EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.5.2022

COM(2022) 234 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKI CENTRALNI BANKI, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022

   1.    Uvod

Uspešni pravosodni sistemi so bistveni za uporabo in izvrševanje prava EU ter ohranjanje pravne države in drugih vrednot, na katerih temelji EU in ki so skupne državam članicam. Kadar nacionalna sodišča uporabljajo pravo EU, delujejo kot sodišča EU. Predvsem pa so nacionalna sodišča tista, ki zagotavljajo učinkovito izvajanje pravic in obveznosti po pravu EU (člen 19 Pogodbe o Evropski uniji (PEU)).

Uspešni pravosodni sistemi so tudi bistvenega pomena za medsebojno zaupanje ter izboljšanje naložbenega okolja in trajnostnosti dolgoročne rasti. Zato je povečanje učinkovitosti, kakovosti in neodvisnosti nacionalnih pravosodnih sistemov še naprej ena od prednostnih nalog evropskega semestra – letnega cikla usklajevanja ekonomskih politik na ravni EU. V letnem pregledu trajnostne rasti za leto 2022 ( 1 ), ki določa prednostne naloge ekonomske politike in politike zaposlovanja za EU, je potrjena povezava med uspešnimi pravosodnimi sistemi in poslovnim okoljem v državah članicah. Dobro delujoči in popolnoma neodvisni pravosodni sistemi lahko pozitivno vplivajo na naložbe in so ključni za zaščito naložb, s čimer prispevajo k produktivnosti in konkurenčnosti. Pomembni so tudi za zagotavljanje učinkovitega čezmejnega izvrševanja pogodb in upravnih odločb ter reševanja sporov, kar je bistveno za delovanje enotnega trga ( 2 ).

V tem okviru pregled stanja na področju pravosodja v EU vsebuje letni pregled kazalnikov, ki se osredotoča na bistvene parametre uspešnih pravosodnih sistemov:

·učinkovitost,

·kakovost,

·neodvisnost.

Pregled stanja za leto 2022 nadalje razvija kazalnike za vse tri vidike, vključno z dostopnostjo do pravnega varstva za invalide in ponovno z digitalizacijo pravosodja, ki je imela pomembno vlogo pri ohranjanju delovanja sodišč med pandemijo COVID-19, pa tudi na splošno, za spodbujanje učinkovitih in dostopnih pravosodnih sistemov ( 3 ). Ta izdaja krepi poslovno razsežnost vseh treh vidikov z vključitvijo novih podatkov o upravni učinkovitosti, pravnih jamstvih v zvezi z upravnimi odločitvami in zaupanju v zaščito naložb. Nazadnje, pregled stanja za leto 2022 prvič predstavlja učinke pandemije COVID-19 na učinkovitost pravosodnih sistemov.

 Evropski mehanizem pravne države –

Kot je bilo napovedano v političnih usmeritvah predsednice von der Leyen, je Komisija vzpostavila celovit evropski mehanizem pravne države za poglobitev spremljanja stanja v državah članicah. Mehanizem pravne države deluje kot preventivno orodje, ki poglablja dialog in skupno zavedanje težav pravne države. Osrednji del novega mehanizma je letno poročilo o stanju pravne države, ki vsebuje sintezo pomembnih sprememb, tj. pozitivnih in negativnih, v vseh državah članicah in Uniji kot celoti. Poročilo o stanju pravne države za leto 2021 je bilo objavljeno 20. julija 2021 in je temeljilo na različnih virih, vključno s pregledom stanja na področju pravosodja v EU ( 4 ). Poleg tega, kot je napovedala predsednica von der Leyen v svojem govoru o stanju v Uniji leta 2021, bo poročilo o stanju pravne države za leto 2022 vključevalo priporočila za države članice. Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022 je bil tudi dodatno razvit, da bi prikazal potrebe po dodatnih primerjalnih informacijah, ki so bile ugotovljene med pripravo poročila o stanju pravne države za leto 2021, z namenom zagotovitve podpore za prihodnja poročila o stanju pravne države.

2.    Ozadje: dogodki v reformah pravosodja v letu 2021

V letu 2021 si je veliko držav članic še naprej prizadevalo izboljšati uspešnost svojih pravosodnih sistemov. Na sliki 1 je prikazan posodobljen pregled sprejetih in načrtovanih ukrepov na več področjih pravosodnih sistemov v državah članicah, ki izvajajo reforme pravosodnih sistemov.

Slika 1: Zakonodajne in regulativne dejavnosti v zvezi s pravosodnimi sistemi v letu 2021 (sprejeti ukrepi/pobude v fazi pogajanj v vsaki državi članici) (vir: Evropska komisija ( 37 )) Leta 2021 je bilo procesno pravo še vedno področje, ki so mu številne države članice namenjale posebno pozornost, pri čemer se je precej obsežen del zakonodajne dejavnosti bodisi izvajal bodisi je bil načrtovan. Dejavnosti so se okrepile tudi v zvezi z reformami statusa sodnikov in pravil za delavce v pravni stroki. Več držav članic je že sprejemalo zakonodajo o uporabi informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v svojih pravosodnih sistemih. Zagon iz predhodnih let pri izvajanju ukrepov v zvezi z upravljanjem sodišč se je nadaljeval v letu 2021. Nekatere države članice v pravosodnih sistemih že dejavno uporabljajo umetno inteligenco ali načrtujejo njeno uporabo. Pregled potrjuje ugotovitev, da je za reforme pravosodja potreben čas – včasih od njihove napovedi do sprejetja zakonodajnih in regulativnih ukrepov ter njihove izvedbe na terenu preteče več let.

