pri nacionalnem organu zadevne države članice. Kadar čezmejno geografsko območje zadeva več tretjih držav, lahko več skupin proizvajalcev vloži skupni zahtevek pri Uradu.

Člen 7

Specifikacija izdelka

1.Obrtni in industrijski izdelki, katerih imena so registrirana kot geografska označba, morajo biti v skladu s specifikacijo izdelka, ki vključuje vsaj:

(a)ime, ki se zaščiti kot geografska označba, ki je lahko geografsko ime kraja proizvodnje posebnega izdelka ali ime, ki se uporablja v trgovini ali v splošnem jeziku za opis posebnega izdelka na opredeljenem geografskem območju;

(b)opis izdelka, po potrebi vključno s surovinami;

(c)specifikacijo opredeljenega geografskega območja, ki ustvarja povezavo iz točke (g);

(d)dokaz, da izdelek izvira z opredeljenega geografskega območja iz člena 5, točka (c);

(e)opis metode proizvodnje ali pridobivanja izdelka, in kadar je to primerno, tradicionalnih metod in posebnih postopkov, ki se uporabljajo;

(f)informacije o pakiranju, kadar tako določi skupina proizvajalcev vložnica in za posamezni izdelek zadostno utemelji, da je treba pakiranje opraviti na opredeljenem geografskem območju zaradi zaščite kakovosti ali zagotavljanja porekla ali nadzora, ob upoštevanju prava Unije, zlasti s področja prostega pretoka blaga in prostega pretoka storitev;

(g)podrobnosti, ki pokažejo povezavo med posebno kakovostjo, slovesom ali drugo značilnostjo izdelka in geografskim poreklom iz člena 5, točka (b);

(h)vsa posebna pravila o označevanju zadevnega izdelka;

(i)druge veljavne zahteve, kadar jih določijo države članice ali skupina proizvajalcev, če je primerno, ob upoštevanju tega, da morajo biti take zahteve objektivne, nediskriminatorne in skladne s pravom Unije.

2.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi pravila, ki omejujejo informacije v specifikaciji izdelka iz odstavka 1, kadar je taka omejitev potrebna, da se preprečijo pretirano obsežni zahtevki za registracijo, ter pravila o predlogi za specifikacijo izdelka. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 65(2).

Člen 8

Enotni dokument

1.Enotni dokument vsebuje:

(a)naslednje glavne točke specifikacije izdelka, in sicer:

(i)ime;

(ii)opis izdelka, po potrebi vključno s posebnimi pravili o pakiranju in označevanju;

(iii)jedrnato opredelitev geografskega območja;

(b)opis povezave izdelka z geografskim poreklom iz člena 7(1), točka (g), in po potrebi posebne elemente opisa izdelka ali metode proizvodnje, ki utemeljujejo to povezavo.

2.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko in spletno predstavitev enotnega dokumenta iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 65(2).

Člen 9

Dokumentacija, priložena zahtevku za registracijo

1.Dokumentacija, priložena zahtevku za registracijo (v nadaljnjem besedilu: spremna dokumentacija), vsebuje:

(a)informacije o vseh predlaganih omejitvah uporabe ali zaščite geografske označbe in morebitnih prehodnih ukrepih, ki jih predlaga skupina proizvajalcev vložnica ali nacionalni organi, zlasti po nacionalnem postopku pregleda in ugovora;

(b)ime in kontaktne podatke skupine proizvajalcev vložnice;

(c)ime in kontaktne podatke pristojnega organa in/ali organa za certificiranje izdelkov, ki preverja skladnost z določbami specifikacije izdelka;

(d)izjavo o tem, ali vložnik želi prejemati opozorila o domenskih imenih iz člena 31;

(e)katere koli druge informacije, za katere država članica ali vložnik meni, da so primerne.

2.Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe z določbami, ki razjasnjujejo zahteve ali navajajo dodatne podatke, ki jih je treba navesti v spremni dokumentaciji.

3.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, ki določajo obliko in spletno predstavitev spremne dokumentacije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 65(2).

Člen 10

Pristojbine za registracijo

1.Države članice lahko zaračunajo pristojbino za kritje stroškov upravljanja sistema geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke iz te uredbe, vključno s stroški, ki nastanejo pri obravnavi zahtevkov, ugovorov, zahtevkov za spremembe in zahtevkov za preklic.

2.Kadar država članica zaračuna pristojbino, mora biti njena višina razumna, spodbujati konkurenčnost proizvajalcev geografskih označb in upoštevati položaj mikro, malih in srednjih podjetij.

3.Urad ne zaračuna pristojbine za noben postopek iz te uredbe.

4.Z odstopanjem od odstavka 3 tega člena Urad zaračuna pristojbino v postopku neposredne registracije iz člena 15, v postopku iz člena 17(3) in za pritožbe pred odbori za pritožbe iz člena 30. Pristojbine se lahko zaračunajo tudi za spremembo specifikacije izdelka in preklic, če se postopek nanaša na ime, ki je bilo registrirano v skladu s členom 15 ali členom 17(3).

5.Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi zneske pristojbin, ki jih zaračuna Urad, in načine njihovega plačila ali, pri pristojbinah za pritožbe pred odbori za pritožbe, povračila. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 65(2).

Poglavje 2

Nacionalna faza registracije

Člen 11

Imenovanje pristojnega organa in nacionalni postopek vložitve zahtevka

1.Brez poseganja v odstavek 4 tega člena in člen 15 vsaka država članica ohrani ali imenuje pristojni organ za upravljanje nacionalne faze registracije in drugih postopkov za geografske označbe za obrtne in industrijske izdelke.

2.Brez poseganja v odstavek 4 tega člena in člen 15 se zahtevek za registracijo geografske označbe s poreklom iz Unije naslovi na pristojne organe države članice porekla zadevnega izdelka.

3.Zahtevki morajo vsebovati:

(a)specifikacijo izdelka iz člena 7;

(b)enotni dokument iz člena 8;

(c)spremno dokumentacijo iz člena 9.

4.Dve ali več držav članic se lahko dogovori, da je pristojni organ ene države članice pristojen za nacionalno fazo registracije in druge postopke, vključno z vložitvijo zahtevka na ravni Unije pri Uradu tudi v imenu druge države članice ali držav članic.

Člen 12

Pregled pri pristojnih organih

Pristojni organ pregleda zahtevek in preveri, ali izdelek izpolnjuje zahteve za geografske označbe iz člena 5 ter vključuje potrebne informacije za registracijo iz členov 7, 8 in 9.

Člen 13

Nacionalni postopek ugovora

1.Po koncu pregleda iz člena 12 pristojni organ izvede nacionalni postopek ugovora. S tem postopkom se zagotovi objava zahtevka in določi obdobje najmanj 60 dni od datuma objave, ko lahko vsaka oseba s pravnim interesom in sedežem ali stalnim prebivališčem na ozemlju države članice, pristojne za nacionalno fazo registracije, ali države članice porekla zadevnega izdelka (v nadaljnjem besedilu: nacionalni vložnik ugovora), vloži ugovor zoper zahtevek pri pristojnem organu države članice, pristojne za nacionalno fazo registracije.

2.Pristojni organ določi podrobne pogoje postopka ugovora. Ti podrobni pogoji lahko vključujejo merila za dopustnost ugovora, obdobje posvetovanja med vložnickom in vsakim nacionalnim vložnikom ugovora ter predložitev poročila vložnika o izidu posvetovanja, vključno z vsemi spremembami, ki jih je vložnik vnesel v zahtevek.

Člen 14

Odločitev o nacionalnem postopku

1.Če pristojni organ po pregledu zahtevka ter oceni izida prejetih ugovorov in vseh sprememb zahtevka, dogovorjenih z vložnikom, meni, da so zahteve iz te uredbe izpolnjene, lahko sprejme pozitivno odločitev in vloži zahtevek za registracijo na ravni Unije v skladu s členom 17.

2.Pristojni organ zagotovi, da se njegova odločitev objavi in da ima vsaka oseba s pravnim interesom možnost vložiti pritožbo. Pristojni organ zagotovi tudi objavo specifikacije izdelka, na podlagi katere je sprejela svojo pozitivno odločitev, in elektronski dostop do specifikacije izdelka.

Člen 15

Neposredna registracija

1.Z odstopanjem od člena 11 se Komisija pooblasti, da državo članico oprosti obveznosti imenovanja pristojnega organa iz člena 11(1) in obravnave zahtevkov za geografske označbe za obrtne in industrijske izdelke na nacionalni ravni, če država članica v šestih mesecih od datuma začetka veljavnosti te uredbe Komisiji predloži dokaze, ki kažejo, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)zadevna država članica nima vzpostavljenega nacionalnega sistema sui generis za upravljanje geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke ter

(b)zadevna država članica Komisiji vloži zahtevo za izvzetje, ki ji priloži oceno, ki dokazuje, da je lokalni interes za zaščito obrtnih in industrijskih izdelkov z geografsko označbo majhen.

2.Komisija lahko pred sprejetjem sklepa Komisije o odstopanju iz odstavka 1 zahteva dodatne informacije od države članice.

3.Kadar država članica uporabi odstopanje iz odstavka 1, se zahtevek skupine proizvajalcev iz te države članice za registracijo, preklic ali spremembo specifikacije izdelka za geografsko označbo s poreklom iz Unije naslovi neposredno na Urad.

4.Država članica, ki je uporabila odstopanje iz odstavka 1, se lahko odloči, da umakne izvzetje in imenuje pristojni organ za upravljanje zahtevkov za geografske označbe za obrtne in industrijske izdelke. Takšna odločitev ne vpliva na postopke registracije, ki so v teku. Država članica pisno obvesti Komisijo o svoji odločitvi o umiku izvzetja.

5.Če število neposrednih zahtevkov, ki jih vložijo vložniki iz izvzete države članice, znatno presega predvideno število iz ocene, ki jo je država članica predložila v skladu z odstavkom 1, lahko Komisija umakne svojo odločitev iz odstavka 2.

6.Država članica Komisiji in Uradu sporoči podrobnosti o kontaktni točki, neodvisni od vložnika, za vsa tehnična vprašanja o izdelku in zahtevku.

7.Urad komunicira z vložnikom in kontaktno točko iz odstavka 6 o vseh tehničnih vprašanjih pri zahtevku.

8.Na zahtevo Urada v 60 dneh od zahteve država članica prek kontaktne točke zagotovi pomoč zlasti za postopek pregleda. Na zahtevo države članice se rok lahko podaljša za 60 dni. Takšna pomoč vključuje preučitev nekaterih posebnih vidikov zahtevkov, ki jih vložnik vloži pri Uradu, preverjanje nekaterih informacij v zahtevkih, izdajanje izjav o takšnih informacijah in odgovarjanje na druge zahteve Urada po pojasnilih o zahtevkih.

9.Če država članica prek kontaktne točke ne zagotovi pomoči v roku iz odstavka 8, se šteje, da zahtevek ni bil vložen.

10.Zaračunajo se lahko pristojbine za registracijo, ki se plačajo Uradu. Take pristojbine se določijo po postopku iz člena 10(5).

11.Členi 6 do 9, členi 11 do 14 in členi 16 do 30 se smiselno uporabljajo za postopek neposredne registracije iz tega člena, razen rokov za preverjanje iz člena 19(2) in obveznosti izvedbe nacionalnega postopka ugovora iz člena 13, ki se ne uporabljajo.

12.Za zahtevke za neposredno registracijo se zahteva posvetovanje s svetovalnim odborom iz člena 33.

13.V postopku neposredne registracije lahko vsaka oseba s pravnim interesom vloži ugovor pri Uradu v skladu s členom 21.

14.Ta člen se ne uporablja za zahtevke za registracijo iz tretjih držav.

15.Države članice, ki uporabljajo postopek iz tega člena, niso izvzete iz obveznosti iz členov 45 do 58 o pregledih in izvrševanju.

16.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi dodatne podrobnosti o merilih za zahtevek za neposredno registracijo ter postopkih za pripravo in vložitev neposrednih zahtevkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 65(2).

Člen 16

Začasna nacionalna zaščita

1.Država članica lahko začasno odobri prehodno zaščito geografske označbe na nacionalni ravni z učinkom od dneva, ko se zahtevek za registracijo vloži pri Komisiji.

