EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 18.5.2022

COM(2022) 236 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Kratkoročne intervencije na trgu energije in dolgoročne izboljšave zasnove trga električne energije – načrt za ukrepanje

1.Uvod

V zadnjih mesecih so se cene električne energije v Evropi hitro zvišale na raven, ki je precej višja kot v zadnjih desetletjih. Ta dinamika je neločljivo povezana z visoko ceno plina, zaradi katere se zvišuje cena električne energije, proizvedene v plinskih elektrarnah, ki je pogosto potrebna za zadovoljitev povpraševanja. Cene so se začele hitro zviševati prejšnje poletje, ko se je svetovno gospodarstvo po rahljanju omejitev zaradi COVID-19 okrepilo. Nato se je to stanje še poslabšalo zaradi ruske invazije na Ukrajino.

Energija je bistvena dobrina gospodinjstev in industrije. Zato je potreben jasen odziv politike. Hkrati sedanja kriza kaže na ključni pomen uresničevanja ciljev evropskega zelenega dogovora in zmanjšanja odvisnosti od fosilnih goriv, zlasti od uvoza plina. Vsi ukrepi morajo upoštevati dolgoročni cilj podnebne nevtralnosti ob preprečevanju učinkov vezanosti.

Visoke cene plina in električne energije imajo lahko znatne negativne socialne, distribucijske in zaposlitvene učinke. Zviševanje cen plina in električne energije še posebej prizadene ranljiva gospodinjstva in gospodinjstva z nizkimi dohodki, saj negativno vpliva na proračun gospodinjstev.

Nabor orodij, ki ga je Komisija predstavila oktobra 2021, je bil zasnovan tako, da omogoča usklajen pristop k zaščiti najbolj ogroženih ter določa srednjeročne ukrepe za razogljičen in odporen energetski sistem 1 .

V sporočilu o načrtu REPowerEU 2 z dne 8. marca 2022 je bila predstavljena vrsta ukrepov za okrepitev nabora orodij za odzivanje na vse višje cene energije. Komisija se je zavezala, da bo preučila vse možne nujne ukrepe za omejitev širjenja učinka cen plina na cene električne energije in ocenila možne ukrepe za optimizacijo zasnove trga električne energije.

Ruska invazija na Ukrajino je bil močan opomin na posledice, ki jih lahko strateška odvisnost Evrope ima od uvoza fosilnih goriv (plina, nafte in premoga) iz tretjih držav za trge energije Unije in zanesljivost oskrbe. Voditelji in voditeljice EU so se na podlagi sporočil Komisije 10. in 11. marca v Versaillesu dogovorili, da bodo čim prej odpravili odvisnost Evrope od uvoza ruske energije, ter pozvali Komisijo, naj do konca marca predloži načrt za zagotovitev zanesljivosti oskrbe in dostopnih cen energije v naslednji zimski sezoni.

Komisija je 23. marca na Evropski svet in druge evropske institucije naslovila sporočilo o kratkoročnih možnostih za izredne razmere, da se obravnavajo visoke cene energije 3 . Evropski svet je 24. in 25. marca 2022 Komisiji naročil, naj se nujno poveže z deležniki s področja energije ter preuči, če in kako bi s kratkoročnimi možnostmi, ki jih je predstavila Komisija, prispevali k znižanju cene plina in obravnavali širjenje učinka tega zvišanja na trgih električne energije. Poleg tega je Evropski svet Komisijo pozval, naj predloži predloge, ki učinkovito obravnavajo problem previsokih cen električne energije, hkrati pa ohranjajo celovitost enotnega trga in njegove enake konkurenčne pogoje, spodbude za zeleni prehod in zanesljivost oskrbe ter preprečujejo nesorazmerne proračunske stroške.

Namen tega sporočila je:

·predlagati dodatne kratkoročne ukrepe, ki presegajo nabor orodij, ki jih EU ali države članice lahko sprejmejo v sektorjih plina in električne energije, da bi učinkovito obravnavali vpliv trajno visokih cen energije na odjemalce in podjetja;

·opredeliti možne ukrepe za morebitne motnje pri oskrbi z ruskim plinom;

·določiti pot naprej za optimizacijo delovanja evropskega trga električne energije, tako da bo primernejši za obvladovanje nestanovitnosti cen v prihodnosti in primeren za prihodnji brezogljični energetski sistem, pri čemer bo v proizvodnji električne energije vedno večji delež obnovljivih virov energije.

2.Pričakovanja na trgu

Cene plina in električne energije so v letu 2021 dosegle rekordno raven, najvišje vrednosti pa so dosegle v prvih tednih marca 2022 po ruski invaziji na Ukrajino. Cene plina, ki so bile do takrat nižje od 30 EUR/MWh, so v zadnjem času znašale približno 100 EUR/MWh, občasno pa so dosegle celo več kot 200 EUR/MWh 4 . Posledično so se v istem obdobju močno zvišale tudi veleprodajne cene električne energije, saj plinske elektrarne pogosto vplivajo na cene na trgih električne energije v EU. Nemške cene električne energije, ki so bile v preteklosti nižje od 75 EUR/MWh, so letos doslej v povprečju znašale približno 180 EUR/MWh in so občasno dosegle več kot 400 EUR/MWh.