Pandemija COVID-19 je ustvarila tudi nove izzive, ki so poudarili pomen pospešitve reform za digitalizacijo pravosodnega sistema. V tem okviru je več držav članic sprejelo nove ukrepe za zagotovitev rednega delovanja sodišč s sočasnim zagotavljanjem neprekinjenega in enostavnega dostopa do pravnega varstva za vse, zlasti prek prilagoditve postopkovnih pravil. Združenje državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva Evropske unije (ACA-Europe) je pripravilo vprašalnik, ki ugotavlja vpliv pandemije COVID-19 na strokovno dejavnost vrhovnih sodišč. Vprašalnik so izpolnila vrhovna upravna sodišča in vrhovna sodišča (člani Mreže predsednikov vrhovnih sodišč EU (NPSJC)). Na sliki 2 je brez proučitve bistvenih ukrepov, sprejetih za boj proti pandemiji COVID-19, prikazan posodobljen pregled sprememb procesnega prava, ki so jih sprejele države članice, da bi olajšale izvajanje sodnih funkcij sodišč na podlagi nove zakonodaje, odločb vrhovnih sodišč, pravilnikov sodišč ali njihove prakse.

Slika 2: Spremembe postopkovnih pravil na vrhovnih sodiščih zaradi pandemije COVID-19 (vir: ACA-Europe in NPSJC ( 38 ))

(*) Podatki zajemajo obdobje od decembra 2020 do decembra 2021. Pri vsaki državi članici so v levem stolpcu predstavljene prakse na vrhovnih sodiščih, v desnem stolpcu pa prakse na vrhovnih upravnih sodiščih (stolpec, označen s črko „A“). Države članice so navedene po abecednem vrstnem redu svojega zemljepisnega imena v izvirnem jeziku. BE: Raad van State/Conseil d’Etat (državni svet) in Hof van Cassatie/Cour de Cassation (vrhovno sodišče); BG: Върховен административен съд (vrhovno upravno sodišče); CZ: Nejvyšší správní soud (vrhovno upravno sodišče) in Nejvyšší soud (vrhovno sodišče); DE: Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče); EE: Riikohus (vrhovno sodišče); IE: Chúirt Uachtarach (vrhovno sodišče); EL: Συμβούλιο της Επικρατείας (državni svet); ES: Tribunal Supremo (vrhovno sodišče); FR: Conseil d’Etat (državni svet), Cour de Cassation (vrhovno sodišče); HR: Visoki upravni sud (vrhovno upravno sodišče); IT: Consiglio de Stato (državni svet); CY: Supreme Court (vrhovno sodišče); LV: Augstākā tiesa (vrhovno sodišče); LT: Vyriausiasis Administracinis Teismas (vrhovno upravno sodišče); LU: Cour administrative (upravno sodišče), Cour de Cassation (vrhovno sodišče); HU: Kúria (vrhovno sodišče); MT: Court of Appeal (pritožbeno sodišče); NL: Hoge Raad (vrhovno sodišče), Centrale Raad van Beroep (najvišje upravno sodišče za socialne zadeve), Raad van State (državni svet); AT: Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče), Personalsenat (poseben ocenjevalni odbor) vrhovnega sodišča, Oberster Gerichtshof (vrhovno sodišče); PL: Naczelny Sąd Administracyjny (vrhovno upravno sodišče); PT: Supremo Tribunal Administrativo (vrhovno upravno sodišče); RO: Înalta Curte de Casație și Justiție (vrhovno sodišče); SI: Vrhovno sodišče; SK: Najvyšší súd (vrhovno sodišče); FI: Korkein hallinto-oikeus (vrhovno upravno sodišče); SE: Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno upravno sodišče). Ni podatkov za: BG: Върховен касационен съд (vrhovno sodišče); HR: Vrhovni sud (vrhovno sodišče); IT: Corte Suprema di Cassazione (vrhovno sodišče); SE: Högsta förvaltningsdomstolen (vrhovno sodišče).

3.    Glavne ugotovitve pregleda stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022

Glavni parametri uspešnega pravosodnega sistema so učinkovitost, kakovost in neodvisnost, v pregledu stanja pa so predstavljeni kazalniki v zvezi z vsemi tremi.

3.1 Učinkovitost pravosodnih sistemov

V pregledu stanja so predstavljeni kazalniki v zvezi z učinkovitostjo postopkov na širših področjih civilnih, gospodarskih in upravnih zadev ter na posebnih področjih, na katerih upravni organi in sodišča uporabljajo pravo EU ( 39 ).

Na kazalnike, povezane z učinkovitostjo, zlasti na število prejetih zadev, stopnjo rešenih zadev in čas, potreben za izdajo sodne odločbe, so leta 2020 po vsej EU vplivale posebne okoliščine, povezane s pandemijo COVID-19, ki je prizadela države članice na različne načine (npr. v smislu časa ali resnosti) ( 40 ).

3.1.1 Razvoj na področju števila prejetih zadev

Število prejetih zadev v nacionalnih pravosodnih sistemih se je v več državah članicah zmanjšalo v primerjavi s prejšnjim letom, v drugih pa se je povečalo ali ostalo nespremenjeno. Na splošno se med državami članicami še vedno precej razlikuje (slika 3). To kaže, kako pomembno je, da ostanejo pozorne na razvoj na področju števila prejetih zadev, da bi zagotovile uspešnost pravosodnih sistemov.

Slika 3: Število prejetih civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev v letih 2012 in 2018–2020 (*)(prva stopnja/na 100 prebivalcev) (vir: študija CEPEJ ( 41 ))

(*) Po metodologiji CEPEJ ta kategorija vključuje vse civilne in gospodarske pravdne in nepravdne zadeve, nepravdne zemljiškoknjižne zadeve in zadeve v zvezi s poslovnimi registri, zadeve v zvezi z drugimi registri, druge nepravdne zadeve, upravne zadeve in druge nekazenske zadeve.