2.Začasna nacionalna zaščita preneha veljati na dan, ko je sprejeta odločitev o zahtevku za registracijo ali je zahtevek umaknjen.

3.Kadar geografska označba ni registrirana na podlagi te uredbe, je za posledice začasne nacionalne zaščite odgovorna le zadevna država članica.

4.Ukrepi, ki jih države članice sprejmejo v skladu s tem členom, imajo učinek le na nacionalni ravni in ne vplivajo na notranji trg Unije ali mednarodno trgovino.

Poglavje 3

Faza registracije na ravni Unije

Oddelek 1

Postopek na ravni Unije

Člen 17

Zahtevek na ravni Unije

1.Za geografske označbe za izdelke s poreklom iz Unije mora zahtevek za registracijo na ravni Unije, ki ga pri Uradu vloži država članica, vsebovati:

(a)enotni dokument iz člena 8;

(b)spremno dokumentacijo iz člena 9;

(c)izjavo države članice, na katero je bil zahtevek prvotno naslovljen, ki potrjuje, da zahtevek izpolnjuje pogoje za registracijo na podlagi te uredbe;

(d)sklic na elektronsko objavo specifikacije izdelka iz člena 7.

2.Sklic na elektronsko objavo iz odstavka 1, točka (d), se mora posodabljati.

3.Za geografske označbe za izdelke s poreklom iz tretje države ali držav se zahtevek za registracijo vloži pri Uradu in mora vsebovati:

(a)specifikacijo izdelka iz člena 7 skupaj s sklicem na njegovo objavo;

(b)enotni dokument iz člena 8;

(c)spremno dokumentacijo iz člena 9;

(d)pravno dokazilo o zaščiti geografske označbe v državi porekla;

(e)pooblastilo, kadar vložnika zastopa posrednik.

4.Skupni zahtevek za registracijo iz člena 6(4) vloži pri Uradu ena od zadevnih držav članic ali skupina proizvajalcev vložnica v tretji državi neposredno ali prek organov navedene tretje države. Če čezmejno območje zadeva katero koli državo članico in tretjo državo, skupni zahtevek vloži zadevna država članica.

5.Skupni zahtevek iz člena 6(4) po potrebi vključuje dokumente iz odstavka 1 in 2 tega člena iz vseh zadevnih držav članic ali tretjih držav. Povezani nacionalni postopek za vložitev zahtevka, pregled in postopek ugovora iz členov 11, 12 in 13 se izvajajo v vseh zadevnih državah članicah in tretjih državah.

6.Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov o opredelitvi postopkov in pogojev, ki se uporabljajo za pripravo in vložitev zahtevkov za registracijo na ravni Unije.

7.Komisija lahko z izvedbenimi akti določi podrobna pravila o postopkih, predlogi in predstavitvi za zahtevek za registracijo na ravni Unije, tudi za zahtevke, ki se nanašajo na več kot eno nacionalno ozemlje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 65(2).

Člen 18

Vložitev zahtevka na ravni Unije

1.Zahtevek za registracijo geografske označbe na ravni Unije, vključno z neposredno registracijo iz člena 15, pristojni organ države članice, ali kadar se uporablja člen 15, zadevna skupina proizvajalcev elektronsko vloži pri Uradu prek digitalnega sistema. Digitalni sistem mora omogočiti vlaganje zahtevkov pri pristojnem organu države članice, država članica pa ga lahko uporabi v svojem nacionalnem postopku.

2.Kadar se zahtevek za registracijo nanaša na geografsko območje v tretji državi, ga pri Uradu vloži bodisi neposredno skupina proizvajalcev vložnica ali pristojni organ zadevne tretje države. Digitalni sistem iz odstavka 1 skupini proizvajalcev vložnici s sedežem v tretji državi in pristojnim organom v zadevni tretji državi omogoča vlaganje teh zahtevkov. Skupina proizvajalcev vložnica in pristojni organi zadevne tretje države se štejejo za stranko v postopku.

3.Po vložitvi Urad objavi zahtevek na ravni Unije v registru Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov.

Člen 19

Pregled in objava za ugovor

1.Urad pregleda vsak zahtevek za registracijo, ki ga prejme na podlagi člena 17(1). Tak pregled vključuje preverjanje, da:

(a)ni očitnih napak;

(b)so informacije, sporočene v skladu s členom 17, popolne ter

(c)je enotni dokument natančen, tehnične narave in v skladu s členom 8.

2.Pregled upošteva izid predhodnega nacionalnega postopka, ki ga je izvedla zadevna država članica.

3.Pregled iz odstavka 1 ne sme biti daljši od šestih mesecev. Če obdobje pregleda preseže ali bo verjetno preseglo 6 mesecev, Urad vložnika pisno obvesti o razlogih za zamudo.

4.Urad lahko zahteva dodatne informacije od zadevne države članice. Če zahtevek vloži skupina proizvajalcev iz tretje države ali pristojni organ tretje države, dodatne informacije na zahtevo Urada sporoči taka skupina proizvajalcev ali pristojni organ.

5.Ko se Urad posvetuje s svetovalnim odborom iz člena 33, se o tem obvesti vložnik, rok iz odstavka 2 tega člena pa se začasno prekine.

6.Kadar Urad na podlagi pregleda iz odstavka 1 ugotovi, da je zahtevek nepopoln ali nepravilen, pošlje svoje pripombe državi članici, pri zahtevkih iz tretje države pa zadevni skupini proizvajalcev ali pristojnemu organu, ki je vložil zahtevek na ravni Unije, od koder zahtevek izvira, in zahteva, da se zahtevek dopolni ali popravi v 60 dneh. Če država članica ali pri zahtevkih iz tretje države zadevna skupina proizvajalcev ali pristojni organ zahtevka ne dopolni v roku, se šteje, da je zahtevek umaknjen, ali če ni popravljen, se zavrne v skladu s členom 24(2).

7.Kadar Urad na podlagi pregleda iz odstavka 1 meni, da so pogoji iz te uredbe izpolnjeni, v registru Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov enotni dokument in sklic na specifikacijo izdelka za namene ugovora objavi na spletni strani zadevne države članice. Enotni dokument se objavi v uradnih jezikih Unije.

Člen 20

Nacionalno izpodbijanje zahtevka

1.Države članice Urad obveščajo o vseh nacionalnih upravnih in sodnih postopkih, ki lahko vplivajo na registracijo geografske označbe.

2.Urad je izvzet iz obveznosti spoštovanja roka za izvedbo pregleda iz člena 19(2) in obveščanja vložnika o razlogih za zamudo, kadar za zahtevek za registracijo iz člena 14(1) prejme sporočilo države članice, s katerim:

(a)Urad obvesti, da je bila odločitev iz člena 14(1) na nacionalni ravni razveljavljena s sodno odločbo, ki se takoj uporablja, vendar ni pravnomočna, ali

(b)Urad pozove, naj začasno prekine pregled, ker se je začel nacionalni upravni ali sodni postopek za izpodbijanje veljavnosti zahtevka in država članica meni, da za ta postopek obstajajo tehtni razlogi.

3.Izvzetje iz odstavka 2 velja, dokler država članica Urada ne obvesti, da je bilo za prvotni zahtevek ugotovljeno, da je veljaven, ali da država članica umika svojo zahtevo za začasno prekinitev.

4.Če sodna odločba iz odstavka 2 postane pravnomočna, država članica po potrebi umakne ali spremeni zahtevek.

Člen 21

Postopek pri ugovoru in pripombah

1.Vložnik ugovora lahko v treh mesecih od datuma objave enotnega dokumenta in sklica na specifikacijo izdelka iz člena 7 v registru Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov pri Uradu vloži ugovor ali obvestilo o pripombi. Vložnik in vložnik ugovora se štejeta za stranko v postopku.

2.Vložnik ugovora je lahko pristojni organ države članice ali tretje države ali fizična ali pravna oseba s pravnim interesom in sedežem ali prebivališčem v tretji državi ali drugi državi članici, ki se ne šteje za nacionalnega vložnika ugovora v skladu s členom 13(1).

3.Urad preuči dopustnost ugovora. Če Urad meni, da je ugovor dopusten, v 60 dneh po prejemu ugovora pozove vložnika ugovora in vložnika, naj začneta posvetovanja za razumno obdobje, ki ni daljše od treh mesecev. Urad lahko kadar koli v tem obdobju na zahtevo katere koli strani podaljša rok za posvetovanje za največ tri mesece. Urad lahko v skladu s členom 170 Uredbe (EU) 2017/1001 ponudi mediacijo pri posvetovanju med vložnikom in vložnikom ugovora.

4.Vložnik in vložnik ugovora med posvetovanjem drug drugemu sporočita ustrezne informacije, potrebne za oceno, ali je zahtevek za registracijo skladen s pogoji iz te uredbe.

5.Urad se lahko v kateri koli fazi postopka ugovora posvetuje s svetovalnim odborom iz člena 33; v tem primeru se stranki o tem obvestita, rok iz odstavka 2 pa se začasno prekine.

6.V enem mesecu po koncu posvetovanja iz odstavka 2 vložnik s sedežem v tretji državi ali organi države članice ali tretje države, iz katere je bil vložen zahtevek za registracijo na ravni Unije, uradno obvestijo Urad o izidu posvetovanja, ali je bil dosežen dogovor z enim ali vsemi vložniki ugovora, in o vseh posledičnih spremembah zahtevka, ki jih je sprejel vložnik. Vložnik ugovora lahko o svojem stališču obvesti tudi Urad ob koncu posvetovanja.

7.Kadar se po koncu posvetovanja spremenijo podatki, objavljeni v skladu s členom 19(6), Urad izvede nov pregled spremenjenega zahtevka. Če je bil zahtevek za registracijo bistveno spremenjen in Urad meni, da spremenjeni zahtevek izpolnjuje pogoje za registracijo, spremenjeni zahtevek objavi v skladu z navedenim odstavkom.

8.Organi in osebe, ki lahko nastopajo kot vložnik ugovora, lahko pri Uradu vložijo obvestilo o pripombi. Pristojni organ ali oseba, ki je vložila obvestilo o pripombi, se ne šteje za stranko v postopku.

9.Urad lahko obvestilo o pripombi posreduje vložniku in vložniku ugovora.

10.Da se olajša uradna vložitev pripomb in izboljša upravljanje postopka ugovora, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi potrebna pravila za vlaganje takih uradnih pripomb ter določi obliko in spletno predstavitev pri kakršnem koli postopku ugovora ali vložitve pripomb. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 65(2).

Člen 22

Dopustnost in razlogi za ugovor

1.Ugovor, vložen v skladu s členom 21, je dopusten le, če vsebuje izjavo, da bi zahtevek lahko kršil pogoje iz odstavka 2 tega člena, in obrazložitev v utemeljenem ugovoru, sestavljenem po obrazcu iz Priloge 3. Ugovor, ki ne vsebuje utemeljenega ugovora, je ničen.

2.Ob ugovoru se ime, za katero je bil vložen zahtevek za registracijo, ne registrira, če:

(a)predlagana geografska označba ne izpolnjuje zahtev za zaščito iz te uredbe;

(b)bi bila registracija predlagane geografske označbe v nasprotju s členi 37, 38 ali 39;

(c)bi registracija predlagane geografske označbe ogrozila obstoj popolnoma ali delno identičnega imena ali blagovne znamke ali obstoj izdelkov, ki so bili zakonito na trgu že najmanj pet let pred datumom objave iz člena 18(3).

3.Urad oceni dopustnost in razloge ugovora glede na ozemlje Unije.

Člen 23

Prehodno obdobje za uporabo geografskih označb

1.Brez poseganja v člen 42 se ob registraciji lahko Urad odloči, da odobri prehodno obdobje do petih let, da se za izdelke s poreklom iz države članice ali tretje države, katerih označba je sestavljena iz imena ali vsebuje ime, ki je v nasprotju s členom 35, omogoči nadaljnja uporaba navedene označbe, pod katero so se tržili, če dopustni in utemeljeni ugovor iz člena 13 ali člena 21 zoper zahtevek za registracijo geografske označbe, katere zaščita je kršena, kaže, da:

(a)bi registracija geografske označbe ogrozila obstoj popolnoma ali delno identičnega imena v označbi izdelka;

(b)so se taki izdelki zakonito tržili z navedenim imenom v označbi izdelka na zadevnem ozemlju vsaj pet let pred dnevom objave iz člena 18(3).