Udeleženci na trgu pričakujejo 5 , da bodo cene energije ostale visoke do konca leta 2022 in do obdobja 2024–2025, čeprav v manjši meri. Trenutno se pričakuje, da bodo cene plina do konca naslednje zime znašale približno 100 EUR/MWh in da bodo v bližnji prihodnosti ostale precej nad dolgoročnim povprečjem, za cene električne energije pa se pričakuje, da bodo sledile tem gibanjem. V tej napovedi je upoštevana negotovost na trgu zaradi sedanjih geopolitičnih napetosti in vojne v Ukrajini. Nadaljnje motnje pri ruski oskrbi s plinom v EU v prihodnjih tednih ali mesecih lahko ponovno povzročijo višje ravni cen plina.

Kratkoročno bo postopno opuščanje odvisnosti od uvoza ruskega zemeljskega plina povzročilo prilagoditev pogojev povpraševanja in ponudbe ter nestanovitnost cen. Ravni cen bodo še naprej visoke, saj bo diverzifikacija povzročala pritisk na rast. Hkrati bi morala pospešeni razvoj obnovljivih virov energije in znatni prihranki energije/ukrepi za prilagajanje odjema, kot so predstavljeni v načrtu REPowerEU, prispevati k ublažitvi teh učinkov in srednjeročnemu znižanju cen električne energije.

 Vir: cene TTF v pogodbah za dan vnaprej in terminskih pogodbah – S&P Global Platts.

3.Kratkoročni intervencijski ukrepi

Komisija je po marčevskem pooblastilu Evropskega sveta 6 izvedla ciljno usmerjeno ozaveščanje in zbrala mnenja številnih deležnikov na področju energije o morebitnih kratkoročnih intervencijah.

Natančneje je Komisija 26. aprila organizirala ciljno usmerjeno posvetovanje z deležniki, na katerem so sodelovali udeleženci na trgu, nevladne organizacije, upravljavci omrežij, Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) in nacionalni regulatorji, možganski trusti in akademska skupnost (za podrobnosti glej prilogo). Na posvetovanju je bilo poudarjeno, da obstaja velika konvergenca ključnih točk.

Prvič, podpora je bila namenjena oblikovanju kratkoročnih začasnih ukrepov, da bi se preprečile nenamerne posledice za zanesljivost oskrbe, razogljičenje in celovitost evropskega trga energije. Deležniki so se močno zavzeli za čim širšo uporabo nabora orodij s posebnim poudarkom na ukrepih, ki so neposredno namenjeni gospodinjskim odjemalcem in podjetjem.

Drugič, stik z deležniki je razkril zaskrbljenost zaradi tveganja znatnih izkrivljanj, ki izhajajo iz intervencij in neposredno vplivajo na delovanje veleprodajnega trga. Deležniki s področja energije menijo, da sedanje oblikovanje cen zagotavlja učinkovito rabo virov, kot prvo z najcenejšo in najmanj onesnažujočo proizvodnjo, ki z omejenimi viri postaja vse pomembnejša.

Deležniki so se bali tudi, da bi se z intervencijami pri oblikovanju cen lahko povečalo povpraševanje po plinu v EU, s tem pa bi se spodkopali energetski prehod in cilji evropskega zelenega dogovora ter ogrozila zanesljivost oskrbe EU. Zaradi kratkoročnih cenovnih intervencij bi se lahko odpravil interes udeležencev na trgu, da se zavarujejo pred tveganjem visokih cen v prihodnosti.

Evropski trgi energije so zelo povezani. Države članice se zanašajo, da bodo ti dobro delujoči in medsebojno povezani trgi zagotovili zanesljivost oskrbe in znižali skupne stroške sistema. Agencija ACER je ocenila, da povprečni letni dobiček od povezanega trga električne energije za evropske odjemalce znaša približno 34 milijard EUR na leto 7 . Te koristi socialne varnosti so še posebej pomembne v kriznih časih, saj odjemalcem prinašajo znatne prihranke. Po podatkih agencije ACER več kot tretjina skupnih koristi, doseženih s čezmejnim trgovanjem z električno energijo v Evropi v letu 2021, ustreza zadnjemu četrtletju leta 2021, ko so bile cene električne energije najvišje.

Deležniki so poudarili, da je treba pri vsaki intervenciji na trgih energije ohraniti jedro notranjega trga, in sicer učinkovito razporejanje virov ter zanesljivost oskrbe s trgovanjem in solidarnostjo. Zato so deležniki, če bi se intervencije na veleprodajnem trgu v zvezi s cenami obravnavale kljub znatnim negativnim vplivom in ne glede na sedanji zakonodajni okvir, izrazili naklonjenost intervencijam na trgih plina, ne pa na trgih električne energije. Pri obravnavanju takih intervencij so deležniki poudarili, da bi bilo zaradi globalne narave trga, zlasti trgov utekočinjenega zemeljskega plina, pomembno natančno oceniti njihove morebitne posledice za dobavo plina v Unijo in navesti jasne časovne omejitve za oblikovanje teh intervencij kot začasnih ukrepov. Agencija ACER v svojem končnem poročilu 8 , objavljenem 29. aprila 2022, obravnava tudi različne izredne ukrepe, predvidene v okviru sedanjih izrednih razmer, ter morebitne strukturne ukrepe za varovanje odjemalcev električne energije pred morebitnimi prihodnjimi dolgotrajnimi obdobji visokih cen energije in opozarja pred izkrivljajočimi učinki neposrednih intervencij na veleprodajnih trgih v sedanjih kriznih razmerah.

