EUR-Lex Access to European Union law

Back to EUR-Lex homepage

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52022DC0800

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ o akcijskem načrtu EU za boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami

COM/2022/800 final

Bruselj, 13.12.2022

COM(2022) 800 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

o akcijskem načrtu EU za boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami


1.Uvod  

Nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami je donosen posel za organizirani kriminal ter v nekaterih primerih za udeležence v konfliktih in teroriste 1 . Razlogi za to so zlasti majhno tveganje za odkritje, možnost visokih marž ter privlačna velikost zakonitega 2 in nezakonitega trga, na katere vpliva stabilno do naraščajoče svetovno povpraševanje zbirateljev, vlagateljev in muzejev 3 .

Po podatkih Interpola je bilo leta 2020 na svetovni ravni zaseženih več kot 850 000 artefaktov, od tega več kot polovico v Evropi 4 . Od leta 2016 je bilo v okviru letne svetovne operacije Pandora izvedenih 407 aretacij in vrnjenih 147 050 kulturnih dobrin 5 . Ti podatki zakrivajo obsežnejšo težavo – ker veliko število primerov ni odkritih, je pravi obseg nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami verjetno veliko večji 6 .

Kulturne dobrine so pogosto zelo pomembne s kulturnega, umetniškega, zgodovinskega in znanstvenega vidika. Zato ima lahko nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami uničujoče in nepopravljive posledice za kulturno dediščino v EU in zunaj nje. Uničuje dele našega kolektivnega spomina in človeštvu odvzema pričevanja o njegovi zgodovini. Ogrožena so zlasti krizna in konfliktna območja. To je razvidno na primer iz razmer na Bližnjem in Srednjem vzhodu (npr. v Siriji, Iraku ali Libiji) in nazadnje v Ukrajini.

Za obravnavanje tega kompleksnega, po svoji naravi nadnacionalnega kriminalnega pojava je potreben prilagojen odziv na ravni EU, kot je določeno v strategiji EU za varnostno unijo za obdobje 2020–2025 7 in strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 8 . Komisija zato predlaga akcijski načrt. Cilj je čim bolj povečati potencial obstoječih ukrepov EU, poudariti področja, na katerih so potrebna dodatna prizadevanja, in navesti, kako obravnavati preostale izzive.

2.Kompleksen pojav, v zvezi s katerim je potreben prilagojen odziv

Tri glavne nezakonite dejavnosti, povezane z nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami, so (1) kraja in rop, (2) plenjenje (nezakoniti odvzem starodavnih relikvij z arheoloških najdišč, stavb ali spomenikov 9 ) in (3) ponarejanje kulturnih dobrin. Povezana kazniva dejanja vključujejo goljufijo, odstranitev ukradenega blaga (preprodajo), tihotapljenje ali korupcijo. Poleg nedovoljene trgovine lahko storilci kaznivih dejanj zlorabijo tudi zakonito pridobljene kulturne dobrine, in sicer za pranje denarja, izogibanje sankcijam 10 , davčno utajo ali financiranje terorizma.

Kazniva dejanja, povezana s kulturnimi dobrinami, imajo posebne značilnosti, po katerih se razlikujejo od drugih nezakonitih dejavnosti. Identiteto, verodostojnost, izvor 11 , poreklo 12 in pravni status kulturne dobrine je redko mogoče takoj ugotoviti in pogosto je za to potrebno posebno strokovno znanje. Drugič, javne in zasebne zbirke, spomeniki in izkopavališča so ranljivi za kraje in plenjenje, zlasti v konfliktnih in kriznih razmerah. Poleg tega je neregistrirane kulturne dobrine, zlasti z izkopavališč ali iz nekatalogiziranih zbirk, težko odkriti in jim slediti, ko se z njimi že nedovoljeno trguje. Tretjič, trg kulturnih dobrin ima nekatere pomanjkljivosti, ki privlačijo storilce kaznivih dejanj. Te vključujejo sprejemljivost anonimnosti in tajnosti 13 , subjektivnost in nestanovitnost cen ter možnost uporabe predmetov za shranjevanje in premikanje precejšnjih zneskov denarja 14 . Storilci kaznivih dejanj imajo koristi tudi od splošne neozaveščenosti o škodi, ki jo lahko povzroči nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami 15 .

Poleg tega storilci kaznivih dejanj povečano razpoložljivost kanalov za spletno prodajo izkoriščajo za povečanje svoje baze strank na zakonitem in nezakonitem trgu. To zaradi obsega kulturnih dobrin, ki jih je treba preveriti, šifriranja podatkov in števila jurisdikcij, ki bi lahko bile vpletene, pomeni dodatne izzive za organe kazenskega pregona 16 .

Poleg tega organi kazenskega pregona opažajo višjo stopnjo izpopolnjenosti organiziranih kriminalnih združb, ki nedovoljeno trgujejo s kulturnimi dobrinami, v primerjavi z drugimi vrstami organiziranih kaznivih dejanj zoper lastnino. Storilci kaznivih dejanj namerno delujejo čezmejno, da bi čim bolj povečali svoj dobiček, zakrijejo svoje sledi, se izogibajo prijetju in ponarejajo poreklo ali izvor kulturnih dobrin, s katerimi nedovoljeno trgujejo.

Preiskave primerov nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami so zato zapletene. Potrebno je posebno strokovno znanje o kulturnih dobrinah in sodelovanje velikega števila organov (kot so policija, carinski organi, organi za nadzor meja, ministrstva za kulturo, finančnoobveščevalne enote in sodstvo), pri čemer so zaradi čezmejne narave številnih primerov pogosto vključene različne jurisdikcije.

3.Akcijski načrt EU za boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami

V skladu s priporočili za okrepitev svetovnega ukrepanja zoper nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami na različnih področjih 17 je cilj tega akcijskega načrta učinkovito odvračati storilce kaznivih dejanj, obravnavati spreminjajoče se varnostne grožnje in zaščititi kulturno dediščino 18 . Akcijski načrt je osredotočen na štiri strateške cilje za učinkovit in celovit odziv:

I.izboljšanje preprečevanja in odkrivanja kaznivih dejanj, ki ju zagotavljajo udeleženci na trgu in ustanove za varstvo kulturne dediščine;

II.okrepitev kazenskega pregona in sodnih zmogljivosti;

III.spodbuditev mednarodnega sodelovanja;

IV.pridobitev podpore drugih ključnih deležnikov za varovanje kulturnih dobrin pred kriminalom.

Akcijski načrt uporablja široko opredelitev pojma kulturnih dobrin, ki vključuje artefakte zgodovinskega, umetniškega, znanstvenega ali etnološkega interesa, kot je navedena v Konvenciji Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih iz leta 1970 (v nadaljnjem besedilu: Unescova konvencija iz leta 1970) 19 . 

3.1 Preprečevanje in odkrivanje nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami, ki ju zagotavljajo udeleženci na trgu in ustanove za varstvo kulturne dediščine

Udeleženci na trgu kulturnih dobrin 20 , zbiratelji in ustanove za varstvo kulturne dediščine so v dobrem položaju, da pomagajo pri preprečevanju in odkrivanju kriminala, povezanega s kulturnimi dobrinami, saj so še posebej izpostavljeni tveganju, da bodo prišli v stik s kulturnimi dobrinami, s katerimi se nedovoljeno trguje, ali da bodo postali žrtve kaznivega dejanja zoper lastnino. Ključno je, da so ti deležniki ozaveščeni o veljavni zakonodaji in drugih nezakonodajnih orodjih, katerih cilj je preprečevanje in odkrivanje takih kaznivih dejanj 21 . Komisija je v rednem dialogu z ustanovami za varstvo kulturne dediščine, zlasti prek strokovne skupine za kulturno dediščino 22 . Poleg tega si je Komisija si je v sodelovanju z Unescom prizadevala poglobiti razumevanje trga umetnin in ustanov za varstvo kulturne dediščine glede pravil o primerni skrbnosti in etiki 23 . Unesco trenutno pripravlja revizijo mednarodnega kodeksa za trgovce s kulturnimi dobrinami, da bi se obravnavali izzivi, ki so se pojavili od njegovega sprejetja leta 1999, ter okrepila in pojasnila etična načela, ki bi morala urejati trg umetnin.