Slika 4: Število prejetih civilnih in gospodarskih pravdnih zadev v letih 2012 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/na 100 prebivalcev) (vir: študija CEPEJ)

(*) Civilne in gospodarske pravdne zadeve se po metodologiji CEPEJ nanašajo na spore med strankami, na primer spore v zvezi s pogodbami. Civilne in gospodarske nepravdne zadeve se nanašajo na nepravdne postopke, na primer nesporne plačilne naloge. Spremembe metodologije v EL in SK. Podatki za NL vključujejo nepravdne zadeve.

Slika 5: Število prejetih upravnih zadev v letih 2012 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/na 100 prebivalcev) (vir: študija CEPEJ)

(*) Upravne zadeve se po metodologiji CEPEJ nanašajo na spore med posamezniki in lokalnimi, regionalnimi ali nacionalnimi organi. DK in IE upravnih zadev ne evidentirata ločeno. V RO so bili leta 2018 nekateri upravni postopki izločeni iz sodnega postopka. Spremembe metodologije v EL, SK in SE. V SE so bile migracijske zadeve vključene med upravne zadeve (uporabljeno retroaktivno za leto 2017).

 

3.1.2 Splošni podatki o učinkovitosti

Kazalniki v zvezi z učinkovitostjo postopkov na širših področjih civilnih, gospodarskih in upravnih zadev so: (i) ocena trajanja postopkov (čas, potreben za izdajo sodne odločbe), (ii) stopnja rešenih zadev in (iii) število nerešenih zadev.

 Ocena trajanja postopkov –

Trajanje postopkov označuje ocenjeni čas (v dnevih), ki je potreben, da se zadeva na sodišču reši, tj. čas, v katerem sodišče sprejme odločbo na prvi stopnji. Kazalnik „čas, potreben za izdajo sodne odločbe“, je število nerešenih zadev, deljeno s številom rešenih zadev ob koncu leta, pomnoženo s 365 (dnevi) ( 42 ). Je izračunana količina, ki označuje ocenjeni minimalni čas, ki bi ga sodišče potrebovalo, da bi rešilo zadevo v sedanjih delovnih pogojih. Višja kot je vrednost, večja je verjetnost, da bi sodišče potrebovalo več časa za sprejetje odločitve. Slike se večinoma nanašajo na postopke na sodiščih prve stopnje ter primerjajo podatke za leta 2012, 2018, 2019 in 2020, če so na voljo ( 43 ). Na slikah 8 in 10 so prikazani podatki o času, potrebnem za izdajo sodne odločbe v civilnih in gospodarskih pravdnih zadevah ter upravnih zadevah na sodiščih vseh stopenj v letu 2020, na sliki 24 pa je prikazano povprečno trajanje postopkov v zadevah na področju pranja denarja na sodiščih prve stopnje.

Slika 6: Ocenjen čas, potreben za reševanje civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev v letih 2012 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/v dnevih) (vir: študija CEPEJ)

(*) Po metodologiji CEPEJ ta kategorija vključuje vse civilne in gospodarske pravdne in nepravdne zadeve, nepravdne zemljiškoknjižne zadeve in zadeve v zvezi s poslovnimi registri, zadeve v zvezi z drugimi registri, druge nepravdne zadeve, upravne zadeve in druge nekazenske zadeve. Spremembe metodologije v SK. Nerešene zadeve vključujejo vse stopnje v CZ in do leta 2016 v SK. LV: veliko zmanjšanje je posledica reforme sodnega sistema, preverjanja napak in čiščenja podatkov v informacijskem sistemu.

Slika 7: Ocenjen čas, potreben za reševanje civilnih in gospodarskih pravdnih zadev na prvi stopnji v letih 2012 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/v dnevih) (vir: študija CEPEJ)

(*) Civilne in gospodarske pravdne zadeve se po metodologiji CEPEJ nanašajo na spore med strankami, na primer spore v zvezi s pogodbami. Civilne in gospodarske nepravdne zadeve se nanašajo na nepravdne postopke, na primer nesporne plačilne naloge. Spremembe metodologije v EL in SK. Nerešene zadeve vključujejo vse stopnje v CZ in do leta 2016 v SK. IT: začasna upočasnitev pravosodne dejavnosti zaradi strogih omejevalnih ukrepov za obvladovanje pandemije COVID-19 je vplivala na čas, potreben za izdajo sodne odločbe. Podatki za NL vključujejo nepravdne zadeve.

Slika 8: Ocenjen čas, potreben za reševanje civilnih in gospodarskih pravdnih zadev na sodiščih vseh stopenj v letu 2020 (*) (prva, druga in tretja stopnja/v dnevih) (vir: študija CEPEJ)

(*) Vrstni red določa stopnja sodišč z najdaljšimi postopki v posamezni državi članici. Podatki niso na voljo za sodišča prve in druge stopnje v BE in BG, za sodišča druge stopnje v NL, za sodišča druge in tretje stopnje v AT ali za sodišča tretje stopnje v DE in HR. V DE in MT ni sodišč tretje stopnje. IT: začasna upočasnitev pravosodne dejavnosti zaradi strogih omejevalnih ukrepov za obvladovanje pandemije COVID-19 je vplivala na čas, potreben za izdajo sodne odločbe. Dostop do sodišč tretje stopnje je lahko v nekaterih državah članicah omejen.

Slika 9: Ocenjen čas, potreben za reševanje upravnih zadev na prvi stopnji v letih 2012 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/v dnevih) (vir: študija CEPEJ)

(*) Upravne zadeve se po metodologiji CEPEJ nanašajo na spore med posamezniki in lokalnimi, regionalnimi ali nacionalnimi organi. Spremembe metodologije v EL in SK. Nerešene zadeve vključujejo vse stopnje v CZ in do leta 2016 v SK. DK in IE upravnih zadev ne evidentirata ločeno. CY: v letu 2018 se je število rešenih zadev povečalo zaradi skupnega sojenja v zadevah, umika 2 724 združenih zadev in ustanovitve upravnega sodišča leta 2015.