Sektorji električne energije in plina držav članic se znatno razlikujejo glede na njihov gospodarski položaj, trg energije in strukturo stroškov, mešanico proizvodnje in ravni medsebojne povezanosti, pa tudi geografsko lego, ki je z rusko vojno v Ukrajini pridobila dodaten pomen. Zato se najprimernejše strategije za odzivanje na krizo med državami članicami zelo razlikujejo ter morajo upoštevati različne nacionalne in lokalne razmere.

Komisija poziva države članice, naj še naprej izvajajo ukrepe iz nabora orodij, saj predstavljajo prvo in najbolj temeljno področje ukrepanja in podpore za reševanje krize na ravni odjemalcev, ki jih je kriza že najbolj prizadela. V skladu z ukrepi, predstavljenimi v naboru orodij, bi lahko države članice, če tega še niso storile, zagotovile časovno omejene izravnalne ukrepe in neposredno podporo energijsko revnim končnim uporabnikom energije, vključno z ogroženimi skupinami. Tudi zmanjšanje povpraševanja po električni energiji bi konkretno vplivalo na znižanje cen. Države članice bi morale spodbujati zmanjšanje povpraševanja v skladu z ukrepi, predlaganimi v načrtu za varčevanje z energijo v EU 9 . Za zagotavljanje stabilnih cen za nekatere kategorije odjemalcev so lahko ključne tudi dolgoročne pogodbe o nakupu električne energije.

Poleg ukrepov iz nabora orodij, ki se še naprej uporabljajo, Komisija v nadaljevanju predlaga dodatne kratkoročne intervencije na trgih plina in električne energije. Vse te dodatne začasne ukrepe je mogoče razširiti, tako da zajemajo naslednjo ogrevalno sezono.

a)Intervencije na trgu plina za odpravljanje vzroka krize

Visoke cene plina zaradi povečanja povpraševanja po COVID-19 in negotovosti, ki jo je povzročila ruska invazija na Ukrajino, so temeljni vzrok sedanje krize. Glede na pomembno vlogo, ki jo še vedno ima plin pri proizvodnji energije, bo iskanje načinov za obravnavanje visokih cen plina prispevalo tudi k odpravljanju škode na trgih električne energije ter njenih socialnih posledic in posledic na področju zaposlovanja. Povečanje ponudbe v EU in zunaj nje bo imelo pri tem velik vpliv.

Komisija in države članice so nedavno vzpostavile energetsko platformo EU, ki bo pomagala zagotoviti oskrbo z energijo po poštenih cenah ter zmanjšati in postopno odpraviti odvisnost EU od ruskega plina. Platforma bo združila povpraševanje po plinu v EU na prostovoljni podlagi, da bi pritegnila zanesljivo oskrbo s svetovnih trgov in ublažila cenovne učinke. Prav tako bo ključnega pomena za zagotavljanje ustrezne ravni skladiščenja plina. Hkrati je njen namen preprečiti medsebojno konkurenco držav članic pri istih dobavah z zagotavljanjem, da tretje države uporabljajo enake pogoje za različne države članice.

Da bi države članice obravnavale vpliv visokih cen za odjemalce, lahko v sedanjih okoliščinah razširijo ureditev maloprodajnih cen za zemeljski plin. To je zlasti pomembno, kadar ima plin posebno vlogo pri ogrevanju in industrijskih surovinah 10 . Količine, zajete s takimi tarifami, bi morale biti omejene, da ne bi presegle količine prejšnje porabe plina zadevnih odjemalcev.

Izredni ukrepi likvidnostne podpore pomagajo zagotoviti pomoč trgovcem z blagom in energetskim podjetjem, ki se trenutno srečujejo z velikim številom pozivov k plačilu kritja svojega portfelja izvedenih finančnih instrumentov zaradi velike nestanovitnosti trga. Če te intervencije vključujejo državno pomoč, morajo v celoti upoštevati zadevne določbe. Biti morajo omejene, sorazmerne in pregledne ter ciljno usmerjene, da se prepreči pretirano izkrivljanje. Države članice lahko za svoje ciljno usmerjene ukrepe uporabijo začasni okvir za krizno državno pomoč. Nazadnje, ti ukrepi ne bi smeli ogroziti režima sankcij, uvedenega proti Rusiji.

Evropske borze plina (npr. TTF) so v zadnjem času pogosto doživele izjemno nestanovitnost pri trgovanju čez dan. Za odpravo morebitnih izkrivljajočih učinkov na oblikovanje cen zaradi možnih špekulativnih potez je mogoče ponovno preučiti omejitve, ki se uporabljajo za to kratkoročno nestanovitnost, v njihovih notranjih pravilih trgovanja.

b)Priprava na popolno prekinitev oskrbe z ruskim plinom

Medtem ko so bile prejšnje intervencije umerjene v reševanje razmer trajno visokih cen, bo morda v primeru nenadnega velikega obsega ali celo popolne prekinitve oskrbe z ruskim plinom potreben drugačen sklop ukrepov.

Za odpravo pretresa zaradi zanesljivosti oskrbe ima EU vzpostavljene instrumente, kot so nacionalni mehanizmi solidarnosti in načrti za izredne razmere, pripravljeni v okviru uredbe o zanesljivosti oskrbe, z nacionalnimi in regionalnimi ukrepi, okrepljeno regionalno sodelovanje na področju zanesljivosti oskrbe ter redne izmenjave med državami članicami in Komisijo v koordinacijski skupini za plin. Solidarnostni sporazumi in solidarnostni mehanizem, predvideni v uredbi, so prav tako del obstoječih pravil o zanesljivosti oskrbe.