Ker je nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami običajno čezmejno kaznivo dejanje, ima zakonodaja EU na področju trgovine pomembno vlogo pri preprečevanju in odkrivanju takih kaznivih dejanj. Za izvoz kulturnih dobrin s carinskega območja Unije je potrebno izvozno dovoljenje, da bi se zagotovila enotna kontrola izvoza na zunanjih mejah EU 24 . Uvoz kulturnih dobrin spada na področje uporabe Uredbe (EU) 2019/880. Ta prepoveduje uvoz kulturnih dobrin, ki so bile nezakonito izvožene iz tretje države, za uvoz določenih kulturnih dobrin v Unijo pa določa zahteve za uvozna dovoljenja ali izjave uvoznikov. Uredba uvaja tudi centralizirani elektronski sistem za shranjevanje in izmenjavo informacij med državami članicami ter izpolnjevanje uvoznih formalnosti gospodarskih subjektov. Ta sistem bo začel delovati do junija 2025 25 . Je brezpapiren in bo zagotovil povezavo med zadevnimi carinskimi organi, organi za kulturo in obstoječimi zbirkami podatkov. Poleg tega ima potencial za zmanjšanje števila primerov ponarejanja listin in odpravlja potrebo po preverjanju verodostojnosti dovoljenj v papirni obliki. Komisija proučuje tudi možnost prihodnje razširitve tega sistema na izvozna dovoljenja na podlagi Uredbe (ES) št. 116/2009. Zakonodajo na področju uvoza in izvoza kulturnih dobrin dopolnjuje Direktiva 2014/60/EU o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice 26 .

Za nadaljnjo racionalizacijo izvajanja zakonodaje EU na področju uvoza in izvoza si Komisija redno izmenjuje informacije s carinskimi organi in organi za kulturne zadeve držav članic prek strokovne skupine za carinska vprašanja v zvezi s kulturnimi dobrinami, odbora za kulturne dobrine, ustanovljenega z Uredbo (ES) št. 116/2009 in Uredbo (EU) 2019/880, in projektne skupine za digitalizacijo kulturnih dobrin.

Podroben pregled in nadzor trgovine s kulturnimi dobrinami pa se na enotnem trgu lahko zelo razlikuje 27 . To storilcem kaznivih dejanj zagotavlja velike luknje za prikrivanje njihovih sledi in izvora predmeta. V skladu z Unescovo konvencijo iz leta 1970 28 in kot so opozorili deležniki s področja kazenskega pregona, s katerimi so bila izvedena posvetovanja, bi lahko ukrepi za povečanje sledljivosti 29 prenosa lastnine nad kulturnimi dobrinami znotraj enotnega trga pomembno prispevali k odkrivanju primerov nedovoljene trgovine in odvračanju storilcev kaznivih dejanj od infiltracije na trg kulturnih dobrin. Poleg tega bi se z določitvijo porekla kulturnih dobrin, ki spadajo na področje uporabe Direktive 2014/60/EU, izboljšalo delovanje samega mehanizma vračanja, določenega z navedeno direktivo 30 . Veliko držav članic je že uvedlo registre o prodaji kategorij kulturnih dobrin. Izvajanje podobnih ukrepov po vsej EU bi prispevalo k okrepljenemu preprečevanju in odkrivanju kriminala v čezmejnih primerih ter oblikovanju celovite slike o nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami na enotnem trgu. Poleg tega bi se lahko izboljšala učinkovitost obstoječih registrov o prodaji, na primer z zagotavljanjem digitalnega shranjevanja informacij in medsebojne povezanosti registrov.

Sprejmejo se lahko tudi ukrepi za zmanjšanje ranljivosti javnih in zasebnih zbirk kulturnih dobrin za kazniva dejanja zoper lastnino. Europol 31 poroča, da veliko primerov nedovoljene trgovine v EU vključuje kulturne dobrine, ukradene iz verskih objektov, ustanov za varstvo kulturne dediščine, muzejev ter zasebnih domov in zbirk. Javne in zasebne zbirke morajo razviti zavedanje o svojih ranljivostih za kazniva dejanja zoper lastnino, usposobiti osebje za uporabo zaščitnih ukrepov in vlagati v orodja za zaščito.

Podobno lahko lastniki ali upravljavci javnih in zasebnih zbirk sprejmejo prostovoljne ukrepe za boljšo zaščito pred kaznivimi dejanji zoper lastnino. Eden od ključnih ukrepov je vodenje posodobljenih popisov in zbirk podatkov o kulturnih dobrinah v zbirkah. Taki popisi olajšujejo identifikacijo in iskanje ukradenih predmetov. Tudi za zasebne zbirke so na voljo orodja, ki jih priporočajo organi kazenskega pregona, kot je Object-ID 32 Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM). Poročanje organom kazenskega pregona o primerih kaznivih dejanj zoper lastnino je še en način odkrivanja in preprečevanja kaznivih dejanj. Tako se zagotovi vključitev ukradenih kulturnih dobrin v nacionalne zbirke podatkov o ukradenih umetninah in Interpolovo zbirko podatkov o ukradenih umetniških delih. Z registracijo ukradenih kulturnih dobrin se poveča njihova prepoznavnost in zmanjša možnost preprodajalcev, da bi našli prodajne kanale v zakonitem gospodarstvu.

EU je že sprejela posebno zakonodajo za obravnavanje nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami na spletu. Akt o digitalnih storitvah 33 povečuje odgovornosti ponudnikov posredniških storitev, vključno s spletnimi platformami, ki potrošnike povezujejo s ponudniki blaga in storitev. Poleg tega ureja poročanje o nezakoniti vsebini, na primer o sumljivi prodaji 34 , omogoča javnim organom, da ponudnikom posredniških storitev s sedežem v drugih državah članicah pošljejo čezmejno odredbo o odstranitvi, ter povečuje obveznosti trgovcev glede sledljivosti. Komisija prek skupnega evropskega podatkovnega prostora za kulturno dediščino 35 in prihodnjega evropskega sodelovalnega oblaka za kulturno dediščino tudi podpira digitalizacijo in digitalno hrambo kulturne dediščine.

Ključna komponenta boja proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami je odkrivanje nezakonitih finančnih tokov. Poleg tega je treba posebno pozornost nameniti razširjenosti pranja denarja ali financiranja terorizma z zakonito pridobljenimi kulturnimi dobrinami. Zaradi pomislekov glede tega, da storilci kaznivih dejanj morda zlorabljajo sektor umetnin in starin za pranje premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, so bili predloženi pozivi k razširitvi regulativnega okvira EU za preprečevanje pranja denarja in boj proti financiranju terorizma. Direktiva o preprečevanju pranja denarja 36 se zdaj uporablja za udeležence na trgu umetnin in starin, kot so na primer galerije in dražbene hiše, ki trgujejo z umetniškimi deli ali delujejo kot posredniki pri trgovanju, in prostocarinska območja v zvezi s posli nad določenim pragom. Udeleženci na trgu so dolžni vključiti ocene tveganja in pristope na podlagi tveganja k preprečevanju in odkrivanju pranja denarja in financiranja terorizma, ukrepe za zmanjšanje in obvladovanje tveganja, učinkovito skrbno preverjanje strank ter identifikacijo strank in njihovih dejanskih lastnikov ter poročati o sumljivih poslih in dejavnostih nacionalnim finančnoobveščevalnim enotam. Poleg tega je v predlogu za novo uredbo o preprečevanju pranja denarja 37 za gotovinska plačila določena mejna vrednost na ravni EU v višini 10 000 EUR. Zaradi tega bi se lahko zmanjšala privlačnost trga kulturnih dobrin za pranje denarja.