2.Urad se lahko odloči podaljšati prehodno obdobje iz odstavka 1 do 15 let ali dovoli nadaljnjo uporabo do 15 let, če se poleg tega izkaže, da:

(a)se je ime na označbi iz odstavka 1 stalno in pošteno zakonito uporabljalo že najmanj 25 let pred vložitvijo zahtevka za registracijo zadevne geografske označbe pri Uradu;

(b)namen uporabe imena na označbi iz odstavka 1  v nobenem trenutku ni bil izkoriščati sloves imena izdelka, registriranega kot geografska označba, in

(c)potrošniki niso bili ali niso mogli biti zavedeni glede pravega porekla izdelka.

3.Odločitev o odobritvi prehodnega obdobja iz odstavka 1 se objavi v registru Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov.

4.Kadar se uporablja označba iz odstavka 1, je država porekla pri označevanju jasno in vidno navedena.

5.Za premagovanje začasnih težav pri doseganju dolgoročnega cilja, s katerim se zagotovi, da vsi proizvajalci izdelka z geografsko označbo na zadevnem območju upoštevajo zadevno specifikacijo izdelka, lahko država članica odobri prehodno obdobje za uskladitev do 10 let z učinkom od datuma vložitve zahtevka pri Uradu, če so zadevni gospodarski subjekti zakonito tržili zadevne izdelke z neprekinjeno uporabo zadevnih imen vsaj pet let pred vložitvijo zahtevka pri organih zadevne države članice in če so se na to sklicevali v nacionalnem postopku ugovora iz člena 13.

6.Odstavek 5 se smiselno uporablja za geografsko označbo, ki se nanaša na geografsko območje v tretji državi, razen v nacionalnem postopku ugovora.

Člen 24

Odločitve Urada o zahtevku za registracijo

1.Po koncu postopka ugovora in obvestila o pripombi Urad zaključi pregled, pri čemer upošteva morebitna začasna obdobja, izid katerega koli postopka ugovora, vsa prejeta obvestila o pripombi in vse druge zadeve, ki so se pojavile med pregledom in bi lahko povzročile spremembo enotnega dokumenta.

2.Kadar Urad na podlagi razpoložljivih informacij po pregledu, izvedenem v skladu s členom 19, meni, da katera koli od v njem navedenih zahtev ni izpolnjena, sprejme odločitev o zavrnitvi zahtevka za registracijo.

3.Kadar zahtevek izpolnjuje zahteve iz člena 17 in Urad ne prejme nobenega dopustnega in utemeljenega ugovora, Urad sprejme odločitev o registraciji imena.

4.Kadar Urad prejme dopusten in utemeljen ugovor ter je bil po posvetovanjih iz člena 21(3)  dosežen dogovor, Urad po preveritvi, da je dogovor skladen s pravom Unije, sprejme odločitev o registraciji imena. Urad po potrebi v primeru standardnih sprememb iz člena 28(2), točka (b), sprejme odločitev o spremembi informacij, objavljenih v skladu s členom 19(6).

5.Kadar je bil prejet dopusten in utemeljen ugovor, vendar po posvetovanjih iz člena 21(3) ni bil dosežen dogovor, Urad sprejme odločitev o registraciji.

6.V odločitvah o registraciji iz odstavkov 3 do 5, ki jih sprejme Urad, so po potrebi določeni vsi pogoji, ki veljajo za registracijo in informativno ponovno objavo informacij, objavljenih za ugovor iz člena 19(7), v registru Unije za geografske označbe v primeru kakršnih koli potrebnih sprememb, ki niso bistvene.

7.Odločitve, ki jih sprejme Urad, se objavijo v registru Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov v vseh uradnih jezikih Unije. Sklic na ime izdelka, razred izdelka, navedbe države ali držav porekla in sklic na odločitev, objavljeno v registru Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 25

Odločitev Komisije

1.Glede zahtevkov za registracijo iz člena 17 lahko Komisija kadar koli pred koncem postopka na lastno pobudo, na pobudo države članice ali Urada od Urada prevzame pristojnost odločanja o zahtevku za registracijo predlagane geografske označbe, kadar bi takšna odločitev lahko ogrozila javni interes ali trgovino ali zunanje odnose Unije. Urad predloži Komisiji predlog odločitve iz člena 24(2) do (6). Komisija sprejme končni akt o zahtevku za registracijo. Ta odstavek se smiselno uporablja za preklic in spremembo specifikacije izdelka.

2.V primerih iz odstavka 1 tega člena Komisija sprejme izvedbene akte o zaščiti geografske označbe. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 65(2)  ter se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in registru Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov.

3.Urad zagotovi, da ima Komisija dostop do dokumentov o zahtevkih za registracijo, vsaki spremembi specifikacije izdelka in preklicu prek digitalnega sistema iz člena 18(1) in člena 26(1).

Člen 26

Register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov

1.Urad za upravljanje geografskih označb obrtnih in industrijskih izdelkov vzpostavi, vodi in vzdržuje javno dostopen elektronski register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov.

2.Vsaka geografska označba obrtnih in industrijskih izdelkov se v registru Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov označi kot „zaščitena geografska označba“.

3.Urad z začetkom veljavnosti odločitve o registraciji zaščitene geografske označbe v register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov vnese naslednje podatke:

(a)registrirano ime izdelka;

(b)razred izdelka;

(c)sklic na instrument za registracijo imena;

(d)navedbo države ali držav porekla.

4.Geografske označbe za izdelke iz tretjih držav, ki so zaščitene v Uniji v skladu z mednarodnim sporazumom, katerega pogodbenica je Unija, se vpišejo v register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov. Geografske označbe, ki niso zaščitene v Uniji v skladu s členom 7 Uredbe (EU) 2019/5713, se registrirajo z izvedbenimi akti, ki jih Komisija sprejme po postopku pregleda iz člena 65(2).

5.Vsaka geografska označba se vpiše v register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov v izvirni pisavi. Če izvirna pisava ni latinica, se geografska označba prečrkuje v latinico, obe različici geografske označbe pa se vpišeta v register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov in imata enak status.

6.Komisija javno objavi in redno posodablja seznam mednarodnih sporazumov iz odstavka 2 in seznam geografskih označb, zaščitenih na podlagi teh sporazumov.

7.Urad dokumentacijo o registraciji geografske označbe hrani v digitalni ali papirni obliki v celotnem obdobju veljavnosti geografske označbe, pri preklicu pa še nadaljnjih deset let.

8.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi opredeli vsebino in predstavitev registra Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 65(2).

Člen 27

Izpiski iz registra Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov

1.Urad zagotovi, da lahko vsaka oseba prenese uradni izpisek iz registra Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov, ki dokazuje registracijo geografske označbe, in ustrezne podatke, vključno z datumom vložitve zahtevka za registracijo geografske označbe ali drugim datumom začetka prednostne pravice. Uradni izpisek se lahko uporabi kot verodostojno potrdilo v sodnih postopkih na sodišču, arbitražnem sodišču ali pri podobnem organu.

2.Skupina proizvajalcev vložnica, ali kadar se uporablja člen 6(3), posamezni proizvajalec se opredeli kot imetnik registracije v registru Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov in v uradnem izpisku iz odstavka 1 tega člena.

3.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi opredeli obliko in predstavitev izpiskov iz registra Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 65(2).

Člen 28

Spremembe specifikacije izdelka

1.Skupina proizvajalcev s pravnim interesom lahko vloži zahtevek za odobritev spremembe specifikacije izdelka registrirane geografske označbe.

2.Spremembe specifikacije izdelka se razvrstijo v dve kategoriji:

(a)spremembe na ravni Unije, ki zahtevajo postopek ugovora na ravni Unije, in

(b)standardne spremembe, ki jih je treba obravnavati na ravni države članice ali tretje države.

3.Sprememba se šteje za spremembo na ravni Unije, če zadeva spremembo enotnega dokumenta in je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a)sprememba vključuje spremembo imena ali uporabe imena;

(b)sprememba predstavlja tveganje za izničenje povezave z geografskim območjem iz enotnega dokumenta;

(c)sprememba vključuje dodatne omejitve za trženje izdelka.

4.Spremembe na ravni Unije odobri Urad, ali kadar se uporablja člen 25, Komisija. Za postopek odobritve se smiselno uporablja postopek in zahteve po objavi iz členov 6 do 25.

5.Vsaka druga sprememba specifikacije izdelka za registrirano geografsko označbo, ki ni sprememba na ravni Unije v skladu z odstavkom 3, se šteje za standardno spremembo.

6.Zahtevki za spremembe iz odstavka 2, ki jih vloži tretja država ali proizvajalci, s sedežem v tretji državi, morajo vsebovati dokaz, da je zahtevana sprememba skladna z veljavnimi zakoni o zaščiti geografskih označb v zadevni tretji državi.

7.Če zahtevek za spremembo na ravni Unije za geografsko označbo države članice zadeva tudi standardne spremembe, Urad preuči le spremembe na ravni Unije. Za standardne spremembe se šteje, da niso bile predložene. Pregled teh zahtevkov se osredotoča na predlagane spremembe na ravni Unije. Po potrebi lahko zadevna država članica ali Urad vložnika pozove k spremembi drugih elementov v specifikaciji izdelka.

8.Standardne spremembe odobrijo države članice ali tretje države, na ozemlju katerih leži geografsko območje zadevnega izdelka. Take spremembe se sporočijo Uradu. Kadar se uporablja člen 25, standardne spremembe odobri Urad. Urad objavi te spremembe v registru Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov.

9.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila o postopkih, predlogi in predstavitvi zahtevkov za spremembo na ravni Unije ter o postopkih, predlogi in sporočanju standardnih sprememb Uradu. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 65(2).

Člen 29

Preklic registracije

1.Urad se na lastno pobudo ali na ustrezno utemeljeno zahtevo države članice, tretje države ali katere koli fizične ali pravne osebe s pravnim interesom lahko odloči, da prekliče registracijo geografske označbe v naslednjih primerih:

(a)kadar ni več mogoče zagotoviti upoštevanja zahtev iz specifikacije izdelka;

(b)kadar v obdobju vsaj sedmih zaporednih let na trg ni bil dan noben izdelek z geografsko označbo.

2.Urad se na zahtevo skupine proizvajalcev izdelka, ki se trži pod registriranim imenom, lahko odloči, da prekliče ustrezno registracijo.

3.Za postopek preklica se smiselno uporabljajo člen 6 in členi 19 do 25.

4.Urad se pred odločitvijo o preklicu registracijo geografske označbe posvetuje s pristojnim organom države članice, pristojnimi organi tretje države, ali kadar je mogoče, s skupino proizvajalcev iz tretje države, ki so prvotno vložili zahtevek za registracijo zadevne geografske označbe, razen če preklic neposredno zahtevajo prvotni vložniki. Če je bila geografska označba registrirana v skladu s členom 15, se Urad posvetuje s svetovalnim odborom iz člena 33.

5.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila o postopkih, predlogi za postopek preklica ter predstavitvi zahtev iz odstavkov 1 in 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 65(2).

Člen 30

Pritožba

1.Zoper odločitev, ki jo v postopku po tej uredbi sprejme Urad, lahko vsaka stranka v postopku, na katero odločitev negativno vpliva, vloži pritožbo pri odborih za pritožbe iz člena 34. Odločitve, zoper katere je bila vložena pritožba, začnejo učinkovati šele na dan izteka pritožbenega roka iz člena 3. Vložitev pritožbe zadrži izvršitev. Države članice imajo tudi pravico, da se vključijo v postopek.

2.Zoper odločitev, ki ne zaključi postopka glede ene od strank, se je mogoče pritožiti le skupaj s končno odločitvijo.

3.Pritožba se pisno vloži pri Uradu v dveh mesecih od dneva objave odločitve. Šteje se, da je pritožba vložena šele, ko je plačana pristojbina za pritožbo. V primeru pritožbe se pisna izjava, v kateri so navedeni razlogi za pritožbo, vloži v štirih mesecih od datuma objave odločitve.

4.Odbori za pritožbe preučijo, ali je pritožba dopustna.