Vendar naj bi se ti solidarnostni mehanizmi sprožili v primeru izrednih razmer v zvezi z zanesljivostjo oskrbe na nacionalni ravni. V primeru nadaljnjih motenj v oskrbi s plinom, ki hkrati prizadenejo več držav članic, bodo morda potrebni dodatni ukrepi. Obstoječa orodja bi lahko bila koristno dopolnjena z usklajenim pristopom k opredelitvi bistvenih odjemalcev, ki še niso zaščiteni v okviru obstoječega pravnega okvira in načrtov za izredne razmere. V zvezi s tem Komisija predlaga vzpostavitev skupnih načel, da bi se pripravili na morebitne širše motnje, pri katerih se trgi plina ne ujemajo več optimalno s ponudbo in povpraševanjem, zaradi česar bi lahko nekaj bistvenega povpraševanja ostalo nezadovoljenega 11 . Za to bi lahko bilo potrebno zmanjšanje povpraševanja po plinu tudi v državah članicah, ki so manj neposredno prizadete, da se zagotovi oskrba za bistvene funkcije ali sektorje v državah članicah, ki so bolj neposredno prizadete. Oceniti bi bilo treba obseg zakonodajnih sprememb, ki bi bil potreben za zagotovitev usklajenega pristopa v zvezi s tem. Zato Komisija države članice poziva, naj pospešijo sprejemanje ukrepov za pripravljenost na morebitne motnje v oskrbi z ruskim plinom

Taka intervencija lahko povzroči potrebo po vzporedni določitvi upravne cene za plin, kot je najvišja regulirana cena za zemeljski plin, dobavljen evropskim odjemalcem in podjetjem (zamejitev cen v EU), da bi se upoštevalo obdobje razglašenih izrednih razmer na ravni Unije 12 . Tovrstne cenovne intervencije bi bile omejene na trajanje izrednih razmer na ravni EU. Ena od možnosti bi bila omejitev oblikovanja cen v obdobju morebitnih motenj, tako da bi se določila zgornja meja cen na evropskih borzah plina, vendar se lahko taka zamejitev cen na splošno uvede na različne načine in lahko posega v različne ravni vrednostne verige plina.

Prednost take zamejitve cen v EU v primeru večjih motenj bi bila, da bi škodljive cenovne učinke motenj za odjemalce, podjetja in ponudnike osnovnih storitev omejili na vnaprej določene ravni. Vendar bi bilo treba zagotoviti, da se z uvedbo take zamejitve cen ne bo poslabšala zmožnost EU, da privabi alternativne dobavitelje plinovodov in utekočinjenega zemeljskega plina, kar bo v takem primeru bistvenega pomena, saj bi kakršno koli zmanjšanje ali omejevanje alternativnih dobavnih poti v izrednih razmerah povzročilo nadaljnje poslabšanje pomanjkanja. S tako zgornjo mejo bi se tudi samodejno omejila možnost zmanjšanja povpraševanja po plinu zaradi cen, kar bi negativno vplivalo na ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Če bi bile tovrstne intervencije povezane z nadomestili in če jih ne bi spremljalo znatno omejevanje, bi lahko bilo potrebno financiranje znatnih zneskov.

c)Intervencije na trgu električne energije

Čeprav prejšnji ukrepi posegajo na trg plina kot temeljni vzrok za težave z visokimi cenami, obstajajo tudi dodatni ukrepi, ki se lahko uporabijo na veleprodajnem trgu električne energije ob upoštevanju nacionalnih in lokalnih razmer.

·Prvič, v skladu s sporočilom z naslovom Zanesljivost oskrbe z energijo in dostopne cene energije: možnosti za nujne ukrepe in priprava na prihodnjo zimo Komisija meni, da je mogoče utemeljiti obdavčitev in regulativne ukrepe, katerih cilj je odprava podmejnih donosov nekaterih proizvajalcev električne energije pri osnovni obremenitvi, ki so posledica sedanjih kriznih razmer. Prihodki lahko pomagajo financirati ciljno usmerjene in začasne ukrepe v podporo ranljivim gospodinjstvom, zlasti tistim, ki jim grozi energijska revščina, in podjetjem. Ti ukrepi bi morali biti nediskriminatorni in zasnovani v skladu s smernicami iz Priloge 2 k sporočilu o načrtu REPowerEU. Vendar Komisija glede na obete v zvezi s cenami električne energije v naslednjih mesecih in potrebo po ohranitvi ukrepov pomoči za odjemalce za daljše obdobje meni, da se lahko ti ukrepi podaljšajo po 30. juniju 2022, da bi se zajela naslednja sezona ogrevanja.

·Drugič, poleg ukrepov, ki so že določeni v Prilogi 1 k sporočilu o načrtu REPowerEU in se še vedno uporabljajo, je sprejemljiva tudi začasna razširitev reguliranih maloprodajnih cen, da bi se zajela tudi mala in srednja podjetja. Ta razširitev bi morala biti omejena v smislu zajetih količin, da ne bi prišlo do povečanja porabe.  