Javni organi morajo dovolj dobro razumeti tveganja in ranljivosti v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma v sektorju kulturnih dobrin, da bi lahko po potrebi ustrezno ukrepali. Ustrezen okvir v ta namen zagotavljajo nacionalne ocene tveganja, ki so jih države članice izvedle v skladu z zakonodajo na področju preprečevanja pranja denarja 38 . Države članice lahko tudi objavijo smernice za zadevne subjekte v zasebnem sektorju v zvezi s tem, kako prepoznati zadevne posle ter izpolniti obveznosti preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma 39 . 

Komisija podpira projekt Projektne skupine za finančno ukrepanje o pranju denarja in financiranju terorizma, povezanima z umetninami, starinami in drugimi predmeti kulturne dediščine. Njegovi cilji vključujejo pomoč državam, pristojnim organom in zasebnemu sektorju pri razumevanju tega, kako lahko storilci kaznivih dejanj in teroristi zlorabijo trgovino s takimi predmeti, ter pri razvoju dobrih praks in priporočil za zmanjšanje teh tveganj 40 . Poleg tega Komisija stalno ocenjuje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vplivajo na enotni trg, kadar so povezana s čezmejnimi dejavnostmi. V okviru nadnacionalne ocene tveganja 41 ocenjuje in spremlja posebna tveganja trga umetnin in starin ter drugih povezanih sektorjev, kot so prostocarinska območja in skladišča umetnin 42 . 

Ključni ukrepi

Komisija bo:

·v tesnem sodelovanju z Unescom začela dialog s trgom umetnin o vprašanjih, povezanih z zaščito kulturnih dobrin in trgovino z njimi na enotnem trgu, vključno z dogodkom na visoki ravni v letu 2023;

·podpirala izmenjavo informacij med strokovnjaki za kulturno dediščino in ustreznimi organi z vrsto delavnic in dejavnosti vzajemnega učenja 43 ;

·na podlagi študije izvedljivosti raziskala možnost razširitve elektronskega sistema za urejanje uvoza kulturnih dobrin, tako da bo vključeval obravnavanje izvoza kulturnih dobrin;

·v letu 2024 začela študijo in na tej podlagi izdala smernice za države članice, da bi jim pomagala vzpostaviti registre o prodaji za izboljšanje sledljivosti kulturnih dobrin na enotnem trgu (vključno s spletno prodajo);

·sodelovala z ICOM pri spodbujanju etičnega kodeksa ICOM za muzeje, izboljšanju zmogljivosti in zagotavljanju usposabljanj osebja v muzejih in ustanovah za varstvo kulturne dediščine v več državah članicah, da bi bolje evidentirali in zavarovali svoje zbirke.

Države članice se spodbujajo, da:

·prek carinskega informacijskega sistema okrepijo učinkovito sodelovanje in izmenjavo informacij med carinskimi organi in s Komisijo 44 v boju proti goljufijam, povezanim s kulturnimi dobrinami;

·sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da javne in zasebne zbirke ustrezno registrirajo svojo lastnino v zbirkah podatkov ter primere kaznivih dejanj zoper lastnino prijavijo organom kazenskega pregona, pri čemer uporabijo mednarodno dogovorjene standarde in orodja (kot je standard Object ID ali Interpolova zbirka podatkov o ukradenih umetniških delih);

·v okviru svoje nacionalne ocene tveganja v skladu z zakonodajo na področju preprečevanja pranja denarja opredelijo, ocenijo in razumejo tveganja nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami, pranja denarja in financiranja terorizma ter sprejmejo ustrezne ukrepe za zmanjšanje teh tveganj;

·ozaveščajo in izdajo smernice za zasebni sektor v zvezi s tem, kako čim bolje izpolniti obveznosti preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v sodelovanju s pristojnimi organi 45 ;

·izboljšajo sodelovanje med pooblaščenimi subjekti s trga umetnin in starin, finančnim sektorjem ter finančnoobveščevalnimi enotami z izmenjavo znanja in usposabljanjem o tveganjih in vrstah nezakonitih dejavnosti, povezanih s kulturnimi dobrinami, ob upoštevanju možnosti sodelovanja med javnimi in zasebnimi subjekti;

·spodbujajo Unescov mednarodni etični kodeks za trgovce s kulturnimi dobrinami in etični kodeks za muzeje Mednarodnega muzejskega sveta.

3.2 Okrepitev zmogljivosti organov kazenskega pregona in sodstva

Zaradi zapletene narave nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami se organi kazenskega pregona in sodstvo spopadajo s posebnimi izzivi. Potrebni so nadaljnji ukrepi za povečanje njihove zmogljivosti za učinkovito obravnavanje primerov nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami v skladu z zadevnimi nalogami in odgovornostmi organov v okviru prava EU in nacionalnega prava.

Razpoložljivi obveščevalni podatki trenutno ne odražajo ustrezno razširjenosti nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami. Eden od razlogov za pomanjkanje podatkov o nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami je ta, da primeri nedovoljene trgovine niso ustrezno registrirani. Glavna ovira za zbiranje celovitih obveščevalnih podatkov za celotno EU je ta, da ni niti enotne metodologije za zbiranje podatkov niti enotne kategorizacije kaznivih dejanj, povezanih s kulturnimi dobrinami. Da bi se olajšala enotna kategorizacija, celovit katalog kaznivih dejanj zoper kulturne dobrine, določen v okviru Konvencije Sveta Evrope o protipravnih ravnanjih v zvezi s kulturnimi dobrinami (v nadaljnjem besedilu: konvencija iz Nikozije) 46 , vsebuje smernice o kategorijah kaznivih dejanj, ki jih lahko uporabijo organi držav članic. 

Javni organi morajo ustrezno poznati način delovanja storilcev kaznivih dejanj in si med seboj izmenjavati informacije, da bi lahko čim bolje uporabili svoje vire. To poznavanje bi moralo vključevati zlasti regionalne razlike 47 med preprodajalci, na primer z vidika organizacijske strukture, ogroženih kulturnih dobrin, poti nedovoljene trgovine ali metod pranja denarja ter ponarejanja porekla in izvora dobrin. To znanje lahko olajša bolj ciljno usmerjena iskanja in učinkovito uporabo razpoložljivih virov. Operativni ukrepi Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT) lahko prav tako prispevajo k boljšemu razumevanju praks preprodajalcev in obsega nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami.

Javni organi morajo poznati tudi zahteve glede znotrajagencijskega in medagencijskega 48 sodelovanja ter možnosti sodelovanja v danem primeru. Da bi se podprla prizadevanja javnih organov za krepitev njihove zmogljivosti, je Unesco objavil zbirko orodij z naslovom Fighting the illicit trafficking of cultural property: a toolkit for European judiciary and law enforcement (Boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami: zbirka orodij za evropsko sodstvo in organe kazenskega pregona), razvito v okviru sodelovanja med EU in Unescom. Komisija podpira Unesco pri prevajanju zbirke orodij v dodatne jezike zadevnih držav. Poleg tega je UNODC razvil orodje za praktično pomoč 49 pri izvajanju mednarodnih smernic 50 .