Slika 10: Ocenjen čas, potreben za reševanje upravnih zadev na sodiščih vseh stopenj v letu 2020 (*) (prva in, kjer je ustrezno, druga in tretja stopnja/v dnevih) (vir: študija CEPEJ)

(*) Vrstni red določa stopnja sodišč z najdaljšimi postopki v posamezni državi članici. Podatki niso na voljo za sodišča druge stopnje v BE, CZ, HU, MT, AT, RO, SI, SK in FI, za sodišča tretje stopnje pa v CY, LT, LU, MT in PL. V CZ, IT, CY, AT, SI in FI je vrhovno ali drugo najvišje sodišče edina pritožbena stopnja. V HR, LT, LU in MT ni sodišč tretje stopnje za te vrste zadev. V BE je najvišje upravno sodišče prva in edina stopnja za nekatere zadeve. Dostop do sodišč tretje stopnje je lahko v nekaterih državah članicah omejen. DK in IE upravnih zadev ne evidentirata ločeno.

 Stopnja rešenih zadev –

Stopnja rešenih zadev je razmerje med številom rešenih zadev in številom prejetih zadev. Z njo se meri, ali sodišču uspe obravnavati prejete zadeve. Kadar je stopnja rešenih zadev približno 100-odstotna ali višja, to pomeni, da lahko pravosodni sistem reši vsaj toliko zadev, kot jih prejme. Kadar pa je stopnja rešenih zadev nižja od 100 %, to pomeni, da sodišča rešijo manj zadev, kot jih prejmejo.

Slika 11: Stopnja reševanja civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev v letih 2012 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/v % – vrednosti nad 100 % pomenijo, da je več zadev rešenih kot prejetih, vrednosti pod 100 % pa pomenijo, da je manj zadev rešenih kot prejetih) (vir: študija CEPEJ)

(*) Po metodologiji CEPEJ ta kategorija vključuje vse civilne in gospodarske pravdne in nepravdne zadeve, nepravdne zemljiškoknjižne zadeve in zadeve v zvezi s poslovnimi registri, zadeve v zvezi z drugimi registri, druge nepravdne zadeve, upravne zadeve in druge nekazenske zadeve. Spremembe metodologije v SK. IE: pričakuje se, da je zaradi metodologije sporočeno premajhno število rešenih zadev. IT: leta 2013 je bila uvedena drugačna klasifikacija civilnih zadev.

Slika 12: Stopnja reševanja civilnih in gospodarskih pravdnih zadev v letih 2012 in 2018 – 2020 (*) (prva stopnja/v %) (vir: študija CEPEJ)

(*) Spremembe metodologije v EL in SK. IE: pričakuje se, da je zaradi metodologije sporočeno premajhno število rešenih zadev. IT: leta 2013 je bila uvedena drugačna klasifikacija civilnih zadev. Podatki za NL vključujejo nepravdne zadeve.

Slika 13: Stopnja reševanja upravnih zadev v letih 2012 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/v %) (vir: študija CEPEJ)

(*) Pretekle vrednosti za nekatere države članice so bile za predstavitvene namene znižane (CY v letu 2018 = 219 %; IT v letu 2012 = 279,8 %). Spremembe metodologije v EL in SK. DK in IE upravnih zadev ne evidentirata ločeno. V CY se je število rešenih zadev povečalo zaradi skupnega sojenja v zadevah, umika 2 724 združenih zadev in ustanovitve upravnega sodišča leta 2015.

 Nerešene zadeve –

Število nerešenih zadev izraža število zadev, ki jih je treba ob koncu zadevnega leta še obravnavati. Vpliva tudi na čas, potreben za izdajo sodne odločbe.

Slika 14: Število nerešenih civilnih, gospodarskih, upravnih in drugih zadev v letih 2012 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/na 100 prebivalcev) (vir: študija CEPEJ)

(*) Po metodologiji CEPEJ ta kategorija vključuje vse civilne in gospodarske pravdne in nepravdne zadeve, nepravdne zemljiškoknjižne zadeve in zadeve v zvezi s poslovnimi registri, zadeve v zvezi z drugimi registri, druge nepravdne zadeve, upravne zadeve in druge nekazenske zadeve. Spremembe metodologije v SK. Nerešene zadeve vključujejo zadeve pred sodišči vseh stopenj v CZ in do leta 2016 v SK. IT: leta 2013 je bila uvedena drugačna klasifikacija civilnih zadev.

Slika 15: Število nerešenih civilnih in gospodarskih pravdnih zadev v letih 2012 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/na 100 prebivalcev) (vir: študija CEPEJ)

 (*) Spremembe metodologije v EL in SK. Nerešene zadeve vključujejo zadeve pred sodišči vseh stopenj v CZ in do leta 2016 v SK. IT: leta 2013 je bila uvedena drugačna klasifikacija civilnih zadev. Podatki za NL vključujejo nepravdne zadeve.

Slika 16: Število nerešenih upravnih zadev v letih 2012 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/na 100 prebivalcev) (vir: študija CEPEJ)

(*) Pretekle vrednosti za nekatere države članice so bile za predstavitvene namene znižane (EL leta 2012 = 3,5). Spremembe metodologije v EL in SK. Nerešene zadeve vključujejo zadeve pred sodišči vseh stopenj v CZ in do leta 2016 v SK. DK in IE upravnih zadev ne evidentirata ločeno.

3.1.3 Učinkovitost na posebnih področjih prava EU

Ta oddelek dopolnjuje splošne podatke o učinkovitosti pravosodnih sistemov in predstavlja povprečno trajanje postopkov ( 44 ) na posebnih področjih prava EU. Pregled stanja za leto 2022 temelji na predhodnih podatkih na področjih konkurence, elektronskih komunikacij, blagovne znamke EU, potrošniškega prava in preprečevanja pranja denarja. Ta štiri področja so bila izbrana zaradi svojega pomena za enotni trg in poslovno okolje. Poleg tega ta izdaja zagotavlja širši pregled učinkovitosti upravnih organov: podatke o varstvu potrošnikov dopolnjujeta dve novi sliki na področjih konkurence in elektronskih komunikacij. Na splošno lahko daljše zamude pri sodnih in upravnih postopkih negativno vplivajo na pravice, ki izhajajo iz prava EU, kadar na primer niso več na voljo ustrezna pravna sredstva ali kadar večja finančna škoda postane neizterljiva. Zlasti za podjetja lahko upravne zamude in negotovost v nekaterih primerih povzročijo znatne stroške in ogrozijo načrtovane ali obstoječe naložbe ( 45 ). 