·Tretjič, nekatere države članice preučujejo začasne nacionalne ukrepe za subvencioniranje stroškov plina, ki se uporablja za proizvodnjo energije (npr. uvedba referenčne cene za plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije), da bi se znižale cene na trgu električne energije. Taki ukrepi bi morali biti zasnovani tako, da so združljivi s Pogodbama EU, zlasti glede odsotnosti omejitev čezmejnega izvoza, sektorske zakonodaje in pravil o državni pomoči, pri čemer bi bilo treba o njih uradno obvestiti Komisijo, da jih odobri. Komisija ugotavlja, da lahko taki ukrepi, odvisno od zasnove, povzročijo znatne stroške. Ti ukrepi bi morali biti strogo časovno omejeni in prilagojeni regijam z zelo omejenimi povezovalnimi zmogljivostmi, velikim vplivom plina na določanje cen in odjemalcem, ki so še posebej izpostavljeni veleprodajnim cenam električne energije. Ukrepi bi morali preprečiti tudi kaznovanje udeležencev na trgu, ki so svojo električno energijo zavarovali s terminskimi pogodbami. Države članice, ki se odločijo za uvedbo takih ukrepov, so pozvane, naj se med drugim posvetujejo s prizadetimi sosedami in deležniki ter določijo in spremljajo dodatno porabo plina in večje emisije CO2, ki so posledica intervencij.

·Nazadnje, povečani trgovinski tokovi med trgovalnimi območji lahko zaradi razlik v cenah, povezanih s krizo, med takšnimi območji povzročijo znatno povečanje dajatev za prezasedenost. Te tako imenovane prihodke od prezasedenosti je treba prednostno uporabiti za zagotovitev zmogljivosti omrežja. Te dajatve se lahko v ustrezno utemeljenih primerih pod nadzorom regulativnih organov izjemoma uporabijo za financiranje nujnih ukrepov, namenjenih odjemalcem, zlasti ranljivim gospodinjstvom in tistim, ki jim grozi energijska revščina, ter podjetjem.

Da bi se uporaba prilagajanja odjema čim bolj pospešila, Komisija poziva tudi k učinkovitemu in hitremu izvajanju direktive o električni energiji, zlasti določb, ki podpirajo aktivne odjemalce in prilagajanje odjema. Komisija je že začela razprave z državami članicami, da bi skupaj obravnavale izzive, povezane s tem postopkom izvajanja.

4.Zasnova trga električne energije, ki bo kos izzivom prihodnosti

a.Sklepi Evropskega sveta in poročilo agencije ACER

Evropski svet je Komisijo pozval, naj ob upoštevanju končnega poročila agencije ACER 13 , objavljenega 29. aprila 2022, predloži vse potrebne pobude v zvezi z zasnovo trga električne energije.

V poročilu agencije ACER je ugotovljeno, da temelji zasnove evropskega trga električne energije prinašajo znatne koristi evropskim odjemalcem, države članice pa so pozvane, naj hitro začnejo izvajati vse tržne predpise in pravila, ki jih še niso. V poročilu je hkrati navedenih več načinov, kako je mogoče sedanjo zasnovo trga dopolniti in izboljšati, da bo kos izzivom prihodnosti in bo primerna za popolnoma razogljičeno mešanico električne energije.

Agencija ACER opredeljuje vrsto prihodnjih izzivov, zlasti potrebo po pospešitvi naložb v proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, da bi se zagotovila nizkoogljična ponudba in prilagajanje odjema, kadar proizvodnja iz nestalnih obnovljivih virov ni na voljo, da bi se spopadli z naraščajočo nestanovitnostjo cen in povečali prožnost elektroenergetskega sistema.

Agencija ACER je kot odziv na te izzive opredelila več možnosti. Prvič, konkurenčni dolgoročni trgi bi prispevali k „zavarovanju“ pred tveganji. Vendar je njihova trenutna likvidnost na večini trgov nizka (na njih je malo ponudb za nakup ali prodajo), ponujeni produkti pa so omejeni (na nekaterih trgih od dve do tri leta vnaprej, razen pogodb o nakupu električne energije iz obnovljivih virov). Drugič, druga orodja lahko prispevajo k zagotavljanju potrebnih naložb, kot so podporne sheme za obnovljive vire energije ali druge prožne vire, vključno s prilagajanjem odjema in skladiščenjem. Poslovne pogodbe o nakupu električne energije bi bilo mogoče spodbujati in olajševati tako, da bi jih odprli manjšim akterjem zunaj vertikalno integriranih podjetij, omogočili čezmejne pogodbe in oblikovali državne podporne sheme v skladu s pravili o državni pomoči, kjer je to ustrezno, za finančna jamstva 14 za obvladovanje tveganja nasprotne stranke 15 . Ti instrumenti javne podpore in komercialni instrumenti bi se lahko združili. Tretjič, okrepljeno usklajevanje pri naložbenih odločitvah, tudi čezmejno med državami članicami, bi Uniji pomagalo pri doseganju njenih ciljev. Poglabljanje povezovanja trgov (na vseh trgih električne energije) je možnost brez obžalovanja, da se dodatno okrepi usklajevanje na ravni EU in izkoristi več koristi.

b.Možne reforme trga

Komisija je na podlagi ugotovitev iz poročila agencije ACER in svojih izmenjav z deležniki opredelila sklop vprašanj, ki jih je treba dodatno analizirati, da bi ugotovili, ali bi bilo treba sprejeti kakršne koli potrebne zakonodajne ukrepe ali smernice za države članice, da se optimizira delovanje zasnove trga električne energije. Med njimi so vprašanja, kot npr. kako:

·zaščititi končne odjemalce ter kratkoročno in dolgoročno zagotavljati cenovno dostopno električno energijo;

·zagotoviti odpornost trga električne energije in elektroenergetskega sistema, zlasti pri obvladovanju velikih količin nestalnih obnovljivih virov energije in bolj decentralizirane proizvodne strukture, ter

·podpreti doseganje evropskega zelenega dogovora.

V tem procesu bodo obravnavana naslednja področja.