Javni organi potrebujejo posebno strokovno znanje in orodja 51 za odkrivanje in preiskovanje primerov nedovoljene trgovine. To v skladu z Interpolovimi priporočili vključuje ustrezno evidentiranje ukradenih predmetov na nacionalni in mednarodni ravni ter potrebna znanja in spretnosti pristojnih organov, ki se zagotovijo zlasti z vzpostavitvijo specializiranih enot na nacionalni ravni, namenjenih izključno preiskavam nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami 52 , kot je določeno v Unescovi konvenciji iz leta 1970. Specializirane skupine tožilcev so se prav tako izkazale za učinkovite pri poglabljanju obsega preiskav. Drug pomemben dejavnik je pravočasen dostop do strokovnega znanja umetnostnih zgodovinarjev, arheologov ali drugih strokovnjakov za kulturne dobrine, da bi se identificirale zasežene kulturne dobrine, določila njihova pristnost ali količinsko opredelila morebitna škoda na lokacijah, na katerih je potekalo plenjenje ali ki so izpostavljene tveganju plenjenja.

Tehnologija je ključna za podporo organom kazenskega pregona in varovanje kulturnih dobrin pred nedovoljenim trgovanjem z njimi. Ta vključuje programsko opremo za registracijo ukradenih predmetov in odkrivanje nezakonitih kulturnih dobrin na trgu, tehnologijo zračnega nadzora za varovanje ogroženih lokacij ali spletna preiskovalna orodja, tudi tista, ki temeljijo na umetni inteligenci. Organi kazenskega pregona zlasti potrebujejo posebna orodja za odkrivanje, da bi lahko učinkovito obravnavali količino predmetov, ki jih je treba preveriti pri spletnih preiskavah, na primer za sistematično pregledovanje spleta v iskanju fotografij in drugih podatkov o kulturnih dobrinah, ki se nezakonito prodajajo.

Organi bi lahko tudi proučili možnost razširitve obsega preiskav, tako da bi poleg povrnitve dobrin, s katerimi se nedovoljeno trguje, zajele tudi kriminalne mreže in nezakonite denarne tokove za posameznimi primeri nedovoljene trgovine. Tako določanje obsega preiskav je v skladu z mednarodnimi priporočili (npr. Interpolovimi), strategijo EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 in skupnimi horizontalnimi strateškimi cilji EMPACT. Na ravni EU in mednarodni ravni lahko preiskave podprejo Europol 53 , agencija EU za upravljanje meja (Frontex) 54 in Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) v skladu z njihovimi zadevnimi mandati, lahko pa se tudi podprejo s sodelovanjem partnerjev, kot so Interpol, Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) ali Svetovna carinska organizacija. Poleg tega se sodelovanje lahko zagotovi v okviru drugih zadevnih instrumentov za sodelovanje na področju kazenskega pregona in pravosodno sodelovanje 55 . Evropsko javno tožilstvo (EJT) bi lahko preiskovalo in kazensko preganjalo specifična protipravna ravnanja v zvezi z nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami, ki spadajo v njegovo pristojnost 56 . Komisija je zavezana zagotavljanju, da lahko EJT učinkovito opravlja svoje naloge, dodeljene z Uredbo (EU) 2017/1939, tudi s krepitvijo njegovega sodelovanja z državami nečlanicami EU. 

Zaradi čezmejne narave kaznivega dejanja se lahko boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami okrepi z boljšimi izmenjavami med nacionalnimi organi. Da bi se izboljšala izmenjava strateških informacij in dobrih praks ter spodbudila skupna prizadevanja v zvezi z bojem proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami, je Svet leta 2012 vzpostavil neuradno mrežo organov kazenskega pregona držav članic z imenom EU CULTNET 57 . Ta mreža ima velik potencial za podporo organom kazenskega pregona držav članic pri obravnavanju primerov nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami, zlasti s sodelovanjem pri projektih skupnega interesa in razvojem posebnih ukrepov, prilagojenih potrebam organov kazenskega pregona. Komisija bo še naprej sodelovala z državami članicami, da bi olajšala in okrepila sodelovanje organov kazenskega pregona prek mreže EU CULTNET.

Preprodajalci s kulturnimi dobrinami imajo koristi od neenakomerne inkriminacije zadevnih kaznivih dejanj po EU. Konvencija iz Nikozije Sveta Evrope 58 je edina mednarodna pogodba, ki posebej obravnava inkriminacijo nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami. Izvedbeni ukrepi, določeni v Konvenciji, vključujejo inkriminacijo kraje, nezakonitega uvoza/izvoza, nezakonitih izkopavanj, nezakonite pridobitve in dajanja na trg ter ponarejanja listin. Na podlagi teh ukrepov bi se s povečanjem števila preiskav ter možnosti za povrnitev in odvzem ukradenih kulturnih dobrin otežile dejavnosti nedovoljene trgovine. Da bi se razbili poslovni modeli kriminalnih združb, je Komisija nedavno predlagala zaostritev pravil EU o povrnitvi in odvzemu sredstev 59 , v skladu s katerimi bi morale države članice slediti premoženju, pridobljenemu z nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami, ter tako premoženje začasno zavarovati in odvzeti, kadar se nedovoljena trgovina izvaja v okviru organizirane kriminalne združbe. Poleg tega Komisija išče načine, kako povečati odgovornost posameznikov in pravnih oseb, vpletenih v kršitev omejevalnih ukrepov Unije 60 . To bi vplivalo tudi na tiste posameznike in pravne osebe, ki so vpleteni v uporabo predmetov kulturne dediščine za izogibanje omejevalnim ukrepom Unije.

Ključni ukrepi

Komisija bo:

·s podporo Europola opredelila in omogočila enotnejše kategorije za zbiranje podatkov, kar bi lahko v prihodnosti privedlo do zbiranja podatkov po vsej EU prek Eurostata;

·proučila ukrepe za uskladitev in medsebojno povezanost zbirk podatkov držav članic o ukradenih kulturnih dobrinah po vsej EU, vključno s povezavo z Interpolovo zbirko podatkov o ukradenih umetniških delih;

·nadaljevala financiranje razvoja rešitev za izboljšanje sledljivosti in odkrivanja kulturnih dobrin zaradi njihovega varovanja pred grožnjami, ki jih povzroča človek (vključno s kriminalom), ter obravnavanje različnih vidikov varovanja kulturnih dobrin, vključno z ukrepi sledljivosti, pa tudi odkrivanjem kulturnih dobrin, s katerimi se nedovoljeno trguje, in sledenjem takim dobrinam 61 ;

·dodala nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami v začetno usposabljanje uradnikov stalne enote agencije Frontex za odkrivanje čezmejnih kaznivih dejanj;

·ocenila obstoječa digitalna orodja za preiskave (tudi tista, ki jih financira Komisija) in spodbujala dostop držav članic do teh orodij ob podpori Europolovega laboratorija za inovacije;

·evidentirala nacionalno zakonodajo držav članic, ki inkriminira nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami, in izvajanje konvencije iz Nikozije.