5.Po preučitvi dopustnosti pritožbe odbori za pritožbe odločijo o pritožbi. Odbori za pritožbe izvršujejo katero koli pooblastilo v pristojnosti oddelka za geografske označbe, ki je izdal odločitev, zoper katero je bila vložena pritožba, ali pa preda primer temu oddelku za geografske označbe v nadaljnjo obravnavo. Odbori za pritožbe se lahko na lastno pobudo ali pisno utemeljeno zahtevo stranke posvetujejo s svetovalnim odborom iz člena 33. Urad lahko ponudi storitve mediacije v skladu s členom 170 Uredbe (EU) 2017/1001, da bi strankam pomagal doseči sporazumno rešitev.

6.Tožbe zoper odločitve odborov za pritožbe v zvezi s pritožbami se lahko vložijo pri Splošnem sodišču v dveh mesecih od dneva objave odločitve odborov za pritožbe zaradi bistvene kršitve postopka, kršitve PDEU, kršitve te uredbe ali katerega koli pravnega pravila pri njihovi uporabi ali zlorabe pooblasti. Tožbo lahko vloži vsaka stranka v postopku, prizadeta z odločitvijo odborov za pritožbe, in vsaka država članica. Splošno sodišče je pristojno za razveljavitev ali spremembo izpodbijane odločitve.

7.Odločitve odborov za pritožbe začnejo učinkovati šele od dneva, ko poteče pritožbeni rok, ali – če je bila v tem roku vložena tožba pred Splošnim sodiščem – od dneva zavrnitve te tožbe ali katere koli pritožbe, vložene pri Sodišču zoper odločbo Splošnega sodišča.

8.Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 66 za dopolnitev te uredbe z določitvijo:

(a)vsebine obvestila o pritožbi iz člena 3 in postopka za vložitev in preizkus pritožbe, in

(b)vsebine in predloge odločitev odbora za pritožbe iz člena 5.

Člen 31

Vzpostavitev sistema obveščanja in opozarjanja o domenskih imenih

1.Za domenska imena, registrirana pod domensko kodo države na najvišji ravni, ki se upravljajo ali vodijo v registru v Uniji, Urad vzpostavi sistem za obveščanje in opozarjanje o domenskih imenih. Ob vložitvi zahtevka za geografsko označbo sistem obveščanja in opozarjanja obvesti vložnike zahtevka za geografsko označbo, ali je njihova geografska označba razpoložljiva kot domensko ime, in neobvezno, ko se registrira domensko ime, ki vsebuje enako ali podobno ime kot njihova geografska označba (opozorila o domenskih imenih).

2.Za namene odstavka 1 registri domenskih imen s kodami držav na najvišji ravni, vzpostavljeni v Uniji, Uradu sporočijo vse informacije in podatke, ki jih imajo in so potrebni za vodenje sistema obveščanja in opozarjanja o domenskih imenih.

Oddelek 2

Organizacija in naloge Urada pri geografskih označbah

Člen 32

Oddelek za geografske označbe

1.Oddelek za geografske označbe je kot oddelek Urada odgovoren za sprejemanje odločitev v imenu Urada o:

(a)zahtevku za registracijo geografske označbe;

(b)zahtevku za spremembo geografske označbe;

(c)ugovoru zoper zahtevek za registracijo ali spremembo geografske označbe;

(d)vnosih v register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov;

(e)zahtevah po preklicu registracije geografske označbe.

2.Odločitve o ugovoru in preklicu sprejme tričlanski senat. Vsaj eden od članov mora imeti pravno izobrazbo. Vse druge odločitve iz odstavka 1 sprejme en sam član.

Člen 33

Svetovalni odbor za geografske označbe

1.Ustanovi se svetovalni odbor, ki poda mnenje, kadar je tako določeno v tej uredbi.

2.Oddelek za geografske označbe in odbori za pritožbe iz členov 32 in 34 se s svetovalnim odborom lahko posvetujejo in se na zahtevo Komisije morajo posvetovati o posameznih zahtevkih v kateri koli fazi pregleda, ugovora ali pritožbenega postopka iz členov 19, 21 in 30 ter o naslednjih vprašanjih:

(a)ocena meril kakovosti;

(b)ugotovitev ugleda in slovesa;

(c)določitev generične narave imena;

(d)ocena poštene konkurence v trgovinskih poslih in nevarnosti za zmedo med potrošniki v primeru navzkrižja med geografskimi označbami in blagovnimi znamkami, homonimi ali obstoječimi izdelki, ki se zakonito tržijo.

3.Oddelek za geografske označbe in odbori za pritožbe se posvetujejo s svetovalnim odborom o morebitni registraciji vseh posameznih zahtevkov, vloženih s postopkom neposredne registracije iz člena 15.

4.Mnenja svetovalnega odbora za Oddelek za geografske označbe in odbore za pritožbe niso zavezujoča.

5.Svetovalni odbor sestavljajo po en predstavnik vsake države članice in predstavnik Komisije ter njihovi namestniki.

6.Mnenje svetovalnega odbora sprejme tričlanski senat.

7.Urad objavi seznam članov svetovalnega odbora na svojem spletišču in ga redno posodablja.

8.Postopki pri imenovanju članov svetovalnega odbora in njegovem delovanju se določijo v njegovem poslovniku, kot ga odobri upravni odbor, in se objavijo.

9.Mandat članov svetovalnega odbora traja do pet let. Mandat se lahko podaljša.

10.Urad svetovalnemu odboru zagotavlja logistično podporo in tajništvo za sestanke odbora.

Člen 34

Odbori za pritožbe

Poleg pooblastil, prenesenih s členom 165 Uredbe (EU) 2017/1001, so odbori za pritožbe, ustanovljeni z navedeno uredbo, odgovorni za odločanje o pritožbah zoper odločitve Oddelka za geografske označbe o geografskih označbah ob upoštevanju člena 28 te uredbe.

NASLOV III

ZAŠČITA GEOGRAFSKIH OZNAČB

Člen 35

Zaščita geografskih označb

1.Geografske označbe, vpisane v register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov, so zaščitene pred:

(a)vsako neposredno ali posredno tržno rabo geografske označbe za izdelke, ki jih registracija ne zajema, kadar so ti izdelki enaki ali podobni kot izdelki, registrirani pod to geografsko označbo, ali kadar uporaba imena izkorišča, slabi, zmanjšuje ali kvari sloves zaščitene geografske označbe;

(b)vsako zlorabo, posnemanjem ali namigovanjem na geografsko označbo, tudi če je resnično poreklo izdelkov ali storitev navedeno ali je zaščitena geografska označba prevedena ali so ji dodani izrazi, kot so „vrsta“, „tip“, „metoda“, „kot se proizvaja v“, „približek“, „okus“, „kot“ ali podobno;

(c)vsako drugo napačno ali zavajajočo navedbo izvora, porekla, značaja ali bistvenih lastnosti izdelkov, ki se uporablja na notranji ali zunanji strani embalaže, v oglaševalskem gradivu ali kot informacija na spletnih straneh o izdelkih, in pred pakiranjem izdelkov v posodo, ki lahko ustvari napačen vtis o njihovem poreklu;

(d)vsako drugo prakso, ki lahko potrošnike zavede glede pravega porekla izdelkov.

2.Za namene odstavka 1, točka (b), se šteje, da do namigovanja na geografske označbe pride zlasti, kadar izraz, znak ali drugo označevanje ali embalaža po mnenju razumno preudarnega potrošnika predstavlja neposredno in jasno povezavo z izdelkom z registrirano geografsko označbo, s čimer izkorišča, slabi, zmanjšuje ali kvari sloves registriranega imena.

3.Odstavek 1 se uporablja tudi za domensko ime, ki vsebuje registrirano geografsko označbo ali je sestavljeno iz nje.

4.Zaščita iz odstavka 1 se uporablja tudi za:

(a)blago, ki vstopa na carinsko območje Unije, ne da bi bilo sproščeno v prosti promet na tem območju, in

(b)blago, prodano na daljavo, na primer z elektronskim trgovanjem.

5.Skupina proizvajalcev ali kateri koli proizvajalec, ki je upravičen do uporabe zaščitene geografske označbe, ima pravico, da vsem tretjim osebam prepreči vnos blaga v Unijo s trgovino, ne da bi bilo tam sproščeno v prosti promet, kadar tako blago, vključno z embalažo, prihaja iz tretjih držav in krši odstavek 1.

6.Geografske označbe, zaščitene s to uredbo, znotraj Unije ne morejo postati generične.

7.Kadar je geografska označba sestavljeno ime, ki vsebuje izraz, ki se šteje za generičnega, uporaba tega izraza ne pomeni ravnanja iz odstavka 1, točki (a) in (b).

Člen 36

Deli ali elementi v izdelanih izdelkih

1.Člen 35 ne posega v uporabo geografske označbe s strani proizvajalcev iz člena 43 za navajanje, da izdelani izdelek kot del ali element vsebuje izdelek z geografsko označbo, če je taka uporaba skladna z dobrimi poslovnimi običaji in ne slabi, zmanjšuje ali kvari slovesa zaščitenega imena.

2.Geografska označba, ki označuje del ali element izdelka, se ne uporablja v prodajnem imenu izdelanega izdelka, razen ob dogovoru s skupino proizvajalcev ali v primerih iz člena 6(3) z enim samim proizvajalcem.

Člen 37

Generični izrazi

1.Generični izrazi se ne registrirajo kot geografska označba.

2.Pri določanju, ali je izraz postal generičen ali ne, se upoštevajo vsi ustrezni dejavniki, zlasti:

(a)obstoječe stanje na področjih potrošnje;

(b)zadevni predpisi Unije ali nacionalni predpisi.

Člen 38

Homonimne geografske označbe

1.Geografska označba, za katero je bil vložen zahtevek, potem ko je bil vložen zahtevek za popolnoma ali delno homonimno geografsko označbo ali je bila v Uniji taka označba zaščitena, se ne registrira, razen če v praksi obstaja dovolj velika razlika med pogoji lokalne in tradicionalne rabe in predstavitvijo dveh homonimnih označb, pri čemer je treba zagotoviti enako obravnavo zadevnih proizvajalcev in preprečiti zavajanje potrošnikov glede prave identitete ali geografskega porekla izdelkov.

2.Popolnoma ali deloma homonimno ime, zaradi katerega potrošnik napačno meni, da izdelki prihajajo z drugega območja, se ne registrira, čeprav je ime dejanskega območja, regije ali kraja porekla zadevnih izdelkov pravilno.

3.Za namene tega člena se geografska označba, za katero se vloži zahtevek ali je zaščitena v Uniji, nanaša na:

(a)geografske označbe, ki so vpisane v register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov;

(b)geografske označbe, za katere je bil vložen zahtevek, pod pogojem, da se naknadno vpišejo v register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov;

(c)označbe porekla in geografske označbe, zaščitene v Uniji na podlagi Uredbe (EU) 2019/1753 31 , in

(d)geografske označbe, imena porekla in enakovredne izraze, zaščitene na podlagi mednarodnega sporazuma med Unijo in eno ali več tretjimi državami.

4.Urad prekliče geografske označbe, katerih registracija krši odstavka 1 in 2.

Člen 39

Blagovne znamke

Ime se ne registrira kot geografska označba, če bi zaradi slovesa in ugleda blagovne znamke registracija predlaganega imena kot geografske označbe lahko zavedla potrošnika glede resnične identitete izdelka.

Člen 40

Skupine proizvajalcev

1.Države članice preverijo, da je delovanje skupine proizvajalcev pregledno in demokratično ter da imajo vsi proizvajalci izdelka z geografsko označbo pravico do članstva v skupini. Države članice lahko določijo, da pri delu skupine proizvajalcev sodelujejo tudi javni uslužbenci in drugi deležniki, kot so skupine potrošnikov, trgovci na drobno in dobavitelji.