– Konkurenca –

Učinkovito izvrševanje konkurenčnega prava je bistveno za privlačno poslovno okolje, saj zagotavlja enake konkurenčne pogoje za podjetja. Spodbuja podjetništvo in učinkovitost, ustvarja večjo izbiro za potrošnike ter pomaga zniževati cene in izboljšati kakovost. Na sliki 17 je prikazano povprečno trajanje reševanja zadev, vloženih zoper odločbe nacionalnih organov za varstvo konkurence, ki uporabljajo člena 101 in 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ( 46 ). Slika 18 prikazuje povprečno trajanje postopkov pred nacionalnimi organi za varstvo konkurence, kadar se uporabljata člena 101 in 102 PDEU.

Slika 17: Konkurenca: povprečno trajanje sodnega nadzora v letih 2013 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/v dnevih) (vir: Evropska komisija in Evropska mreža za konkurenco)

 (*) IE in AT: scenarij se ne uporablja, saj organi nimajo pooblastil za sprejemanje zadevnih odločitev. AT: podatki vključujejo zadeve v zvezi s kršitvijo členov 101 in 102 PDEU, o katerih je odločalo sodišče, pristojno za konkurenčnopravne zadeve, in ki niso temeljile na pritožbah zoper nacionalni organ za varstvo konkurence. Za IT je bila uporabljena ocena trajanja. Prazen stolpec lahko pomeni, da država članica za zadevno leto ni sporočila nobene zadeve. Število primerov je v številnih državah članicah nizko (manj kot pet na leto). Zaradi tega so lahko letni podatki odvisni od ene zadeve, ki traja zelo dolgo ali le kratek čas (npr. MT, kjer je bila samo ena zadeva).

Slika 18: Konkurenca: povprečno trajanje postopkov pred nacionalnimi organi za varstvo konkurence v letu 2020 (*)(v dnevih) (vir: Evropska komisija in Evropska mreža za konkurenco)

(*) V nekaterih državah članicah je število zadev majhno. BE: podatki vključujejo eno odločbo o kartelu – 1 045 dni in pet začasnih ukrepov. Skupna povprečna dolžina vseh šestih postopkov – 2 015 dni. IT: postopek št. I833, tj. Gare Consip per acquisizione beni e servizi per informatica e telecomunicazioni, ki ga je sprožil italijanski organ za varstvo konkurence na podlagi člena 101 PDEU, se ne upošteva, ker ob koncu postopka niso bile ugotovljene kršitve člena 101 PDEU. Upoštevati je treba, da imajo nekatere države članice različna izhodišča pri štetju dni za dolžino postopkov. Večina držav članic šteje zadevo za odprto, ko se začne preiskava. V NL se zadeva šteje za odprto, ko se pošlje ugovor, v CZ in SK pa se šteje za odprto, ko se začne upravni postopek. V slednjem primeru je to vmesna faza med začetkom preiskave in pošiljanjem ugovora. Tudi pri dolžini postopkov pred nacionalnimi organi za varstvo konkurence je treba upoštevati številne dejavnike. Ti vključujejo naravo in zapletenost zadeve, čas, potreben za zbiranje ekonomskih podatkov in zaključek ekonomske analize, podaljšanje rokov na zahtevo strank in ponavljanje obravnav.

– Elektronske komunikacije –

Cilj zakonodaje EU na področju elektronskih komunikacij je povečati konkurenčnost, prispevati k razvoju enotnega trga ter ustvarjati naložbe, inovacije in rast. Pozitivne učinke za potrošnike je mogoče doseči z učinkovitim izvajanjem te zakonodaje, ki lahko prispeva k znižanju cen za končne uporabnike in izboljšanju kakovosti storitev. Na sliki 19 je prikazano povprečno trajanje zadev sodnega nadzora zoper odločitve nacionalnih regulativnih organov, ki uporabljajo pravo EU na področju elektronskih komunikacij ( 47 ). Zajete so zelo različne zadeve, od bolj zapletenih zadev sodnega nadzora v zvezi s tržno analizo do enostavnejših zadev, osredotočenih na potrošnike. Slika 20 prikazuje povprečno trajanje postopkov pred nacionalnimi regulativnimi organi, kadar se uporablja pravo EU.

Slika 19: Elektronske komunikacije: povprečno trajanje sodnega nadzora v letih 2013 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/v dnevih) (vir: Evropska komisija in Odbor za komunikacije)

(*) Število zadev se med državami članicami razlikuje. Prazen stolpec pomeni, da država članica ni sporočila nobene zadeve za zadevno leto (razen PT za 2019–2020 in RO: ni podatkov). V nekaterih primerih omejeno število takih zadev (BG, CY, MT, NL, SK, FI, SE) pomeni, da so lahko letni podatki odvisni od ene zadeve, ki traja zelo dolgo ali le kratek čas, zaradi česar so razlike med leti velike. DK: na prvi stopnji o pravnih sredstvih odloča organ s sodni podobno funkcijo. EE: Povprečno trajanje reševanja zadev sodnega nadzora v letu 2013 je bilo 18 dni. ES, AT in PL: pristojna so različna sodišča, odvisno od vsebine zadeve.