Države članice se spodbujajo, da:

·vzpostavijo in ustrezno upravljajo namenske nacionalne zbirke podatkov o ukradenih kulturnih dobrinah;

·prijavijo ukradene kulturne dobrine Interpolu prek njegove zbirke podatkov o ukradenih umetniških delih;

·izmenjujejo informacije o primerih nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami z Europolom in Interpolom, da bi se izboljšal pregled nad obveščevalnimi podatki;

·čim bolj povečajo potencial platforme EMPACT za primere nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami, tudi v zvezi s preiskavami kriminalnih mrež in povezanih nezakonitih denarnih tokov;

·v celoti izkoristijo Europolovo in Eurojustovo podporo ter strokovno znanje na področju čezmejnega sodelovanja na področju kazenskega pregona in pravosodnega sodelovanja;

·zagotovijo ustrezno gradnjo zmogljivosti nacionalnih organov kazenskega pregona in pravosodnih organov, na primer z vzpostavitvijo in usposabljanjem specializiranih enot kazenskega pregona in specializiranih skupin tožilcev ter zagotavljanjem osnovnega usposabljanja pripadnikov policije, carinskih organov in mejne straže, ki sodelujejo pri rutinskih pregledih;

·sklenejo memorandum o soglasju med zadevnimi organi kazenskega pregona in zadevnimi ustanovami za varstvo kulturne dediščine, da bi se zagotovila ustrezno ravnanje z zaseženimi ali odvzetimi kulturnimi dobrinami in njihovo skladiščenje;

·podprejo okrepitev in kontinuiteto mreže EU CULTNET, da bi se v celoti izkoristil njen potencial, vključno z napotitvijo ustreznega osebja v Europol v ta namen in razvojem skupnih ukrepov, kot je izboljšanje hitrega dostopa organov kazenskega pregona do potrebnega strokovnega znanja arheologov ali umetnostnih zgodovinarjev 62 ;

·podpišejo, ratificirajo in izvajajo konvencijo iz Nikozije Sveta Evrope 63 .

3.3 Okrepitev mednarodnega sodelovanja

Za učinkovit boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami je potrebno delovanje zunaj meja EU. Zunanje delovanje EU vključuje večstransko in dvostransko sodelovanje ter je osredotočeno na ukrepe v državah izvora in tranzita in namembnih državah zunaj EU. Ukrepi vključujejo podporo varovanju kulturne dediščine in arheoloških najdišč, vzpostavitvi nacionalnih zbirk podatkov o kulturnih dobrinah ter gradnji zmogljivosti za organe kazenskega pregona in sodstvo.

Službe Komisije in Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) še naprej podpirajo globalni odziv na nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami. Varovanje kulturne dediščine bodo nadalje vključevale v zunanje delovanje EU, ki zajema odzivanje na krize in izredne razmere, pa tudi razvojno sodelovanje ter mednarodno in večstransko sodelovanje, ter v skupno varnostno in obrambno politiko. Poleg tega bodo službe Komisije skupaj z ESZD v skladu s svojimi nalogami in veljavnimi postopki v okviru prava EU še naprej krepile sodelovanje z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami 64 za boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami ter nadalje spodbujale razvoj in spoštovanje ustreznih mednarodnih pravnih okvirov in standardov.

Kar zadeva dvostransko ali regionalno sodelovanje z državami nečlanicami EU, je EU varovanje kulturnih dobrin pred nedovoljeno trgovino vključila v dvostranske sporazume o sodelovanju, kot so prednostne naloge partnerstva EU z Egiptom 65 ali program pomoči med Evropo in Latinsko Ameriko za boj proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (El PacCto). Na podlagi tega so bila vzpostavljena nova orodja sodelovanja za preiskovanje nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami 66 . Poleg tega je EU podpirala dejavnosti, povezane z bojem proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami na Zahodnem Balkanu, ter je finančno podporo za varovanje kulturne dediščine zagotovila državam izvora in tranzita kulturnih dobrin, s katerimi se nedovoljeno trguje, kot so Mali, Tunizija, Libanon, Irak, Sirija, Libija in Jemen 67 . Kar zadeva gradnjo zmogljivosti, Komisija podpira partnerske države tudi na področju povrnitve sredstev. Financira ukrepe pomoči, katerih cilj je okrepiti čezmejno sodelovanje za sledenje sredstvom ter za njihovo preiskavo, zaseg in odvzem 68 . 

EU si na svetovni ravni prizadeva tudi za boj proti nezakonitim finančnim tokovom, povezanim s kulturnimi dobrinami. To se izvaja prek globalnega instrumenta EU za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Cilj globalnega instrumenta je pomagati državam pri prilagajanju standardom Projektne skupine za finančno ukrepanje, ki zagotavljajo usklajen globalen odziv pri preprečevanju organiziranega kriminala, korupcije in terorizma. Ukrepi vključujejo izboljšanje preiskav in olajšanje sodelovanja med zadevnimi organi partnerskih držav, kot so na primer finančnoobveščevalne enote.

Z ukrepi EU se obravnavajo zlasti ranljivost kulturnih dobrin za škodo zaradi kaznivih dejanj v konfliktnih in kriznih regijah 69 . Njihov napredek spremlja ESZD v sodelovanju s službami Komisije in državami članicami 70 . To vključuje neformalno projektno skupino strokovnjakov iz ESZD in zadevnih služb Komisije, ki omogoča izmenjavo informacij in olajšuje nove konkretne ukrepe. Ker imajo lahko uslužbenci, napoteni na misije in operacije, pomembno vlogo pri varovanju kulturnih dobrin, bo nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami vključena v namenske module usposabljanja na področju kulturne dediščine v konfliktih in krizah v okviru skupne varnostne in obrambne politike. Še en pomemben primer je zagotavljanje podpore državam, izpostavljenim tveganju plenjenja, s tehnologijo satelitov in dronov v okviru programa Evropske unije za opazovanje in spremljanje Zemlje (Copernicus). 

Zaradi vojne agresije Rusije proti Ukrajini je potrebno nadaljnje ukrepanje za zaščito ukrajinskih kulturnih dobrin. Službe Komisije in ESZD bodo še naprej na različne načine podpirale zaščito kulturnih dobrin v Ukrajini, vključno s pomočjo za varovanje in evakuacijo kulturnih dobrin 71 . V ta namen si v okviru namenske projektne skupine redno izmenjujejo dobre prakse, pridobljene izkušnje in možne nove ukrepe. Ukrepi vključujejo finančno podporo za varovanje stavb in zbirk ter podporo strokovnjakom na področju kulturne dediščine, ki jim omogoča nadaljevanje dela v Ukrajini, v sodelovanju z Mednarodno zvezo za zaščito dediščine na konfliktnih območjih 72 . Poleg tega je bil prvič aktiviran mehanizem Unije na področju civilne zaščite za zagotavljanje pomoči na področju varovanja kulturne dediščine 73 . Program House of Europe II, financiran iz Instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, bo vključeval podporo za ohranjanje in promocijo ukrajinske kulturne dediščine.

Komisija pozdravlja obstoječo podporo, ki jo države članice zagotavljajo državam izvora ali tranzita, ki niso članice EU, vključno z državami v konfliktih in krizah, na primer na Bližnjem vzhodu 74 in v Ukrajini.

Ključni ukrepi

Službe Komisije bodo v sodelovanju z ESZD in po potrebi z državami članicami:

·spremljale napredek pri izvajanju sklepov Sveta o pristopu EU h kulturni dediščini v konfliktih in krizah ter poročale o njem;

·povečale podporo varovanju ukrajinskih kulturnih dobrin pred uničenjem, in sicer tako, da bodo podprle evakuacijo in fizično zaščito zbirk;

·povečale zmogljivosti tretjih držav za čezmejno sodelovanje in preiskave na področju pranja denarja, povezanega s kulturnimi dobrinami, zlasti z razširitvijo področja uporabe globalnega instrumenta EU za preprečevanje pranja denarja, da bo vključevalo Azijo in Latinsko Ameriko.