2.Skupina proizvajalcev ima zlasti lahko naslednja pooblastila in odgovornosti:

(a)izdelati specifikacijo izdelka in izvajati notranji nadzor za zagotovitev, da so proizvodne faze izdelka z geografsko označbo skladne z navedeno specifikacijo;

(b)začeti sodni postopek za zaščito geografske označbe in pravic intelektualne lastnine, ki so nanjo neposredno vezane;

(c)dogovoriti se o trajnostnih zavezah, ki so lahko ali ne vključene v specifikacijo izdelka oziroma predstavljajo ločeno pobudo, vključno z ukrepi za preverjanje skladnosti s temi zavezami in skrbjo za ustrezno obveščanje javnosti, zlasti prek informacijskega sistema, ki ga da na voljo Komisija;

(d)sprejeti ukrepe za izboljšanje učinkovitosti geografske označbe, vključno z:

(i) oblikovanjem, organizacijo in izvajanjem skupnih trženjskih in oglaševalskih akcij;

(ii) razširjanjem informacij in promocijskimi dejavnostmi za obveščanje potrošnikov o lastnostih izdelka z geografsko označbo;

(iii) analizo gospodarske uspešnosti, trajnostnosti proizvodnje in tehničnih značilnosti izdelka z geografsko označbo;

(iv) razširjanjem informacij o geografski označbi in zadevnem simbolu Unije, ter

(v) svetovanjem sedanjim in prihodnjim proizvajalcem ter njihovim usposabljanjem, tudi z vključevanjem vidika spola in načela enakosti spolov, ter

(e)boriti se proti ponarejanju in domnevni goljufivi uporabi geografske označbe, ki ni v skladu s specifikacijo izdelka, na notranjem trgu, in sicer s spremljanjem uporabe geografske označbe na notranjem trgu in na trgih tretjih držav, v katerih so geografske označbe zaščitene, tudi na spletu, ter po potrebi obveščanjem izvršilnih organov z uporabo zaupnih sistemov, ki so na voljo.

Člen 41

Zaščita pravic do geografskih označb pri domenskih imenih

1.Registri domenskih imen najvišje ravni z državno kodo, vzpostavljeni v Uniji, lahko na zahtevo fizične ali pravne osebe s pravnim interesom ali pravicami prekličejo ali prenesejo domensko ime, registrirano pod tako domeno najvišje ravni z državno kodo, na skupino proizvajalcev izdelkov z zadevno geografsko označbo po ustreznem postopku alternativnega reševanja sporov ali sodnem postopku, če je imetnik takšno domensko ime registriral brez pravic ali pravnega interesa za geografsko označbo ali če je bilo ime registrirano ali se uporablja v slabi veri in je njegova uporaba v nasprotju s členom 35.

2.Registri domenskih imen najvišje ravni z državno kodo, vzpostavljeni v Uniji, zagotovijo, da je v vseh postopkih alternativnega reševanja sporov za reševanje sporov o registraciji domenskih imen iz odstavka 1 geografska označba priznana kot pravica, ki lahko prepreči registracijo ali uporabo domenskega imena v slabi veri.

Člen 42

Nasprotujoče si blagovne znamke

1.Registracija blagovne znamke, katere uporaba bi bila v nasprotju s členom 35, se zavrne, če je zahtevek za registracijo blagovne znamke vložen po datumu vložitve zahtevka za registracijo geografske označbe pri Uradu.

2.Urad in po potrebi pristojni nacionalni organi razveljavijo blagovne znamke, registrirane v nasprotju z odstavkom 1.

3.Za namene odstavkov 1 in 4 tega člena se za geografske označbe, registrirane po postopku iz člena 67, prvi dan zaščite po enoletnem prehodnem obdobju od [datum začetka veljavnosti te uredbe] šteje dan, ko države članice obvestijo Urad in Komisijo.

4.Brez poseganja v odstavek 2 tega člena se blagovna znamka, katere uporaba je v nasprotju s členom 35 in za katero je bil vložen zahtevek, je bila registrirana ali z dobroverno uporabo potrjena na ozemlju Unije, če to omogoča zadevna zakonodaja, pred datumom vložitve zahtevka za registracijo geografske označbe pri Uradu, lahko še naprej uporablja in podaljšuje ne glede na registracijo geografske označbe, če na podlagi Direktive (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta 32 ali Uredbe (EU) 2017/1001 ne obstajajo razlogi za neveljavnost ali razveljavitev blagovne znamke. V takih primerih je dovoljena uporaba geografske označbe in ustrezne blagovne znamke.

5.Garancijske ali certifikacijske znamke iz člena 28(4) Direktive (EU) 2015/2436 in kolektivne znamke iz člena 29(3) navedene direktive se pri označevanju lahko uporabljajo skupaj z geografsko označbo.

Člen 43

Pravica do uporabe

1.Registrirano geografsko označbo lahko uporablja vsak proizvajalec, ki trži izdelek, skladen z ustrezno specifikacijo izdelka ali enotnim dokumentom ali njemu enakovrednim dokumentom.

2.Države članice zagotovijo, da ima vsak proizvajalec, ki izpolnjuje pravila iz tega naslova, pravico do vključitve v preverjanje skladnosti, vzpostavljeno na podlagi člena 46. Države članice lahko zaračunajo pristojbino za kritje stroškov upravljanja nadzornega sistema.

Člen 44

Simbol Unije, označba, kratica

1.Simbol Unije, določen za zaščitene geografske označbe z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 664/2014 33 , se uporablja za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov.

2.Pri označevanju in v oglaševalskem gradivu obrtnih in industrijskih izdelkov s poreklom iz Unije, ki se tržijo pod geografsko označbo, se lahko prikaže simbol Unije iz odstavka 1. Geografska označba je v istem vidnem polju kot simbol Unije.

3.Pri označevanju izdelkov z geografsko označbo obrtnih in industrijskih izdelkov se lahko navede kratica „ZGO“, ki ustreza označbi „zaščitena geografska označba“.

4.Označbe, kratice in simboli Unije se lahko uporabljajo pri označevanju in v oglaševalskem gradivu izdelanih izdelkov, kadar se geografska označba nanaša na njihov del ali element. V tem primeru je označba, kratica ali simbol Unije poleg imena dela ali elementa, ki je jasno naveden kot del ali element. Simbol Unije se ne umesti tako, da potrošniku namiguje, da je predmet registracije izdelani izdelek in ne njegov del ali element.

5.Po vložitvi zahtevka za registracijo na ravni Unije geografske označbe lahko proizvajalci pri označevanju in predstavitvi izdelka navedejo, da je bil zahtevek vložen v skladu s pravom Unije.

6.Simbol Unije, ki označuje zaščiteno geografsko označbo, in označba Unije „zaščitena geografska označba“ ter okrajšava „ZGO“, kot je ustrezno, se lahko navedejo pri označevanju šele po objavi odločitve o registraciji v skladu s členoma 24 in 25.

7.Kadar se zahtevek zavrne, se lahko vsi izdelki, označeni v skladu z odstavkom 4, tržijo do porabe zalog.

8.Pri označevanju se lahko prikaže tudi naslednje:

(a)upodobitev geografskega območja porekla iz specifikacije izdelka in

(b)besedilo, grafike ali simboli, ki se nanašajo na državo članico ali regijo, v kateri je to geografsko območje porekla.

9.Simbol Unije, povezan z geografsko označbo, vneseno v register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov, ki označujejo izdelke s poreklom iz tretjih držav, se lahko prikaže pri označevanju izdelka in v oglaševalskem gradivu; v tem primeru se simbol uporablja v skladu z odstavkom 2.

10.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, v katerih opredeli tehnične značilnosti simbola in označbe Unije ter pravil za njuno uporabo na izdelkih, ki se tržijo z zaščiteno geografsko označbo, vključno s pravili o uporabi ustreznih jezikovnih različic. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 65(2).

NASLOV IV

NADZOR IN IZVRŠEVANJE

Člen 45

Imenovanje pristojnih organov

1.Države članice imenujejo pristojne organe, odgovorne za uradni nadzor za preverjanje skladnosti s to uredbo. Ta nadzor vključujejo naslednje:

(a)preverjanje, da je bil izdelek z geografsko označbo proizveden v skladu z ustrezno specifikacijo izdelka;

(b)spremljanje uporabe geografskih označb na trgu.

2.Pristojni organi iz odstavka 1 so objektivni in nepristranski, pri čemer imajo na voljo usposobljeno osebje in sredstva, potrebna za izvajanje svojih nalog.

Člen 46

Preverjanje skladnosti s specifikacijo izdelka

1.Države članice pripravijo in posodabljajo seznam proizvajalcev izdelkov z geografsko označbo, vpisano v register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov s poreklom na njihovem ozemlju.

2.Proizvajalci so odgovorni za notranji nadzor, ki zagotavlja, da so izdelki z geografskimi označbami skladni s specifikacijo izdelka, preden se dajo na trg.

3.Brez poseganja v člen 49 pred dajanjem na trg izdelka z geografsko označbo s poreklom iz Unije skladnost s specifikacijo izdelka preveri tretja oseba, in sicer:

(a)eden ali več pristojnih organov iz člena 45 ali

(b)eden ali več pooblaščenih organov za certificiranje izdelkov, vključno s fizičnimi osebami, na katere so bile prenesene odgovornosti v skladu s členom 50.

4.Za geografske označbe, ki označujejo izdelke s poreklom iz tretje države, skladnost s specifikacijo izdelka pred dajanjem izdelka na trg preveri:

(a)pristojni javni organ, ki ga imenuje tretja država, ali

(b)eden ali več organov za certificiranje izdelkov.

5.Kadar v skladu s specifikacijo izdelka proizvodno fazo izvede eden ali več proizvajalcev v državi, ki ni država porekla geografske označbe, se določbe za preverjanje skladnosti teh proizvajalcev določijo v specifikaciji izdelka. Če zadevna proizvodna faza poteka v Uniji, se proizvajalci priglasijo pristojnim organom države članice, v kateri poteka proizvodna faza, in se preverijo kot proizvajalci izdelka z geografsko označbo.

6.Stroške preverjanja skladnosti s specifikacijo izdelka lahko nosijo proizvajalci, pri katerih se navedeni nadzor izvaja. H kritju teh stroškov lahko prispevajo tudi države članice.

Člen 47

Primerna skrbnost

Proizvajalci, ki uporabljajo geografsko označbo, zagotovijo stalno skladnost uporabe imena in simbola na trgu z ustrezno specifikacijo izdelka. Proizvajalci lahko:

(a)spremljajo uporabo geografskih označb na trgu;

(b)razvijajo dejavnosti, povezane z zagotavljanjem skladnosti izdelka z geografsko označbo z ustrezno specifikacijo;

(c)sprejmejo ukrepe za zagotovitev ustrezne pravne zaščite geografske označbe, po potrebi vključno z obveščanjem pristojnih organov iz člena 45(1).

Člen 48

Nadzor in izvrševanje pravic geografskih označb na trgu

1.Države članice imenujejo enega ali več izvršilnih organov, ki so lahko isti kot pristojni organi iz člena 46(3), odgovornih za nadzor na trgu in izvrševanje geografskih označb, potem ko obrtni in industrijski izdelek z geografsko označbo zaključi vse proizvodne faze, ne glede na to, ali se skladišči, je v tranzitu, distribuciji ali ponujen v vele- ali maloprodaji, vključno z elektronskim trgovanjem.

2.Izvršilni organ na podlagi analize tveganja in priglasitev zainteresiranih proizvajalcev izdelkov z geografskimi označbami izvaja nadzor, da zagotovi skladnost s specifikacijo izdelka ali enotnim dokumentom ali njemu enakovrednim dokumentom.

3.Države članice sprejmejo ustrezne upravne in sodne ukrepe, da preprečijo ali ustavijo uporabo imen na izdelkih ali storitvah, proizvedenih, opravljenih ali trženih na njihovem ozemlju, ki je v nasprotju z zaščito geografskih označb iz členov 35 in 36.

4.Organ, imenovan v skladu z odstavkom 1, usklajuje izvrševanje geografskih označb med ustreznimi oddelki, agencijami in organi, vključno s policijo, agencijami za boj proti ponarejanju, carino, uradi za intelektualno lastnino, organi za nadzor trga in zaščito potrošnikov ter maloprodajnimi inšpektorji.

5.Države članice lahko zaračunajo pristojbine ali takse za kritje stroškov uradnega nadzora na trgu.

Člen 49

Postopek certificiranja s samoizjavo

1.Brez poseganja v člen 46 lahko države članice dovolijo samoizjavo za preverjanje skladnosti s specifikacijo izdelka. Proizvajalec takšno samoizjavo predloži pristojnim organom iz člena 45(1).