Slika 20: Elektronske komunikacije: povprečno trajanje postopkov pred nacionalnim regulativnim organom v letih 2015 in 2018–2020 (v dnevih) (vir: Evropska komisija in Odbor za komunikacije)

– Blagovna znamka EU –

Učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine je bistveno za spodbujanje naložb v inovacije. Zakonodaja EU o blagovnih znamkah EU ( 48 ) daje pomembno vlogo nacionalnim sodiščem, ki delujejo kot sodišča EU in sprejemajo odločitve, ki vplivajo na enotni trg. Na sliki 21 je prikazano povprečno trajanje zadev v zvezi s kršitvami blagovne znamke EU v pravdnih sporih med zasebnimi strankami.

Slika 21: Blagovna znamka EU: povprečno trajanje zadev v zvezi s kršitvami blagovne znamke EU v letih 2013 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/v dnevih) (vir: Evropska komisija in Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine)

(*) FR, IT, LT, LU: za podatke za nekatera leta je uporabljen vzorec zadev. DK: podatki iz vseh zadev v zvezi z blagovnimi znamkami (ne samo EU) na višjih sodiščih za gospodarske in pomorske zadeve; za leti 2018 in 2019 ni podatkov o povprečnem trajanju zaradi sprememb v sistemu za zbiranje podatkov. EL: podatki temeljijo na tehtanem povprečnem trajanju zadev na dveh sodiščih. ES: v izračun povprečnega trajanja so vključene zadeve v zvezi z drugimi pravicami intelektualne lastnine EU.

– Varstvo potrošnikov –

Učinkovito izvajanje potrošniškega prava zagotavlja, da lahko potrošniki uveljavljajo svoje pravice in da podjetja, ki kršijo predpise o varstvu potrošnikov, ne pridobijo nepoštene prednosti. Organi za varstvo potrošnikov in sodišča imajo ključno vlogo pri izvajanju potrošniškega prava EU ( 49 ) v različnih nacionalnih sistemih kazenskega pregona. Slika 22 prikazuje povprečno trajanje zadev sodnega nadzora zoper odločbe organov za varstvo potrošnikov, ki uporabljajo pravo EU.

Za potrošnike ali podjetja lahko učinkovito izvrševanje vključuje verigo akterjev, tako sodišča kot tudi upravne organe. Za dodatno pojasnitev te verige izvrševanja je predstavljeno trajanje postopkov po posameznih organih za varstvo potrošnikov. Na sliki 23 je za leta 2014 in 2018–2020 prikazano, kako dolgo od trenutka začetka obravnavanja zadeve je povprečno trajalo, da so nacionalni organi za varstvo potrošnikov izdali upravne odločbe. Zadevne odločbe vključujejo razglasitev kršitev pravil materialnega prava, začasnih ukrepov, odredb o prenehanju kršitev, začetka sodnih postopkov ali končanja zadeve.

Slika 22: Varstvo potrošnikov: povprečno trajanje sodnega nadzora v letih 2013 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/v dnevih) (vir: Evropska komisija in Mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov)

(*) DE, LU, AT: scenarij se ne uporablja, ker organi za varstvo potrošnikov nimajo pooblastil za odločanje o kršitvah zadevnih pravil o varstvu potrošnikov. V IE in FI je bilo takih zadev za leto 2020 malo (manj kot pet). EL in RO sta za nekatera leta predložili oceno povprečnega trajanja.

Slika 23: Varstvo potrošnikov: povprečno trajanje do izdaje upravnih odločb s strani organov za varstvo potrošnikov v letih 2014 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/v dnevih) (vir: Evropska komisija in Mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov)

(*) DE, LU, AT: scenarij se ne uporablja, ker organi za varstvo potrošnikov nimajo pooblastil za odločanje o kršitvah zadevnih pravil o varstvu potrošnikov. DK, EL, FR, RO in FI so za določena leta predložile oceno povprečnega trajanja.

– Pranje denarja –

Uspešnost boja proti pranju denarja ne le prispeva k boju proti kriminalu, temveč je tudi ključna za trdnost, integriteto in stabilnost finančnega sektorja, zaupanje v finančni sistem in pošteno konkurenco na enotnem trgu ( 50 ). Pranje denarja lahko odvrača tuje naložbe, izkrivlja mednarodni pretok kapitala in negativno vpliva na makroekonomsko uspešnost države, kar povzroči izgubo blaginje in s tem odliv sredstev iz produktivnejših gospodarskih dejavnosti ( 51 ). Direktiva o preprečevanju pranja denarja določa, da morajo države članice zbirati statistične podatke o uspešnosti svojih sistemov za boj proti pranju denarja ali financiranju terorizma ( 52 ). V sodelovanju z državami članicami so bili s posodobljenim vprašalnikom zbrani podatki o sodnih fazah v nacionalnih sistemih za preprečevanje pranja denarja. Na sliki 24 je prikazano povprečno trajanje zadev pred sodišči prve stopnje, ki obravnavajo kazniva dejanja pranja denarja.

Slika 24: Pranje denarja: povprečno trajanje sodnih zadev v letih 2014 in 2018–2020 (*) (prva stopnja/v dnevih) (vir: Evropska komisija in skupina strokovnjakov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma)

(*) Ni podatkov za leto 2020: BE, DE, EE, IE, HR, PL in PT. BG: povprečno trajanje zadev se računa v mesecih od dneva začetka sodne zadeve do dneva sprejetja sodne odločbe. ES, NL: ocena trajanja. CZ: trajanje v mesecih. HU: povprečno število dni je bilo izračunano le na podlagi števila zadev, končanih z obsodbo. PT: povprečno število dni je bilo izračunano na podlagi vzorca. IT: podatki se nanašajo na predhodni sodni postopek in glavno obravnavo. CY: obravnava resnih primerov pred kazenskim porotnim sodiščem se v povprečju zaključi v enem letu. Obravnave lažjih kaznivih dejanj pred okrožnimi sodišči trajajo dlje. SK*: podatki ustrezajo povprečnemu trajanju celotnega postopka, vključno s postopkom na pritožbenem sodišču.