Električna energija kot osnovna pravica za ranljive odjemalce

Zakonodaja Unije 16 priznava, da so ustrezno ogrevanje, hlajenje in razsvetljava ter energija za električne aparate osnovne storitve. Evropski steber socialnih pravic 17 energijo uvršča med osnovne storitve, do katerih ima vsakdo pravico dostopati. Ker so cene energije na ravni brez primere, se bo število državljanov, ki se srečujejo z energijsko revščino, verjetno povečalo, nižji življenjski standard pa lahko doživijo tudi tisti, ki se ne uvrščajo med energijsko revne. 

Kot je bilo napovedano v oktobrskem sporočilu o cenah energije, je Komisija ustanovila usklajevalno skupino za ranljive odjemalce in energijsko revne, v kateri so države članice že izmenjale dobre prakse o tem, kako podpreti in zaščititi odjemalce v sedanjih razmerah. Zasnova trga električne energije bi lahko vključevala načine za zagotovitev, da imajo vsi državljani dostop do energije, ki jo potrebujejo, vključno z zagotavljanjem, da imajo nekateri odjemalci dostop do minimalne ravni povpraševanja po električni energiji po razumni ceni, ne glede na razmere na trgih električne energije.

Zaščita odjemalcev pred visokimi cenami in pretirano nestanovitnostjo

Eden od načinom ublažitve tveganja prihodnjih zvišanj cen električne energije je zavarovanje. Najenostavnejši način zavarovanja je sklenitev pogodbe o dobavi po fiksni ceni. Po vsej EU obstajajo uveljavljeni trgi, na katerih se lahko z električno energijo trguje za terminsko dobavo. Vendar nekateri od teh trgov niso likvidni, in sicer v zvezi z dolgoročno datiranimi pogodbami, zato bodo morda potrebne regulativne intervencije za izboljšanje likvidnosti na terminskih trgih električne energije.

Sedanja kriza je pokazala koristi, ki jih imajo tržni instrumenti za zaščito odjemalcev pred cenovnimi tveganji. Ti instrumenti običajno vključujejo pogodbeno obljubo proizvajalca, da bo dal nekaterim kategorijam odjemalcev električno energijo na voljo pod vnaprej določenimi pogoji, ko bo normalna tržna cena dosegla določeno raven. Zato zagotavljajo pogodbeno zavarovanje pred cenovnimi tveganji. Tako kot pri vsaki vrsti zavarovanja ima zmanjšanje cenovnega tveganja v takšnih konstrukcijah seveda posledice. Nekatere države članice so te vrste pogodb že uporabile kot del mehanizmov zmogljivosti, ki jih uporabljajo za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z električno energijo. V zvezi s tem so bile pogodbe navedene kot možnosti zanesljivosti. Akademski krogi so nedavno predlagali alternativno pogodbo, imenovano cenovno dostopne možnosti, ki ni namenjena zaščiti odjemalcev pred kratkoročnimi porasti cen, temveč pred trajno visokimi cenami.

Po hitrem zvišanju veleprodajnih cen električne energije so nekateri dobavitelji šli v stečaj in niso mogli izpolniti svojih obveznosti glede dobave. To je pomenilo, da so morale stranke v kratkem času izbrati nove dobavitelje, pri čemer so se pogosto lahko pogajale le o manj ugodnih pogojih. Zahteve za dobavitelje, da zavarujejo del svojih obveznosti glede dobave, in druge regulativne zahteve za zagotovitev, da so dobavitelji dovolj močni, da vzdržijo prihodnje krize, so lahko primerne za zagotovitev, da se lahko odjemalci zanesejo na svoje dobavitelje in za dobavo električne energije ne plačajo več, kot so se prvotno dogovorili. Od dobaviteljev bi se lahko tudi zahtevalo, da imajo v svojem portfelju na voljo ponudbe po fiksnih cenah, kar je podobno obstoječim zahtevam glede ponujanja dinamičnih pogodb strankam.

Zagotavljanje naložb v stabilne in nizkoogljične zmogljivosti

Da bi zagotovili dolgoročno zanesljivost oskrbe in gotovost za vlagatelje, bo treba dodatno oceniti, ali morajo mehanizmi zmogljivosti postati dolgoročna značilnost elektroenergetskega sistema in kaj bi to pomenilo za njihovo integracijo na trg električne energije. Ti mehanizmi bi morali biti zasnovani tako, da bi zagotovili naložbe v stabilne obnovljive in nizkoogljične zmogljivosti, združljive s podnebnimi cilji Unije. Tovrstni mehanizmi zmogljivosti bi lahko vključevali tudi nekatere zgoraj navedene pogodbene mehanizme cenovne dostopnosti.

Kriza je pokazala tudi, da mora biti podpora, kadar je proizvodnja javno podprta, kot to pogosto velja za obnovljive vire energije, zasnovana tako, da zagotavlja naložbe, hkrati pa preprečuje presežne donose za vlagatelje v obdobjih, ko so tržne cene visoke. Za dosego tega cilja so bile v nekaterih državah članicah uporabljene dvosmerne pogodbe na razliko, na podlagi katerih operater prejme dodatek, ko so tržne cene nizke, in ga vrne, ko so visoke. Dobro zasnovane pogodbe na razliko lahko prispevajo k večji neodvisnosti oblikovanja cen električne energije od stroškov zemeljskega plina, zato bi se bilo morda koristno opirati na ta model kot privzeto možnost za nove naložbe v obnovljive vire energije in druge javne naložbe v proizvodnjo (pa tudi za proizvodnjo jedrske energije).