2.Države članice lahko proizvajalcem dovolijo, da pristojnim organom enkrat na tri leta predložijo samoizjavo, s katero potrdijo stalno skladnost s specifikacijo izdelka na trgu. Kadar se specifikacija izdelka spremeni ali spremeni tako, da vpliva na zadevni izdelek, se samoizjava takoj obnovi.

3.Kadar se uporabljajo samoizjave, pristojni organi izvajajo naključni nadzor. V primeru kršitev države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti.

4.Samoizjava je sestavljena v skladu s Prilogo 1 in vsebuje vse informacije in zahteve, določene v navedeni prilogi.

5.Komisija je v skladu s členom 66 pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov, s katerimi dopolni to uredbo in spremeni, kadar je ustrezno, informacije in zahteve iz Priloge 1.

Člen 50

Prenos nalog uradnega nadzora s strani pristojnih organov

1.Pristojni organi lahko naloge uradnega nadzora prenesejo na enega ali več organov za certificiranje izdelkov, vključno s fizičnimi osebami. Pristojni organ zagotovi, da ima pooblaščeni organ ali fizična oseba, na katera se takšne naloge prenesejo, potrebna pooblastila za učinkovito izvajanje teh nalog.

2.Prenos nalog uradnega nadzora je v pisni obliki in izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)prenos vsebuje natančen opis nalog uradnega nadzora, ki jih pooblaščeni organ ali fizična oseba lahko opravlja, in pogojev, pod katerimi jih lahko opravlja;

(b)pooblaščeni organ za certificiranje izdelkov:

(i) ima strokovno znanje, opremo in infrastrukturo, ki so potrebni za opravljanje nanj prenesenih nalog uradnega nadzora;

(ii) ima dovolj ustrezno usposobljenega in izkušenega osebja;

(iii) je nepristranski in ni v nikakršnem nasprotju interesov, zlasti pa ni v položaju, ki bi lahko neposredno ali posredno vplival na nepristranskost njegovega strokovnega ravnanja, kar zadeva izvajanje nanj prenesenih nalog uradnega nadzora, in

(iv) ima zadostna pooblastila za izvajanje nanj prenesenih nalog uradnega nadzora, ter

(c)fizične osebe, na katere se prenese naloga uradnega nadzora:

(i) imajo strokovno znanje, opremo in infrastrukturo, ki so potrebni za opravljanje nanje prenesenih nalog uradnega nadzora;

(ii) so ustrezno usposobljene in imajo ustrezne izkušnje;

(iii) delujejo nepristransko in niso v nikakršnem nasprotju interesov, kar zadeva izvajanje nanje prenesenih nalog uradnega nadzora, ter

(d)vzpostaviti je treba ureditev, ki zagotavlja učinkovito in uspešno usklajevanje med pristojnimi organi, ki prenesejo naloge, in pooblaščenimi organi za certificiranje izdelkov, vključno s fizičnimi osebami.

Člen 51

Obveznosti pooblaščenih organov za certificiranje izdelkov in fizičnih oseb

Organi za certificiranje izdelkov ali fizične osebe, na katere so bile prenesene nekatere naloge uradnega nadzora v skladu s členom 50:

(a)pristojnim organom, ki so prenesli naloge, redno in na zahtevo teh organov sporočajo rezultate uradnega nadzora in povezanih dejavnosti, ki jih izvajajo;

(b)takoj obvestijo pristojne organe, ki so prenesli naloge, kadar rezultati uradnega nadzora kažejo na neskladnost ali verjetno neskladnost, razen če je določeno drugače v skladu s posebnim dogovorom med pristojnim organom in zadevnim pooblaščenim organom za certificiranje izdelkov ali fizično osebo, ter

(c)pristojnim organom omogočijo dostop do svojih prostorov in objektov, z njimi sodelujejo in jim pomagajo.

Člen 52

Obveznosti pristojnih organov, ki prenesejo naloge

1.Pristojni organi, ki prenesejo nekatere naloge uradnega nadzora na pooblaščene organe za certificiranje izdelkov ali fizične osebe v skladu s členom 50:

(a)po potrebi organizirajo presoje ali inšpekcijske preglede takih organov ali oseb;

(b)takoj v celoti ali delno prekličejo pooblastilo, kadar:

(i) obstajajo dokazi, da takšen pooblaščeni organ za certificiranje izdelkov ali fizična oseba prenesenih nalog ne opravlja pravilno;

(ii) pooblaščeni organ za certificiranje izdelkov ali fizična oseba ne sprejme ustreznih in pravočasnih ukrepov za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti ali

(iii) je bila neodvisnost ali nepristranskost pooblaščenega organa za certificiranje izdelkov ali fizične osebe ogrožena.

2.Pristojni organi lahko pooblastilo prekličejo tudi iz razlogov, ki niso navedeni v tej uredbi.

Člen 53

Javne informacije o pristojnih organih in organih za certificiranje izdelkov

1.Države članice objavijo imena in naslove imenovanih pristojnih organov in pooblaščenih organov za certificiranje izdelkov, vključno s fizičnimi osebami, iz člena 46(3) ter te informacije posodabljajo.

2.Urad objavi imena in naslove pristojnih organov in organov za certificiranje izdelkov iz člena 46(4) in te informacije redno posodablja.

3.Urad lahko vzpostavi digitalni portal, na katerem se objavijo imena in naslovi pristojnih organov in pooblaščenih organov za certificiranje izdelkov, vključno s fizičnimi osebami, iz odstavkov 1 in 2.

Člen 54

Akreditacija organov za certificiranje izdelkov

1.Organi za certificiranje izdelkov iz člena 46(3), točka (b), in člena 46(4), točka (b), izpolnjujejo naslednje standarde in so akreditirani v skladu z njimi:

(a)evropski standard ISO/IEC 17065:2012 „Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za organe, ki certificirajo izdelke, procese in storitve“, vključno s standardom ISO/IEC 17020:2012 – „Ugotavljanje skladnosti – Zahteve za delovanje različnih organov, ki izvajajo kontrolo“, ali

(b)druge ustrezne mednarodno priznane standarde, vključno z vsemi revizijami ali spremenjenimi različicami evropskih standardov iz točke (a).

2.Akreditacijo iz odstavka 1 izvaja akreditacijski organ, priznan v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008, ki je član Evropske akreditacije, ali akreditacijski organ zunaj Unije, ki je član Mednarodnega akreditacijskega foruma.

Člen 55

Odrejanje ukrepanja zoper nezakonito vsebino

Kadar tako določa nacionalno pravo in je to v skladu s pravom Unije, pristojni organi držav članic lahko odredijo ukrepanje iz člena 8 Uredbe (EU) št. xxxx/2022 34 zoper nezakonito vsebino, ki je v nasprotju s členom 35 te uredbe.

Člen 56

Kazni

Države članice določijo pravila o kaznih za neskladnosti z določbami te uredbe ali njihove kršitve in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvrševanja. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo do začetka veljavnosti te uredbe obvestijo o teh pravilih in ukrepih ter jo takoj obvestijo o morebitnih poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.

Člen 57

Medsebojna pomoč in viri

1.Države članice si medsebojno pomagajo za namene izvajanja nadzora in izvrševanja iz tega naslova.

2.Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi podrobno opredeli naravo in vrsto informacij, ki se izmenjujejo, ter načine izmenjevanja informacij za namene nadzora in izvrševanja iz tega naslova. Ti izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 65(2).

3.Upravna pomoč lahko po potrebi in v dogovoru med zadevnimi pristojnimi organi vključuje sodelovanje pristojnih organov države članice pri preverjanjih na kraju samem, ki jih opravijo pristojni organi druge države članice.

4.V primeru morebitne kršitve zaščite geografske označbe države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi organi kazenskega pregona, javni tožilci in pravosodni organi znotraj države članice lažje pošiljajo informacije o taki morebitni kršitvi pristojnim organom iz člena 45(1).

Člen 58

Potrdila o dovoljenju za proizvodnjo

1.Proizvajalec, čigar izdelek je po preverjanju skladnosti iz člena 46 skladen s specifikacijo izdelka geografske označbe, zaščitene s to uredbo, ali je, če se uporablja v zadevni državi članici, ustrezno predložil samoizjavo pristojnemu organu, je upravičen do uradnega potrdila ali drugega dokazila o certificiranju za upravičenost do proizvodnje izdelka z zadevno geografsko označbo za proizvodne faze, ki jih izvaja navedeni proizvajalec.

2.Dokazilo o certificiranju iz odstavka 1 se na zahtevo da na voljo izvršilnim, carinskim ali drugim organom v Uniji, ki preverjajo uporabo geografskih označb na blagu, ki je deklarirano za prosti promet ali dano na notranji trg. Proizvajalec lahko da dokazilo o certificiranju na voljo javnosti ali kateri koli osebi, ki pri poslovanju zahteva takšno dokazilo.

NASLOV V

GEOGRAFSKE OZNAČBE, VPISANE V MEDNARODNI REGISTER, IN SPREMEMBE DRUGIH AKTOV

Člen 59

Spremembe Sklepa Sveta (EU) 2019/1754

V členu 4(1) Sklepa Sveta (EU) 2019/1754 35 se doda naslednji pododstavek:

„V zvezi z geografskimi označbami, ki ščitijo obrtne in industrijske izdelke v smislu Uredbe (EU) 2022/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne... o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke, je Urad Evropske unije za intelektualno lastnino imenovan za pristojni organ iz člena 3 Ženevskega akta in je odgovoren za upravljanje Ženevskega akta na ozemlju Unije ter za uradna obvestila in komuniciranje z Mednarodnim uradom WIPO v skladu z Ženevskim aktom in Skupnim pravilnikom.“

Člen 60

Spremembe Uredbe (EU) 2019/1753

Uredba (EU) 2019/1753 se spremeni:

(1)člen 1 se spremeni:

(a)odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. V tej uredbi izraz „geografska označba“ vključuje označbe porekla v smislu Ženevskega akta, vključno z označbami porekla v smislu uredb (EU) št. 1151/2012 in (EU) št. 1308/2013 ter geografskimi označbami v smislu uredb (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 1308/2013, (EU) št. 251/2014, (EU) 2019/787 in Uredbe (EU) 2022/… Evropskega parlamenta in Sveta z dne … o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke. V zvezi z označbami porekla za obrtne in industrijske izdelke, ki jih je treba mednarodno registrirati, se zaščita v EU razume, kot je določeno v členih 5 in 35 navedene uredbe.“;

(b)doda se naslednji odstavek 3:

„3. V tej uredbi „Urad“ pomeni „Urad Evropske unije za intelektualno lastnino.“;

(2)člen 2 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„Komisija ali Urad bosta kot zadevni pristojni organ v smislu člena 3 Ženevskega akta, kot je določeno v členu 4(1) Sklepa Sveta (EU) 2019/1754, pri Mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: Mednarodni urad) v skladu s členom 5(1) in členom (2) Ženevskega akta po pristopu Unije k njemu vložila in zatem redno vlagala zahtevke za mednarodno registracijo geografskih označb, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije ter se nanašajo na proizvode s poreklom iz Unije.“;

(b)v odstavku 2 se prvi stavek nadomesti z naslednjim:

„Za namene odstavka 1 države članice lahko od Komisije ali pri geografskih označbah za zaščito obrtnih in industrijskih izdelkov (v nadaljnjem besedilu: obrtne in industrijske geografske označbe) od Urada zahtevajo, da v mednarodni register registrirajo geografske označbe s poreklom z ozemlja držav članic, ki so zaščitene in registrirane v skladu s pravom Unije.“;

(c)doda se naslednji odstavek 4:

„4. Pri zahtevah za registracijo obrtnih in industrijskih geografskih označb v mednarodnem registru Urad kot pristojni organ iz člena 3 Ženevskega akta, kot je določeno v členu 4(1) Sklepa Sveta (EU) 2019/1754, ravna na podlagi lastne odločitve o zaščiti po postopku iz členov 17 do 34 Uredbe (EU) 2022/…“;

(3)v členu 3 se doda naslednji odstavek 4:

„4. Pri obrtnih in industrijskih geografskih označbah Urad zahteva, da Mednarodni urad iz mednarodnega registra izbriše registracijo geografske označbe iz države članice v primerih iz odstavka 1.“;

(4)člen 4 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 4

Objava geografskih označb iz tretjih držav, ki so registrirane v mednarodnem registru

1. Komisija ali pri geografskih označbah za zaščito obrtnih in industrijskih izdelkov Urad objavi vsako mednarodno registracijo, o kateri jo uradno obvesti Mednarodni urad v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta in ki zadeva geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, v zvezi s katerimi pogodbenica porekla, kakor je opredeljena v točki (xv) člena 1 Ženevskega akta, ni država članica.