3.4 Izboljšanje varovanja kulturnih dobrin pred nedovoljeno trgovino s čim večjo podporo deležnikov

Posvetovanja z deležniki, vključno z Unescom in uradom UNODC, so pokazala, da je ozaveščenost javnosti o škodi, ki jo lahko povzroči nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, omejena. Ključno je, da ozaveščanje o pomenu kulturne dediščine in škodi, ki jo povzroča nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami, doseže več kot le organe kazenskega pregona in skupnosti kulturne dediščine. Ciljna publika vključuje potencialne kupce kulturnih dobrin, mlade, novinarje, posameznike ali subjekte, ki lahko vplivajo na javno mnenje o kulturnih dobrinah, ter skupnosti v državah izvora, ki lahko vplivajo na način ohranjanja in varovanja lokalnih kulturnih dobrin.

Komisija v ta namen podpira več projektov ozaveščanja. Za ozaveščanje o varovanju kulturne dediščine v Ukrajini podpira kampanjo #ArtvsWar. Poleg tega sodeluje z Unescom in podpira njegovo kampanjo „The Real Price of Art“ (Prava cena umetniškega dela) za ozaveščanje potencialnih kupcev o vplivu nedovoljene trgovine na kulturno dediščino. Da bi se dosegla širša javnost, Komisija podpira pripravo učnega gradiva o varovanju kulturne dediščine 75 in njegovo promocijo po celotni EU prek platforme School Education Gateway. EU podpira tudi vključevanje mladih. Združenje evropskih študentov za kulturno dediščino, ustanovljeno ob evropskem letu kulturne dediščine 2018, je na primer del mrežnega projekta „European Cultural Heritage Agora: Empowering Europe’s Civil Society Movement for Heritage“ (Agora za evropsko kulturno dediščino: opolnomočenje evropskega gibanja civilne družbe za dediščino), ki se podpira prek programa Ustvarjalna Evropa.

Ključni ukrepi

Službe Komisije bodo, kjer je ustrezno v sodelovanju z ESZD:

·zagotovile finančno podporo ICOM za posodobitev opazovalnice ICOM, ki centralizira in razširja različne instrumente in gradivo za mednarodno ozaveščenost javnosti ter usmerjenost politike v varovanje kulturnih dobrin;

·podprle Unesco pri oblikovanju priročnika za novinarje za poročanje o kaznivih dejanjih, povezanih s kulturno dediščino;

·podprle pobude za vključevanje mladih prek programa Ustvarjalna Evropa, evropske solidarnostne enote in programa Erasmus+;

·začele dialog z zadevnimi mladinskimi organizacijami, da bi jih ozaveščale o potrebi po varovanju kulturne dediščine pred uničenjem, krajo in plenjenjem.  

4.Sklepna ugotovitev

Nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami ni kaznivo dejanje brez žrtev: spodbuja dejavnosti, ki ogrožajo varnost državljanov EU, poleg tega pa lahko tudi povzroči nepopravljivo škodo naši kulturni dediščini in posledično naši skupni identiteti. Zato so za boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami potrebna dodatna skupna in trajna prizadevanja širokega nabora deležnikov v EU in zunaj nje. Ta akcijski načrt EU in državam članicam zagotavlja celovit okvir za izboljšanje preprečevanja in odkrivanja nedovoljene trgovine s kulturnimi dobrinami in povezanih kaznivih dejanj ter odziv kazenskega pravosodja nanje. Komisija Evropski parlament in Svet poziva, naj potrdita ta akcijski načrt in podpreta njegovo izvajanje.

(1)

     Glej na primer resolucije Varnostnega sveta ZN 2199 (2015), 2253 (2015), 2322 (2016), 2347 (2017), 2462 (2019) in 2617 (2021) ter Rimsko deklaracijo ministrov za kulturo skupine G20 z dne 30. julija 2021.

(2)

     Leta 2021 je bila vrednost „zakonitega“ trga umetnin in starin na svetovni ravni ocenjena na 65 milijard USD, kar je 29 % več kot leta 2020 in presega ravni pred pandemijo COVID-19; glej poročilo Art Basel & UBS o trgu umetnin leta 2022 avtorice Clare McAndrew (The Art Market 2022 – An Art Basel & UBS Report).

(3)

     Glej Europolovo oceno ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala iz leta 2021.

(4)

     Interpol, Assessing Crimes Against Cultural Property 2020 (poročilo iz leta 2020 o oceni kaznivih dejanj zoper kulturne dobrine).

(5)

     Operativni del Evropske večdisciplinarne platforme proti grožnjam kriminala (EMPACT). Glej https://www.europol.europa.eu/media-press/newsroom/news/total-of-52-arrests-in-operation-across-28-countries-targeting-trafficking-in-cultural-goods .

(6)

     Glej končno poročilo Evropske komisije iz leta 2019 z naslovom Illicit trade in cultural goods in Europe - Characteristics, criminal justice responses and an analysis of the applicability of technologies in the combat against the trade (Nezakonita trgovina s kulturnimi dobrinami – Značilnosti, odzivi kazenskega pravosodja in analiza uporabnosti tehnologij v boju proti trgovini), str. 81, 159 in 160.

(7)

     Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji EU za varnostno unijo (COM(2020) 605 final) .

(8)

     Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o strategiji EU za boj proti organiziranemu kriminalu za obdobje 2021–2025 (COM(2021) 170 final).

(9)

     Vključno s plenjenjem med vojno, ki se v običajnem mednarodnem humanitarnem pravu šteje za vojni zločin. Glej https://ihl-databases.icrc.org/customary-ihl/eng/docs/v1_rul_rule52 .

(10)

     Glej na primer poročilo uslužbencev stalnega pododbora za preiskave v okviru odbora za domovinsko varnost in vladne zadeve senata Združenih držav Amerike z naslovom The Art Industry and U.S. Policies that Undermine Sanctions (Umetniška industrija in politike ZDA, ki ogrožajo sankcije), 2020.

(11)

     Lokacija na kraju samem predmeta na datum njegovega arheološkega odkritja.

(12)

     Podrobnosti o nadzorni verigi predmeta „od začetka do zdaj“.

(13)

     Na primer uporaba gotovinskih transakcij, anonimnost kupcev ter uporaba slamnatih družb in prostocarinskih območij.

(14)

     Glej na primer obvestilo francoskega urada za preprečevanje pranja urada TRACFIN (Traitement du renseignement et action contre les circuits financiers clandestins) o ranljivostih trga umetnin za pranje denarja in financiranje terorizma, št. 16, junij 2018.

(15)

     Glej poročilo iz opombe 7, str. 70, 81 ter 158–160.

(16)

     Če ni natančneje določeno, se izraz organi kazenskega pregona, kot se uporablja v tem dokumentu, nanaša na policijo, carinske organe, organe za nadzor meja ali druge zadevne organe, ki izvajajo naloge za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj.

(17)

     Glej zlasti resolucije Varnostnega sveta ZN 2199 (2015), 2253 (2015), 2322 (2016), 2347 (2017), 2462 (2019) in 2617 (2021), Resolucijo Generalne skupščine ZN A/RES/69/196 (International Guidelines for Crime Prevention and Criminal Justice Responses with Respect to Trafficking in Cultural Property and Other Related Offences (Mednarodne smernice za preprečevanje kriminala in odzive kazenskega pravosodja v zvezi z nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami in drugimi povezanimi kaznivimi dejanji)), poročilo Konference pogodbenic Konvencije ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu o njenem desetem zasedanju (UNTOC COP/2020/10, Resolucija 10/7), Konvencijo OZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) o ukrepih za prepoved in preprečevanje nedovoljenega uvoza in izvoza kulturnih dobrin ter prenosa lastninske pravice na njih iz leta 1970, Konvencijo Unidroita o ukradenih ali nezakonito izvoženih predmetih kulturne dediščine iz leta 1995, Rimsko deklaracijo ministrov za kulturo skupine G20 z dne 30. julija 2021 ter Interpolovo poročilo z naslovom Assessing Crimes Against Cultural Property 2020, The Safety and Security of Cultural Heritage in Zones of War or Instability (Ocena kaznivih dejanj zoper kulturne dobrine iz leta 2020, Varnost in zaščita kulturne dediščine na vojnih in destabiliziranih območjih), objavljeno v okviru serije Znanost za varnost in mir Organizacije Severnoatlantske pogodbe (NATO) leta 2021, ter izjavo z Unescove svetovne konference o kulturnih politikah in trajnostnem razvoju (MONDIACULT 2022).