3.1.4 Povzetek o učinkovitosti pravosodnih sistemov V učinkovitem pravosodnem sistemu se obvladujejo število prejetih zadev in sodni zaostanki, odločbe pa se izdajajo brez neupravičenih zamud. Glavni kazalniki, uporabljeni v pregledu stanja na področju pravosodja v EU za spremljanje učinkovitosti pravosodnih sistemov, so torej trajanje postopkov (ocenjeni ali povprečni čas v dnevih, potreben za rešitev zadeve), stopnja rešenih zadev (razmerje med številom rešenih in številom prejetih zadev) in število nerešenih zadev (ki jih je treba ob koncu leta še obravnavati). Splošni podatki o učinkovitosti Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022 vsebuje podatke o učinkovitosti za osemletno obdobje (2012–2020). Zaradi tega obdobja je mogoče opredeliti nekatere trende in upoštevati dejstvo, da je za uresničitev rezultatov reform pravosodja pogosto potreben čas. Glede na razpoložljive podatke od leta 2012 do leta 2020 o civilnih, gospodarskih in upravnih zadevah so bili trendi večinoma pozitivni. V letu 2020 pa splošni podatki o učinkovitosti za nekatere države članice kažejo negativen vpliv na učinkovitost. Možno je, da ga je povzročila pandemija COVID-19 in je zato začasne narave. V državah članicah, za katere je bilo v okviru evropskega semestra ugotovljeno, da se srečujejo s posebnimi izzivi ( 53 ), je mogoče opaziti pozitiven razvoj: ·od leta 2012 in glede na podatke, ki so na voljo za te države članice, se je trajanje sodnih postopkov na prvi stopnji v široki kategoriji „vse zadeve“ (slika 6) ter kategoriji „civilne in gospodarske pravdne zadeve“ (slika 7) kljub pandemiji COVID-19 v nekaterih od teh držav članic krajšalo ali ostalo nespremenjeno. Pri približno polovici zadevnih držav članic je iz navedenih slik 6 in 7 razvidno podaljšanje trajanja postopkov, včasih nad raven iz leta 2012. Pri upravnih zadevah (slika 9) se je trajanje postopkov v približno polovici od teh držav članic od leta 2012 skrajšalo ali ostalo nespremenjeno. Na splošno se je v letu 2020 trajanje postopkov v upravnih zadevah podaljšalo v približno polovici od teh držav članic; ·v pregledu so predstavljeni podatki o trajanju postopkov na sodiščih vseh stopenj za civilne in gospodarske pravdne zadeve (slika 8) ter upravne zadeve (slika 10). Podatki kažejo, da v več državah članicah, za katere je bilo ugotovljeno, da se soočajo z izzivi v zvezi s trajanjem postopkov na sodiščih prve stopnje, sodišča višje stopnje delujejo učinkoviteje. Pri nekaterih drugih državah članicah, ki se srečujejo z izzivi, je povprečno trajanje postopkov na sodiščih višje stopnje celo daljše kot na sodiščih prve stopnje; ·v široki kategoriji „vse zadeve“ ter kategoriji „civilne in gospodarske pravdne zadeve“ (sliki 11 in 12) se je skupno število držav članic, v katerih znaša stopnja rešenih zadev več kot 100 %, od lanskega leta zmanjšalo in se približalo ravnem iz leta 2012. Kljub zmanjšanju je leta 2020 večina držav članic, vključno z večino tistih, ki se soočajo z izzivi, poročala o visoki stopnji rešenih zadev (več kot 97 %). To pomeni, da sodišča na splošno lahko obvladujejo prejete zadeve v teh kategorijah. Pri upravnih zadevah (slika 13) je mogoče opaziti večjo razliko v stopnji rešenih zadev od enega leta do drugega. Čeprav je na splošno nižja kot v drugih kategorijah zadev, nekatere države članice še naprej dobro napredujejo. Zlasti več kot polovica držav članic, ki se srečujejo z izzivi, poroča o povišanju stopnje rešenih zadev v upravnih zadevah od leta 2012; ·od leta 2012 je situacija stabilna ali pa se izboljšuje v skoraj vseh državah članicah, ki se srečujejo z največjimi izzivi v zvezi s sodnimi zaostanki, ne glede na kategorijo zadev. Leta 2020 se je število nerešenih zadev v nekaterih državah članicah povečalo, v drugih pa je bil dosežen znaten napredek pri zmanjševanju števila nerešenih zadev tako v civilnih in gospodarskih pravdnih zadevah (slika 15) kot v upravnih zadevah (slika 16). Vendar še vedno obstajajo precejšnje razlike med državami članicami z dokaj malo nerešenimi zadevami in državami članicami z veliko nerešenimi zadevami. Učinkovitost na posebnih področjih prava EU Podatki o povprečnem trajanju postopkov na posebnih področjih prava EU (slike 17–24) zagotavljajo vpogled v delovanje pravosodnih sistemov pri konkretnih vrstah poslovnih sporov. Podatki o učinkovitosti na posebnih področjih prava EU se zbirajo na podlagi ozko opredeljenih scenarijev, zato se število ustreznih zadev lahko zdi majhno. Vendar ti podatki v primerjavi z izračunanim trajanjem postopkov, predstavljenim v splošnih podatkih o učinkovitosti, zagotavljajo dejansko povprečno trajanje vseh ustreznih zadev na posebnih področjih v danem letu. Zato je treba opozoriti, da več držav članic, za katere se na podlagi splošnih podatkov o učinkovitosti zdi, da se ne srečujejo z izzivi, poroča o bistveno daljšem povprečnem trajanju zadev na posebnih področjih prava EU. Hkrati se lahko trajanje postopkov na različnih posebnih področjih v isti državi članici zelo razlikuje. Nazadnje, novi podatki, ki se osredotočajo na dolžino upravnih postopkov pred nacionalnimi organi za varstvo konkurence in nacionalnimi regulativnimi organi, ki se ukvarjajo z elektronskimi komunikacijami, zagotavljajo vpogled v upravno učinkovitost na več področjih prava EU. Učinkovitost celotne verige izvrševanja, vključno z upravnimi in sodnimi postopki, z zagotavljanjem pravočasnega reševanja zadev in uveljavljanja pravic prispeva k pozitivnemu poslovnemu in naložbenemu okolju. Iz podatkov v zvezi s posebnimi področji prava EU so razvidni naslednji trendi: ·pri sodnem nadzoru zadev na področju konkurence (slika 17) se je skupno število prejetih zadev, s katerim se srečujejo sodišča po državah članicah, povečalo, trajanje sodnega nadzora pa se je v šestih državah članicah skrajšalo ali je ostalo nespremenjeno, medtem ko se je v petih drugih državah članicah podaljšalo. Kljub rahlo pozitivnemu trendu so tri države članice poročale o povprečnem trajanju, ki je leta 2020 presegalo 1 000 dni. Glede postopkov pred nacionalnimi organi za varstvo konkurence je 10 držav članic poročalo, da so postopki trajali manj kot 1 000 dni. Nekatere države članice, ki imajo težave z učinkovitostjo pri sodnem nadzoru zadev na področju konkurence, so med učinkovitejšimi, ko gre za postopke pred nacionalnimi organi za varstvo konkurence; ·na področju elektronskih komunikacij (slika 19) se je število prejetih zadev na sodiščih zmanjšalo v primerjavi s prejšnjimi leti, s čimer se nadaljuje pozitiven trend daljšega trajanja postopkov, opažen v letu 2019. Leta 2020 je večina držav članic v primerjavi z letom 2019 zabeležila skrajšanje povprečnega trajanja postopkov ali pa so podatki ostali nespremenjeni, medtem ko je samo nekaj držav članic zabeležilo podaljšanje. Novi podatek o učinkovitosti nacionalnih regulativnih organov, ki se ukvarjajo z elektronskimi komunikacijami (slika 20), kaže, da je v nekaterih državah članicah povprečno trajanje postopkov dokaj stabilno, vendar na splošno ni jasnega trenda v letih, za katera so podatki na voljo; ·na področju zadev v zvezi s kršitvami blagovne znamke EU (slika 21) se je skupno število prejetih zadev leta 2020 zmanjšalo. A čeprav so se nekatere države članice bolje spopadle s številom prejetih zadev in zabeležile skrajšanje ali nespremenjeno trajanje postopkov, je bilo v šestih državah članicah opazno očitno podaljšanje povprečnega trajanja zadev; ·morebitni skupni učinek verige izvrševanja, ki vključuje tako upravne postopke kot tudi postopke sodnega nadzora, je predstavljen na področju potrošniškega prava EU (sliki 22 in 23). Leta 2020 je šest držav članic poročalo, da so njihovi organi za varstvo potrošnikov v povprečju potrebovali manj kot tri mesece za izdajo odločbe v zadevi, za katero velja potrošniško pravo EU, medtem ko so v šestih državah članicah potrebovali več kot šest mesecev. Kadar so bile odločbe organov za varstvo potrošnikov izpodbijane na sodiščih, so bili trendi v letu 2020 glede trajanja sodnega nadzora upravne odločbe različni, pri čemer je bilo v primerjavi z letom 2019 v osmih državah članicah zabeleženo podaljšanje, v drugih štirih državah članicah pa skrajšanje. V dveh državah članicah je bilo povprečno trajanje sodnega nadzora še vedno daljše od 1 000 dni; ·uspešen boj proti pranju denarja je ključen za zaščito finančnega sistema, zagotavljanje poštene konkurence in preprečevanje negativnih gospodarskih posledic. Na uspešen boj proti pranju denarja lahko vplivajo izzivi, povezani s trajanjem sodnih postopkov pri obravnavi kaznivih dejanj pranja denarja. Na sliki 24 so prikazani posodobljeni podatki o trajanju sodnih postopkov v zvezi s kaznivimi dejanji pranja denarja. Ti podatki kažejo, da medtem ko v približno polovici držav članic postopki na sodiščih prve stopnje v povprečju trajajo do enega leta, v več državah članicah v povprečju trajajo približno dve leti ( 54 ).