2. Mednarodna registracija iz odstavka 1 se objavi v seriji C Uradnega lista Evropske unije, pri mednarodnih registracijah, ki zadevajo obrtne in industrijske geografske označbe, pa jo objavi Urad. V objavi se navedeta tudi vrsta proizvoda oziroma izdelka in država porekla.“;

(5)v členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1. Komisija ali pri obrtnih in industrijskih geografskih označbah Urad oceni vse mednarodne registracije, o katerih jo v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta uradno obvesti Mednarodni urad in ki zadevajo geografske označbe, registrirane v mednarodnem registru, katerih pogodbenica porekla, kakor je opredeljena v točki (xv) člena 1 Ženevskega akta, ni država članica, da se ugotovi, ali vključujejo obvezno vsebino iz člena 5(2) Skupnega pravilnika na podlagi Lizbonskega sporazuma in Ženevskega akta (v nadaljnjem besedilu: Skupni pravilnik) ter podatke o kakovosti, slovesu ali značilnostih iz pravila 5(3) Skupnega pravilnika.“;

(6)člen 6 se spremeni:

(a)odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Pristojni organi države članice ali tretje države, ki ni pogodbenica porekla, kakor je opredeljena v točki (xv) člena 1 Ženevskega akta, ali fizična ali pravna oseba z legitimnim interesom in s sedežem v Uniji ali tretji državi, ki ni pogodbenica porekla, lahko v štirih mesecih od datuma objave mednarodne registracije v skladu s členom 4 vložijo ugovor pri Komisiji ali za obrtne in industrijske geografske označbe pri Uradu. Ugovor je v enem od uradnih jezikov Unije.“;

(b)v odstavku 2 se črta točka (e);

(c)odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3. Komisija ali pri obrtnih in industrijskih geografskih označbah Urad oceni razloge za ugovor iz odstavka 2 glede na ozemlje ali del ozemlja Unije.“;

(7)člen 7 se spremeni:

(a)v odstavku 1 se doda naslednji stavek:

„Urad pri obrtnih in industrijskih geografskih označbah zavrne vsak nedopusten ugovor in odloči o odobritvi zaščite geografske označbe.“;

(b)v odstavku 2 se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:

„Pri obrtnih in industrijskih geografskih označbah Urad odločitev o odobritvi zaščite sprejme Urad ali v primerih iz člena 25 Uredbe (EU) 2022/… Komisija. Povezani izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 15(2).“;

(c)odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija ali pri obrtnih in industrijskih geografskih označbah Urad v skladu s členom 15(1) Ženevskega akta uradno obvesti Mednarodni urad o zavrnitvi učinkov zadevne mednarodne registracije na ozemlju Unije v roku enega leta od prejema uradnega obvestila o mednarodni registraciji v skladu s členom 6(4) Ženevskega akta [ali, v primerih iz prvega odstavka člena 5 Sklepa (EU) 2019/1754, v roku dveh let od prejema uradnega obvestila].“;

(d)v odstavku 5 se črta zadnji stavek;

(e)vstavita se naslednja odstavka 5a in 5b:

„5a. Pri obrtnih in industrijskih geografskih označbah, za katere je Urad sporočil predhodno zavrnitev zaščite, lahko Urad na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahtevo države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z legitimnim interesom v celoti ali delno umakne zavrnitev, o kateri je bil predhodno uradno obveščen Mednarodni urad.

5b. Komisija ali pri obrtnih in industrijskih geografskih označbah Urad o takem umiku takoj obvesti Mednarodni urad.“;

(8)v členu 8(1) se vstavi naslednji stavek:

„Enako velja za odločitev Urada pri obrtnih in industrijskih geografskih označbah.“;

(9)člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

Razveljavitev učinkov geografske označbe iz tretje države, registrirane v mednarodnem registru, v Uniji

·1. Komisija ali pri obrtnih in industrijskih geografskih označbah Urad lahko na lastno pobudo ali na podlagi ustrezno utemeljene zahteve države članice, tretje države ali fizične ali pravne osebe z legitimnim interesom v celoti ali delno razveljavi učinke zaščite geografske označbe v enem ali več od naslednjih primerov:

·(a) geografska označba ni več zaščitena v pogodbenici porekla;

·(b) geografska označba ni več registrirana v mednarodnem registru;

·(c) ni več zagotovljena skladnost z obvezno vsebino iz člena 5(2) Skupnega pravilnika ali s podatki o kakovosti, slovesu ali značilnostih, kakor je določeno v členu 5(3) Skupnega pravilnika.

·2. Komisija sprejme izvedbene akte za namene odstavka 1. Zadevni izvedbeni akti se sprejmejo po postopku pregleda iz člena 15(2) šele potem, ko so fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenci, kakor so opredeljeni v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, imeli možnost uveljavljati svoje pravice.

·3. Kadar glede razveljavitve ni več dopustna pritožba, Komisija ali pri obrtnih in industrijskih geografskih označbah Urad takoj uradno obvesti Mednarodni urad o razveljavitvi učinkov mednarodne registracije geografske označbe na ozemlju Unije v skladu s točko (a) ali (c) odstavka 1.“;

(10)v členu 11 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:

„3. V zvezi z vsako označbo porekla iz države članice pogodbenice Lizbonskega sporazuma za proizvod, ki spada na področje uporabe Uredbe (EU) 2022/…, vendar še ni zaščiten na podlagi navedene uredbe, zadevna država članica na podlagi zahteve fizične ali pravne osebe iz točke (ii) člena 5(2) Ženevskega akta ali upravičenca, kakor je opredeljen v točki (xvii) člena 1 Ženevskega akta, ali na svojo lastno pobudo zahteva:

·registracijo označbe porekla na podlagi Uredbe (EU) 2022/… ali

·izbris registracije navedene označbe porekla iz mednarodnega registra.

Zadevna država članica uradno obvesti Urad o izbiri iz prvega pododstavka in vloži ustrezno zahtevo v enem letu po sprejetju Uredbe (EU) 2022/… Smiselno se uporablja postopek registracije iz člena 67(3) Uredbe (EU) 2022/…

V primerih iz točke (a) prvega pododstavka zadevna država članica zahteva mednarodno registracijo navedene označbe porekla na podlagi Ženevskega akta, če je ta država članica ratificirala Ženevski akt ali k njemu pristopila na podlagi pooblastila iz člena 3 Sklepa (EU) 2019/1754, v šestih mesecih od datuma registracije geografske označbe na podlagi Uredbe (EU) 2022/…

Zadevna država članica v sodelovanju z Uradom pri Mednarodnem uradu preveri, ali so v skladu s členom 7(4) Skupnega pravilnika potrebne morebitne spremembe za namen registracije na podlagi Ženevskega akta. Urad pooblasti zadevno državo članico, da opravi potrebne spremembe in o jih obvesti Mednarodni urad.

Če se zahteva za registracijo na podlagi Uredbe (EU) 2022/… zavrne in so bila izčrpana vsa s tem povezana upravna in sodna sredstva ali če zahteva za registracijo na podlagi Ženevskega akta ni bila predložena v skladu s tretjim pododstavkom tega odstavka, zadevna država članica nemudoma zahteva izbris registracije navedene označbe porekla iz mednarodnega registra.“

(11)v členu 15(1) se vstavi naslednja točka (e):

„(e) za obrtne in industrijske izdelke, ki spadajo na področje uporabe člena 2(1) Uredbe (EU) 2022/…, Odbor za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov, ustanovljen s členom 65 navedene uredbe.“

Člen 61

Spremembe Uredbe (EU) 2017/1001

Uredba (EU) 2017/1001 se spremeni:

(1)v členu 151(1) se po točki (b) vstavi naslednja točka (ba):

upravljanje in spodbujanje geografskih označb, zlasti nalog, ki jih ima na podlagi Uredbe (EU) št. 2022/[te uredbe] Evropskega parlamenta in Sveta, ter spodbujanje sistema geografskih označb;“;

(2)vstavi se naslednji člen 170a:

„Člen 170 a

Vzpostavitev sistema obveščanja in opozarjanja o domenskih imenih

1.Za domenska imena, registrirana pod domensko kodo države na najvišji ravni, ki se upravljajo ali vodijo v registru v Uniji, Urad vzpostavi sistem za obveščanje in opozarjanje o domenskih imenih. Ob vložitvi prijave za blagovno znamko EU sistem obveščanja in opozarjanja obvesti prijavitelje blagovne znamke EU, ali je njihova blagovna znamka razpoložljiva kot domensko ime, ter neobvezno prijavitelje in lastnike blagovne znamke EU, ko se registrira domensko ime, ki vsebuje enako ali podobno ime kot njihova blagovna znamka (opozorila o domenskih imenih).

2.Za namene odstavka 1 registri domenskih imen s kodami držav na najvišji ravni, vzpostavljeni v Uniji, Uradu sporočijo vse informacije in podatke, ki jih imajo in so potrebni za vodenje sistema obveščanja in opozarjanja o domenskih imenih.“

NASLOV VI

TEHNIČNA POMOČ

Člen 62

Tehnična pomoč Urada

Komisija se pooblasti za sprejemanje delegiranih aktov za dopolnitev te uredbe s pravili o pooblastitvi Urada za pregled in druge upravne naloge pri geografskih označbah obrtnih in industrijskih izdelkov tretjih držav, razen geografskih označb na podlagi Ženevskega akta Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah, predlaganih za zaščito na podlagi mednarodnih pogajanj ali mednarodnih sporazumov.

NASLOV VII

DODATNE DOLOČBE

Člen 63

Postopkovni jeziki

1.Vsi dokumenti in informacije, poslani Uradu pri postopkih iz te uredbe, so v enem od uradnih jezikov Unije.

2.Za naloge, prenesene na Urad na podlagi te uredbe, so jeziki Urada vsi uradni jeziki Unije v skladu z Uredbo št. 1 36 .

Člen 64

Informacijski sistem

Urad razvija, vodi in vzdržuje digitalni sistem iz člena 18(1) in register Unije za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov iz člena 26.

Člen 65

Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za geografske označbe obrtnih in industrijskih izdelkov. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 66

Izvajanje prenosa pooblastila

1.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov se prenese na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 29, 30 in 49 se prenese na Komisijo za obdobje sedmih let od [UL: datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem sedemletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.Prenos pooblastila iz členov 29, 30 in 49 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, po načelih iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 29, 30 in 49, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

NASLOV VIII

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 67

Prehodna zaščita geografskih označb

1.Posebna nacionalna zaščita geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke preneha [eno leto po začetku veljavnosti te uredbe].

2.Zainteresirane države članice do [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] obvestijo Komisijo in Urad, katera izmed svojih pravno zaščitenih imen ali v državah članicah, kjer ni sistema zaščite, katera izmed svojih z uporabo uveljavljenih imen želijo registrirati in zaščititi na podlagi te uredbe.

3.V skladu s postopkom iz členov 17 do 25 Urad ali v primerih iz člena 25 Komisija registrira imena iz odstavka 2 tega člena, ki so v skladu s členi 2, 5, 7 in 8. Člena 21 in 22 se ne uporabljata. Vendar se generični izrazi ne registrirajo.

4.Brez poseganja v odstavek 1 se nacionalna zaščita imen, sporočenih v skladu z odstavkom 2, ohrani do takrat, ko se sprejme odločitev o registraciji. Zoper odločitev se je mogoče pritožiti v skladu s členom 30.