(18)

     Glej tudi Resolucijo A/RES/69/196 Generalne skupščine ZN.

(19)

     Člen 1 Unescove konvencije iz leta 1970.

(20)

     Vključno z različnimi udeleženci, ki sodelujejo pri poslih na trgu umetnin, kot so kupci, galerije, dražbene hiše, nadaljnji trgovci s kulturnimi dobrinami (tudi platforme za spletno prodajo), prostocarinska območja, skladišča umetnin, strokovnjaki za kulturne dobrine, podjetja, ki sodelujejo pri financiranju poslov s kulturnimi dobrinami, ter računovodje, revizorji, davčni svetovalci in pravni strokovnjaki, ki sodelujejo pri poslih s kulturnimi dobrinami.

(21)

     Za trge umetnin in kulturne ustanove veljajo pravila in druge norme glede primerne skrbnosti, skrbnega ravnanja ali poročanja o strankah, poreklu kulturnih dobrin ali poslih. Ta pravila in norme izhajajo iz tržne prakse, kodeksov ravnanja (kot je Unescov mednarodni etični kodeks za trgovce s kulturnimi dobrinami ali etični kodeks za muzeje Mednarodnega muzejskega sveta), sodne prakse ali zakonodaje (na primer Direktiva (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, kot je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 (UL L 156, 19.6.2018, str. 43), Direktiva 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice (UL L 159, 28.5.2014, str. 1), ali nacionalne zahteve glede vpisovanja prodaj v registre).

(22)

      https://ec.europa.eu/transparency/expert-groups-register/screen/expert-groups/consult?lang=sl&do=groupDetail.groupDetail&groupID=3204

(23)

     Za več informacij glej: https://en.unesco.org/fighttrafficking/eu-cooperation.

(24)

     Uredba Sveta (ES) št. 116/2009 z dne 18. decembra 2008 o izvozu predmetov kulturne dediščine (UL L 39, 10.2.2009, str. 1) in Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1081/2012 z dne 9. novembra 2012 o določbah za izvedbo Uredbe Sveta (ES) št. 116/2009 o izvozu predmetov kulturne dediščine (UL L 324, 22.11.2012, str. 1).

(25)

     Glej Uredbo (EU) 2019/880 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vnosu in uvozu predmetov kulturne dediščine, ki jo dopolnjuje Izvedbena uredba Komisije (EU) 2021/1079 z dne 24. junija 2021. Kar zadeva Sirijo in Irak, glej člen 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1210/2003 z dne 7. julija 2003 o nekaterih posebnih omejitvah gospodarskih in finančnih odnosov z Irakom in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2465/96 (UL L 169, 8.7.2003, str. 6) in člen 11c Uredbe Sveta (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji, kot je bila 13. decembra 2013 spremenjena z Uredbo Sveta (EU) št. 1332/2013 (UL L 16, 19.1.2012, str. 1).

(26)

     Direktiva 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice (UL L 159, 28.5.2014, str.1).

(27)

     Zunaj področij, usklajenih z zakonodajo EU, kot sta Direktiva (EU) 2015/849 in Direktiva 2014/60/EU, ali nacionalne zahteve glede vpisovanja prodaje v registre.

(28)

     Člen 10(1).

(29)

     V zvezi s podporo ukrepom za povečanje sledljivosti glej ukrepe v okviru strateškega cilja 2.

(30)

     Glej prvo poročilo o uporabi Direktive 2014/60/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vračanju predmetov kulturne dediščine, ki so bili protipravno odstranjeni z ozemlja države članice, in o spremembi Uredbe (EU) št. 1024/2012 (prenovitev) (COM(2021) 705 final z dne 18. novembra 2021).

(31)

     Glej Europolovo oceno ogroženosti zaradi hudih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala iz leta 2021.

(32)

     Orodje podpira tudi Interpolova aplikacija ID-Art. Glej  https://www.interpol.int/Crimes/Cultural-heritage-crime/ID-Art-mobile-app .

(33)

     Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (Besedilo velja za EGP) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).

(34)

     Uvedba mehanizmov za omogočanje poročanja o sumljivih poslih ali prodajah na spletu je navedena kot smernica 3(d) v Mednarodnih smernicah za preprečevanje kriminala in odzive kazenskega pravosodja v zvezi z nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami in drugimi povezanimi kaznivimi dejanji, Generalna skupščina ZN, A/C3/69/L7.

(35)

     Glej Priporočilo Komisije C(2021)7953 z dne 10. novembra 2021 o skupnem evropskem podatkovnem prostoru za kulturno dediščino; Evropska komisija, Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Brunet, P., De Luca, L., Hyvönen, E., et al., Report on a European collaborative cloud for cultural heritage: ex-ante impact assessment (Poročilo o evropskem sodelovalnem oblaku za kulturno dediščino: predhodna ocena učinka), Urad za publikacije Evropske unije, 2022, https://data.europa.eu/doi/10.2777/64014 . Za več informacij o platformi Europeana in oblikovanju evropskega strokovnega središča za ohranjanje kulturne dediščine (4CH) glej https://www.europeana.eu/en in https://www.4ch-project.eu.

(36)

     Glej Direktivo (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (Besedilo velja za EGP) (UL L 141, 5.6.2015, str. 73), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/843 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive (EU) 2015/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter o spremembi direktiv 2009/138/ES in 2013/36/EU (Besedilo velja za EGP) (UL L 156, 19.6.2018, str. 43).

(37)

     Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma (COM(2021) 420 final).

(38)

     Glej člen 7 Direktive (EU) 2015/849.

(39)

     Glej Direktivo (EU) 2015/849.

(40)

     Več informacij: letno poročilo Projektne skupine za finančno ukrepanje za obdobje 2020–2021, str. 32.

(41)

     Glej člen 6 Direktive (EU) 2015/849.

(42)

     Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o oceni tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, ki vpliva na notranji trg in je povezano s čezmejnimi dejavnostmi (COM(2022) 554 final z dne 27. oktobra 2022), in delovni dokument služb Komisije, priložen navedenemu poročilu (SWD(2022) 344 final).

(43)

     Glej Resolucijo Sveta o delovnem načrtu EU za kulturo za obdobje 2023–2026.

(44)

     Glej Uredbo Sveta (ES) št. 515/97 z dne 13. marca 1997 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje (UL L 82, 22.3.1997, str. 1).

(45)

     Glej zlasti Direktivo (EU) 2015/849.

(46)

     Konvencija Sveta Evrope o protipravnih ravnanjih v zvezi s kulturnimi dobrinami, sprejeta 3. maja 2017 (Zbirka pogodb Sveta Evrope, št. 221).

(47)

     Glej Interpol, Assessing Crimes Against Cultural Property 2020 (poročilo iz leta 2020 o oceni kaznivih dejanj zoper kulturne dobrine), str. 6.