Izboljšanje prilagajanja odjema in prožnosti za znižanje najvišjih cen

Viri ali infrastruktura, ki omogoča večjo prožnost, kot sta prilagajanje odjema in skladiščenje, odjemalcem omogoča, da se odzovejo na cene, porabijo več, kadar je na voljo presežna proizvodnja, in zmanjšajo svojo porabo, ko so zaloge majhne. To znižuje skupne stroške in omogoča, da odjemalci upravljajo svoje stroške, ter prispeva k učinkovitemu vključevanju velikih deležev energije iz nestalnih obnovljivih virov. Naložbe v take prožne tehnologije, vključno z uvedbo pametnih omrežij v skladu z direktivo o električni energiji, bi se lahko financirale iz skladov Unije in lahko zmanjšajo potrebo po bolj tradicionalnih mehanizmih zmogljivosti, s katerimi se pogosto financira proizvodnja, ki temelji na plinu ali drugih fosilnih gorivih.

V akcijskem načrtu za digitalizacijo energetskega sektorja, ki naj bi bil sprejet septembra, bodo predlagani ukrepi za izboljšanje izmenjave podatkov in interoperabilnosti ter za podporo razvoju digitalnih orodij za odjemalce. To bo odjemalcem olajšalo ovrednotenje njihove prožnosti, na primer z odzivanjem na cenovne signale ali usklajevanjem njihove porabe z domačo proizvodnjo (npr. s fotovoltaičnih panelov na strehah). Komisija predlaga tudi pospešitev razvoja in sprejetja novega omrežnega kodeksa, namenjenega prilagajanju odjema.

Z večjim opolnomočenjem odjemalcev je pomembno tudi spodbujati kolektivne in individualne sisteme lastne porabe, kot je poudarjeno v strategiji EU za sončno energijo 18 , da bi v prihodnjih letih povečali proizvodnjo sončne energije v EU

Elektroenergetska in plinska infrastruktura

Naložbe v infrastrukturo za električno energijo so bistvenega pomena za delovanje notranjega trga. Čezmejno zmogljivost bi bilo treba povečati v regijah, kjer je to potrebno za omogočanje prostega pretoka električne energije med državami članicami.

Zdi se, da se inovacije na področju elektroenergetske in plinske infrastrukture v nacionalnem regulativnem okviru številnih držav članic ne spodbujajo ali priznavajo izrecno. To je težava zlasti, kadar so koristi inovativnih pristopov negotove. Poleg tega se zdi, da nacionalni regulativni okviri številnih držav članic postavljajo ovire za inovacije na področju elektroenergetske in plinske infrastrukture. Včasih na primer nimajo posebnih določb, povezanih z inovacijami, ali so zasnovane tako, da določajo pristranskost do rešitev, ki temeljijo na naložbah v osnovna sredstva (CAPEX) namesto na odhodkih iz poslovanja (rešitve OPEX), ali operaterje prenosnih sistemov odvračajo od naložb zaradi zaznanega visokega projektnega tveganja in strogih kazni za neupoštevanje rokov. Države članice bi morale odpraviti te ovire za inovacije in namesto tega razviti v inovacije usmerjene regulativne okvire, pri tem pa se izogibati nasedlim naložbam, ki temeljijo na fosilnih gorivih.

Znižanje stroškov in nepričakovanih dobičkov z določanjem lokacijskih cen

Še eno od vprašanj, ki jih je opredelila agencija ACER, je potreba, da se večja pozornost pri oblikovanju evropskega trga nameni lokacijskim signalom. To vključuje oblikovanje različnih tržnih cen za različne kraje, ki bi odražale lokalno ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem ter razpoložljivost prenosa. V študiji iz leta 2019 je bilo ugotovljeno, da bi bil z uvedbo določanja lokacijskih cen v Evropi prihranek stroškov 4-odstoten 19 . Večje kot je povečanje obnovljivih virov energije v mešanici energijskih virov, pomembnejše bodo postale te koristi. V študiji iz leta 2020 so predvideni 10 % višji stroški sistema v letu 2040, če cene ne bodo lokacijske 20 . Možne posledice mehanizmov za krepitev lokacijskih cenovnih signalov bodo nadalje analizirane.

Nadzor trga in preglednost

Uredba (EU) št. 1227/2011 o celovitosti in preglednosti veleprodajnega energetskega trga 21 (t. i. uredba REMIT) je bila zasnovana pred več kot desetletjem za zagotovitev, da lahko odjemalci in drugi udeleženci na trgu zaupajo v celovitost trgov električne energije in plina, da cene odražajo pošteno in konkurenčno medsebojno delovanje med ponudbo in povpraševanjem ter da z zlorabo trga ni mogoče priti do dobička.

Čeprav ni bilo dokazov o zlorabi trga kot vzroku za sedanjo krizo, je zagotavljanje ažurnega in trdnega okvira za zaščito pred takimi zlorabami v obdobjih visokih cen in nestanovitnosti trga zelo pomembno. Okvir iz uredbe REMIT bi bilo mogoče pregledati, da bi se preučile možnosti za učinkovitejše zmanjšanje tveganj zlorabe trga z večjo preglednostjo trga, boljšo kakovostjo in zbiranjem tržnih podatkov ter boljšim izvrševanjem na ravni EU.