Člen 68

Obveznost poročanja držav članic

1.Države članice ali njihovi nacionalni organi Komisiji vsaka štiri leta poročajo o strategiji in rezultatih vsega nadzora geografskih označb, opravljenega za preverjanje skladnosti s pravnimi zahtevami pri shemi zaščite, vzpostavljeni s to uredbo, ter izvrševanja geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke na trgu, tudi na spletu, kot je navedeno v členu 45 o imenovanju pristojnega organa, členu 46 o preverjanju skladnosti s specifikacijami izdelka, členu 47 o potrebni skrbnosti, členu 48 o izvrševanju geografskih označb na trgu in členu 55 o spletnih platformah.

2.Upravičene države članice Komisiji do [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] sporočijo informacije, zahtevane v členu 15, da se odločijo za postopek neposredne registracije. Na podlagi prejetih informacij Komisija sprejme sklep o pravici zadevne države članice, da se odloči za postopek neposredne registracije in torej ne imenuje nacionalnega organa, ki na nacionalni ravni upravlja postopke za vložitev zahtevka, spremembo specifikacije izdelka in preklic iz člena 15.

3.Države članice do [šest mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] obvestijo Komisijo, če se odločijo za medsebojno sodelovanje pri upravljanju nacionalnih postopkov iz poglavja II naslova II, kot je določeno v členu 6(4).

Člen 69

Klavzula o ponovnem pregledu

Komisija do [pet let po datumu začetka veljavnosti te uredbe] pripravi poročilo o izvajanju te uredbe, skupaj z morebitnimi predlogi za revizijo, ki se ji zdijo primerni.

Člen 70

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije. Uporablja se od 1. januarja 2024.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

(1)    COM(2021) 350 final.

(2)

   Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES.

(3)    UL C […], […], str. […].

(4)    UL C […], […], str. […].

(5)    Sklepi Sveta o politiki intelektualne lastnine in reviziji sistema industrijskih modelov v Uniji, 10. november 2020.

(6)

   Uredba (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 (UL L 130, 17.5.2019, str. 1).

(7)

   Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(8)

   Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(9)    UL L 271, 24.10.2019, str. 15.

(10)    Uredba Sveta (EGS) št. 2685/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(11)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(12)    Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(13)    Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(14)    Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(15)    Sklep Sveta z dne 22. decembra 1994 o sklenitvi sporazumov, doseženih v Urugvajskem krogu večstranskih pogajanj (1986–1994), v imenu Evropske skupnosti, v zvezi z zadevami, ki so v njeni pristojnosti (94/800/ES) (UL L 336, 23.12.1994, str. 1).

(16)    Delegirana uredba Komisije (EU) št. 664/2014 z dne 18. decembra 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo simbolov Unije za zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske označbe in zajamčene tradicionalne posebnosti ter v zvezi z nekaterimi pravili o izvoru, nekaterimi postopkovnimi pravili in nekaterimi dodatnimi prehodnimi pravili (UL L 179, 19.6.2014, str. 17).

(17)    Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine.

(18)

   Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218 13.8.2008, str. 30).

(19)    Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES.

(20)    Uredba (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (UL L 271, 24.10.2019, str. 1).

(21)    Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 154, 16.6.2017, str. 1).

(22)

   UL L 55, 28.2.2011, str. 13.

(23)    Medinstitucionalni sporazum med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje (UL L 123, 12.5.2016, str. 1).

(24)

   Uredba Sveta (EGS) št. 2685/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

(25)

   Uredba (EU) 2019/787 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju žganih pijač, uporabi imen žganih pijač pri predstavitvi in označevanju drugih živil, zaščiti geografskih označb žganih pijač, uporabi etanola in destilatov kmetijskega porekla v alkoholnih pijačah ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 110/2008 (UL L 130, 17.5.2019, str. 1).

(26)

   Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

(27)

   Uredba (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. novembra 2012 o shemah kakovosti kmetijskih proizvodov in živil (UL L 343, 14.12.2012, str. 1).

(28)

   Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(29)

   Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(30)

   Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(31)    Uredba (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o ukrepih Unije po njenem pristopu k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (UL L 271, 24.10.2019, str. 1).

(32)    Direktiva (EU) 2015/2436 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2015 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (UL L 336, 23.12.2015, str. 1).

(33)    Delegirana uredba Komisije (EU) št. 664/2014 z dne 18. decembra 2013 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1151/2012 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z določitvijo simbolov Unije za zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske označbe in zajamčene tradicionalne posebnosti ter v zvezi z nekaterimi pravili o izvoru, nekaterimi postopkovnimi pravili in nekaterimi dodatnimi prehodnimi pravili (UL L 179, 19.6.2014, str. 17).

(34)

   Uredba (EU) Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES.

(35)

   Sklep Sveta (EU) 2019/1754 z dne 7. oktobra 2019 o pristopu Evropske unije k Ženevskemu aktu Lizbonskega sporazuma o označbah porekla in geografskih označbah (UL L 271, 24.10.2019, str. 12).

(36)    Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti (UL 17, 6.10.1958, str. 385).

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 13.4.2022

COM(2022) 174 final

PRILOGE

k Predlogu

UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zaščiti geografskih označb za obrtne in industrijske izdelke ter spremembi uredb (EU) 2017/1001 in (EU) 2019/1753 Evropskega parlamenta in Sveta ter Sklepa Sveta (EU) 2019/1754

{SEC(2022) 193 final} - {SWD(2022) 114 final} - {SWD(2022) 115 final} - {SWD(2022) 116 final}

PRILOGA 1

Samoizjava iz člena 49

1.Ime in naslov gospodarskega subjekta: ...

[Opomba: navedite ime in naslov podjetja ali posameznega proizvajalca ter ime in naslov podpisnika samoizjave, če odstopa od gospodarskega subjekta: pooblaščeni predstavnik podjetja ali proizvajalca.]

2.Ime izdelka in vrsta blaga: ...

[Opomba: navedite polno ime z vsemi navedbami, pod katerimi se izdelek, označen z geografsko označbo, trži ali se namerava tržiti, in vrsto blaga, ki ji izdelek pripada.]

3.Status izdelka: ...

[Opomba: navedite, ali je zadevni izdelek že na trgu ali ne.]

4.Proizvodni obrati: ...

[Opomba: navedite vse proizvodne obrate, naslov, kontaktne podatke in dejavnost (faza proizvodnje po specifikaciji izdelka), ki tam poteka.]

5.Skupina proizvajalcev: ...

[Opomba: navedite ime in naslov skupine proizvajalcev, katere član je proizvajalec.]

6.Ime, številka spisa in datum registracije uporabljene geografske označbe: ...

[Opomba: zahtevo je mogoče izpolniti s sklicem na zadevni elektronski izpisek iz registra, ki ga je treba priložiti samoizjavi.]

7.Glavne točke specifikacije izdelka in sklic na elektronsko objavo: ...

[Opomba: vnos sledi navedbam v enotnem dokumentu: ime in opis izdelka, po potrebi vključno s posebnimi pravili o pakiranju in označevanju, ter kratka opredelitev geografskega območja.]

8.Opis ukrepov, ki jih je proizvajalec sprejel za zagotovitev skladnosti s specifikacijo izdelka: ...

[Opomba: navedite in na kratko opišite vse ukrepe (nadzor in preglede), ki jih je izvedel proizvajalec sam, združenje proizvajalcev ali pooblaščene tretje osebe od predložitve zadnje izjave.]

9.Dodatne informacije: ...

[Opomba: navedite vse dodatne informacije, ki se štejejo za pomembne za oceno, ali je izdelek skladen z zahtevami, npr. vzorce označevanja, če v zadevni specifikaciji izdelka obstaja pravilo o označevanju.]

10.Izjava o skladnosti z zahtevami specifikacije izdelka:

Navedeni izdelek, vključno z njegovimi značilnostmi in elementi, je v skladu s pravili zadevne specifikacije izdelka. Ves potrebni nadzor in pregledi za pravilno ugotavljanje skladnosti so bili opravljeni.

[Podpisnik se zaveda, da se v primeru lažnih izjav lahko naložijo sankcije.]

(kraj in datum):

(ime, funkcija) (podpis):

PRILOGA 2

Enotni dokument iz člena 8

[Navedite ime, kot je v točki 1 spodaj:] „…“

EU št.: [samo za uporabo v EU]

1.Ime [ZGO] …

[Navedite predlagano ime za registracijo, pri zahtevku za odobritev spremembe specifikacije izdelka pa registrirano ime.]

2.Država članica ali tretja država …

3.Opis obrtnega in industrijskega izdelka

3.1.Vrsta izdelka …

3.2.Opis izdelka, za katerega se uporablja ime iz točke 1 …

[Glavne točke iz člena 8(1), točka (b). Za opredelitev izdelka se uporabljajo opredelitve in standardi, ki se običajno uporabljajo za ta izdelek. Pri opisu izdelka se osredotočite na njegovo specifičnost, pri čemer uporabite merske enote in običajna ali tehnična merila za primerjavo, ne vključujte pa tehničnih značilnosti, ki veljajo za vse izdelke te vrste, in s tem povezanih obveznih pravnih zahtev, ki se uporabljajo za vse izdelke te vrste (člen 8(2).]

3.3.Surovine (samo za predelane izdelke) …

[Navedite vse zahteve glede kakovosti ali omejitve glede porekla surovin. Utemeljite vsako tako omejitev. Take omejitve morajo biti utemeljene glede na povezavo iz člena 7(1), točka (f).]

3.4.Posebne faze proizvodnje, ki jih je treba izvajati na opredeljenem geografskem območju …

[Utemeljite vsako omejitev ali odstopanje.]

3.5.Posebna pravila za pakiranje izdelka itn., za katerega se uporablja registrirano ime …

[Če jih ni, pustite prazno. Vsako omejitev utemeljite glede na izdelek.]

3.6.Posebna pravila za označevanje izdelka, za katerega se uporablja registrirano ime …

[Če jih ni, pustite prazno. Utemeljite vsako omejitev.]

4.Jedrnata opredelitev geografskega območja …

[Po potrebi vstavite zemljevid območja.]

5.Povezava z geografskim območjem …

Vzročna povezava med geografskim poreklom in po potrebi določeno kakovostjo, slovesom ali drugimi značilnostmi izdelka.

[Izrecno navedite, na katerih od navedenih dejavnikov (sloves, določena kakovost, druge značilnosti izdelka) temelji vzročna povezava, in podajte le informacije v zvezi z relevantnimi dejavniki, po potrebi vključno z elementi opisa izdelka ali metode proizvodnje, ki utemeljujejo povezavo.]

Sklic na objavo specifikacije izdelka

PRILOGA 3

Utemeljeni ugovor iz člena 22

1.Ime izdelka ...

[kot je navedeno v e-registru]

2.Uradni sklic: ...

[kot je navedeno v e-registru]

Referenčna številka: ...

Datum objave: ...

3.Kontaktni podatki

Skupina/organizacija/posameznik: ...

Ali nacionalni organ:

Oddelek: ...

Naslov: ...

Telefon + …

e-naslov: ...

4.Razlog za ugovor:

–neskladnost z opredelitvijo geografske označbe za obrtne in industrijske izdelke iz člena 5 te uredbe;

–pri predlagani registraciji gre za generični izraz iz člena 37;

–registracija imena bi bila v nasprotju s členom 38 (homonim ali delni homonim);

–registracija imena bi bila v nasprotju s členom 39 (že obstoječa blagovna znamka);

–registracija bi ogrozila obstoj imena, blagovne znamke ali izdelka po členu 12(1), točka (b).

5.Podrobnosti o ugovoru

Navedite ustrezno utemeljene razloge za ugovor in njegovo upravičenost.

Predložite tudi izjavo, v kateri obrazložite pravni interes za ugovor, razen če ugovor vložijo nacionalni organi (v tem primeru izjava o pravnem interesu ni potrebna). Ugovor mora vključevati podpis in datum.

(1)    Kontrolna točka: kontrolna točka v proizvodnem procesu, pri kateri se uporablja nadzorni ukrep.

(2)    Ciljna vrednost, če obstaja, ki jo je treba doseči na kontrolni točki.

(3)    Lastni nadzor: nadzor, ki ga izvaja proizvajalec sam; notranji nadzor: nadzor, ki ga izvaja skupina proizvajalcev; zunanji nadzor: nadzor, ki ga izvaja zunanji certifikacijski organ.

(4)    Pogostost: časovni presledek, v katerem se izvaja nadzor.