(48)

     Znotrajagencijsko sodelovanje lahko pomeni na primer sodelovanje znotraj enega organa (npr. med različnimi policijskimi enotami, specializiranimi za različne oblike kaznivih dejanj, ali med različnimi regionalnimi policijskimi enotami). Medagencijsko sodelovanje pomeni sodelovanje med različnimi organi, kot so policija, carinski organi, sodstvo itd.

(49)

     Orodje za praktično pomoč UNODC za pomoč pri izvajanju Mednarodnih smernic za preprečevanje kriminala in odzive kazenskega pravosodja v zvezi z nedovoljeno trgovino s kulturnimi dobrinami in drugimi povezanimi kaznivimi dejanji (2016).

(50)

     Glej opombo 18.

(51)

     Kot sta Interpolova zbirka podatkov o ukradenih umetniških delih in povezana aplikacija ID-Art ali rdeči seznami Mednarodnega muzejskega sveta, v katerih so opisane kategorije kulturnih dobrin, izpostavljene tveganju nedovoljene trgovine, iz različnih regij sveta.

(52)

     Glej Interpolovo publikacijo z naslovom Creating a national cultural heritage Unit. The value of a national unit dedicated to fighting crimes against cultural heritage and the illicit traffic of cultural property (Vzpostavitev nacionalne enote za kulturno dediščino. Pomen nacionalne enote, namenjene boju proti kaznivim dejanjem zoper kulturno dediščino in nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami), januar 2019.

(53)

     Zlasti izmenjava informacij prek mrežne aplikacije za varno izmenjavo informacij (SIENA), vodenje operativnih sestankov, operativna podpora med preiskavami (vključno z usposabljanjem za spletne preiskave v okviru operacij Pandora platforme EMPACT), analitična podpora, strateška podpora (npr. ocena ogroženosti) ali tehnična podpora prek Europolovega laboratorija za inovacije.

(54)

     Npr. uporaba kataloga Frontexove službe za združevanje informacij pri odkrivanju čezmejnih kaznivih dejanj.

(55)

     Kot so sodelovanje v okviru platforme EMPACT, skupne preiskovalne enote, uporaba skupnih koordinacijskih središč (z možnostjo sodelovanja držav nečlanic EU), vključno s podporo Eurojusta in Evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah, možnosti medsebojne pravne pomoči, tudi na podlagi člena 6 Direktive 2014/60/EU, evropski nalog za prijetje, evropski preiskovalni nalog, sodelovanje na podlagi Direktive (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava (UL L 284, 12.11.2018, str. 22) in Uredbe (EU) 2018/1805 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o vzajemnem priznavanju sklepov o začasnem zavarovanju in sklepov o odvzemu (UL L 303, 28.11.2018, str. 1) ter sodelovanje in medsebojna pravna pomoč v preiskavah organiziranega kriminala na podlagi Konvencije ZN proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (UNTOC).

(56)

     Nedovoljena trgovina s kulturnimi dobrinami lahko tudi škoduje finančnim interesom Unije ali je lahko povezana s kaznivimi dejanji, ki vplivajo na te finančne interese. EJT je pristojno za preiskovanje in kazenski pregon kaznivih dejanj, ki vplivajo na proračun Unije, ter kaznivih dejanj, ki so z njimi neločljivo povezana. Glej Uredbo Sveta (EU) 2017/1939 z dne 12. oktobra 2017 o izvajanju okrepljenega sodelovanja v zvezi z ustanovitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT) (UL L 283, 31.10.2017, str. 1).

(57)

     Osnutek resolucije Sveta o vzpostavitvi neuradne mreže organov pregona in strokovnjakov, pristojnih na področju predmetov kulturne dediščine (EU CULTNET), z dne 4. oktobra 2012, 14232/12.

(58)

     Konvencija Sveta Evrope o protipravnih ravnanjih v zvezi s kulturnimi dobrinami, sprejeta 3. maja 2017 (Zbirka pogodb Sveta Evrope, št. 221).

(59)

     Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o povrnitvi in odvzemu sredstev (COM(2022) 245 final z dne 25. maja 2022).

(60)

     Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu – Direktivi o kazenskih sankcijah za kršitev omejevalnih ukrepov Unije naproti (COM(2022) 249 final z dne 25. maja 2022) ter Sklep Sveta (EU) 2022/2332 z dne 28. novembra 2022 o opredelitvi kršitve omejevalnih ukrepov Unije kot področja kriminala, ki ustreza merilom iz člena 83(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije (ST/10287/2022/REV/1) (UL L 308, 29.11.2022, str. 18).

(61)

     Dva razpisa za zbiranje predlogov sta že bila objavljena v okviru prvega delovnega programa Obzorje Evropa, in sicer prvi v okviru sklopa 2 „Kultura, ustvarjalnost in vključujoča družba“ (tj.  HORIZON-CL2-2022-HERITAGE-01-07: varovanje artefaktov in kulturnih dobrin pred antropogenimi grožnjami), drugi pa v okviru sklopa 3 „Civilna varnost za družbo“ (tj.  HORIZON-CL3-2021-FCT-01-08: boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami).

(62)

     Pri tem se upošteva delo, opravljeno v okviru projekta NETCHER (NETwork and social platform for Cultural Heritage Enhancing and Rebuilding (Mreža in družbena platforma za krepitev in obnovo kulturne dediščine)), ki ga financira EU.

(63)

     Glej opombo 72.

(64)

     Med drugimi: UNESCO, Svet Evrope, ICOM, WCO, Interpol, UNIDROIT, UNODC, ICCROM (Mednarodni center za študij varstva in restavriranja kulturnih dobrin) in ALIPH (Mednarodna zveza za zaščito dediščine na konfliktnih območjih).

(65)

     Glej Prilogo k Priporočilu Pridružitvenega sveta EU-Egipt o prednostnih nalogah partnerstva EU-Egipt za obdobje 2021–2027, 16. junij 2022.

(66)

     Glej https://www.elpaccto.eu/en/news/new-cooperation-tools-to-investigate-trafficking-in-cultural-property/.

(67)

     Za dodatne primere glej poročilo Evropske službe za zunanje delovanje z naslovom „Poročilo iz leta 2022 o napredku pri izvajanju ‚koncepta kulturne dediščine v konfliktih in krizah: komponenta za mir in varnost v zunanjem delovanju Evropske unije‘ ter namenskih sklepov Sveta“, 14. september 2022, ESZD (2022) 1556.

(68)

     Podpora je zagotovljena prek programov EUROMED Police in EUROMED Justice, ki ju vodita CEPOL in Eurojust. Cilj programa EUROMED Police je okrepiti zmogljivosti južnih partnerskih držav za boj proti hudim kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu. Program EUROMED Justice združuje najpomembnejše deležnike na področju kazenskega pravosodja.

(69)

     V skladu s sklepi Sveta o pristopu EU h kulturni dediščini v konfliktih in krizah z dne 18. junija 2021.

(70)

     Glej poročilo iz opombe 67.

(71)

     Prav tam, str. 6 in 8.

(72)

     https://www.aliph-foundation.org/en/actions-country/UA

(73)

     https://civil-protection-humanitarian-aid.ec.europa.eu/where/europe/ukraine_en

(74)

     Kar zadeva sodelovanje z državami Bližnjega vzhoda, lahko ukrepanje temelji tudi na rezultatih študije, ki jo financira EU, v okviru usposabljanja in tečaja „El HIWAR II“ v zvezi z varovanjem kulturne dediščine ter bojem proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami v Egiptu, Jordaniji in Libanonu.

(75)

     Na primer prek projekta PITCHER (Preventing Illicit Trafficking of Cultural Heritage: Educational Resources – preprečevanje nedovoljene trgovine s predmeti kulturne dediščine: učni viri), https://www.pitcher-project.eu/ .

Top