5.Sklep

Komisija poziva Evropski svet, da podpre kratkoročne ukrepe za odpravo visokih cen, ki so predlagani v tem sporočilu. Prav tako v skladu s [sklic na krovno sporočilo] države članice poziva, naj pospešijo ukrepe za pripravljenost na morebitne nadaljnje motnje v oskrbi z ruskim plinom.

Kar zadeva dolgoročne ukrepe, pa Komisija na podlagi poročila agencije ACER in njegovega dosega deležnikov meni, da sedanja zasnova trga električne energije zagotavlja učinkovit in dobro povezan trg, ki Evropi omogoča, da izkoristi vse gospodarske prednosti enotnega trga energije, zagotavlja zanesljivost oskrbe in vzdržuje proces razogljičenja. Komisija države članice poziva, da zagotovijo celovito izvajanje zakonodaje o trgu električne energije, zlasti da zagotovijo tarife, ki odražajo stroške, in odpravijo ovire za uporabo prožnih virov, kar bo omogočilo vključevanje električne energije iz nestalnih obnovljivih virov in povečanje prožnosti omrežja, da se olajša povezovanje energetskega sistema. Komisija poudarja, da je treba pospešiti izvajanje načrta REPowerEU, da bi pospešili postopno opuščanje ruskega plina in vlagali v odporen energetski sistem. Države članice bo še naprej podpirala pri pripravi in izvajanju reform in naložb za postopno odpravo odvisnosti od uvoza fosilnih goriv iz Rusije, med drugim z instrumentom za tehnično podporo.

Vendar so na nekaterih področjih potrebne prilagoditve zasnove trga električne energije v EU, da bi se upoštevali prihodnji energetski zemljevid in mešanica proizvodnje, nove nastajajoče tehnologije, geopolitični razvoj ter izkušnje, pridobljene v sedanji krizi. Take prilagoditve bi morale prispevati k optimizaciji delovanja zasnove trga električne energije, zagotoviti, da bo primernejši za spodbujanje stroškovno učinkovitega razogljičenja sektorja električne energije, zagotoviti dostopne cene za odjemalce ter povečati njegove sposobnosti, da vzdrži nestanovitnost cen. V tem sporočilu je bil opredeljen sklop vprašanj, za katera se zdi, da so te prilagoditve potrebne. Komisija bo na podlagi tega predhodnega dela začela postopek ocene učinka in sodelovala z državami članicami ter številnimi deležniki in nacionalnimi regulativnimi organi, da bi prilagodila zasnovo trga električne energije in po potrebi njegov zakonodajni okvir.

Priloga: podroben pregled prispevkov deležnikov

(1)

COM(2021) 660 final.

(2)

COM(2022) 108 final.

(3)

COM(2022) 138 final.

(4)

Tržna cena električne energije se določi na podlagi mejne proizvodne enote.

(5)

Analiza terminske krivulje TTF z dne 29. aprila 2022, vir: S&P Global Platts.

(6)

Evropski svet je na zasedanju 24. in 25. marca 2022 Komisiji naročil, naj se nujno poveže z deležniki s področja energije ter preuči, če in kako bi s temi kratkoročnimi možnostmi prispevali k znižanju cene plina in obravnavali širjenje učinka tega zvišanja na trgih električne energije. Glej sklepe Evropskega Sveta: https://www.consilium.europa.eu/sl/documents-publications/public-register/public-register-search/results/?DocumentNumber=1%2F22&SubjectMatters=CONCL . 

(7)

Končna ocena zasnove veleprodajnega trga električne energije, ki jo je pripravila agencija ACER, april 2022, str. 21.

(8)

  ACER (2022).  Final Assessment of the EU Wholesale Electricity Market Design.

(9)

(dodati sklic). V načrtu za varčevanje z energijo v EU je predlagan dvodelni pristop, katerega cilj je doseči kratkoročne prihranke energije s spremembami vedenja ter pospešiti in krepiti srednje- do dolgoročne ukrepe za energijsko učinkovitost.

(10)

Maloprodajni trg plina bi bilo treba razumeti, kot da vključuje tudi industrijske uporabnike.

(11)

COM(2022) 230 final.

(12)

Komisija jih razglasi na zahtevo najmanj dveh držav članic, razglasi pa jih lahko tudi na zahtevo ene.

(13)

  ACER (2022).  Final Assessment of the EU Wholesale Electricity Market Design (Končna ocena zasnove veleprodajnega trga električne energije).

(14)

Sporočilo Komisije – Smernice o državni pomoči za podnebje, varstvo okolja in energijo za leto 2022, C/2022/481.

(15)

[vključiti sklic na priporočilo, ki uvaja pravico].

(16)

 Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU, glej uvodno izjavo 59, povezano s členi 5, 28 in 29.

(17)

 Evropski parlament, Svet in Komisija so evropski steber socialnih pravic razglasili leta 2017 na vrhu v Göteborgu. Steber določa 20 načel. V načelu št. 20 je navedeno: „Vsakdo ima pravico dostopa do kakovostnih osnovnih storitev, vključno z vodo, higieno, energijo, prevozom, finančnimi storitvami in digitalnimi komunikacijami. Socialno ogroženim osebam so na razpolago ukrepi za pomoč pri dostopu do teh storitev“.

(18)

 (dodati sklic XXX).

(19)

 Tractebel, 2019. Nodal pricing in the European internal electricity market (Osrednje določanje cen na evropskem notranjem trgu električne energije).

(20)

NERA, 2020. Cost Benefit of Access Reform: Modelling Report (Stroškovna korist reforme dostopa: poročilo o modeliranju).

(21)

UL L 326, 8.12.2011, str. 1.