3.2 Kakovost pravosodnih sistemov

Ni enotnega načina merjenja kakovosti pravosodnih sistemov. V pregledu stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022 so nadalje proučeni dejavniki, ki so na splošno sprejeti kot pomembni za izboljšanje kakovosti pravosodja. Ti dejavniki spadajo v štiri kategorije:

(1) dostopnost pravnega varstva za državljane in podjetja;

(2) ustrezni finančni in človeški viri;

(3) vzpostavitev orodij za ocenjevanje;

(4) digitalizacija.

3.2.1 Dostopnost

Dostopnost se zahteva v celotni pravosodni verigi, da se ljudem omogoči pridobivanje ustreznih informacij – o pravosodnem sistemu, vlaganju zahtevka in povezanih finančnih vidikih ter trenutnem stanju postopka vse do njegovega konca – in spletni dostop do sodb.

– Pravna pomoč, sodne takse in nagrade odvetnikov –

Stroški pravdnega postopka so ključni dejavnik, od katerega je odvisen dostop do pravnega varstva. Visoki stroški pravdnega postopka, vključno s sodnimi taksami ( 55 ) in nagradami odvetnikov ( 56 ), lahko ovirajo dostop do pravnega varstva. Stroški pravdnih postopkov v civilnih in gospodarskih zadevah niso harmonizirani na ravni EU. Ureja jih nacionalna zakonodaja, zato se med državami članicami razlikujejo.

Dostop do pravne pomoči je temeljna pravica, ki je zagotovljena z Listino EU o temeljnih pravicah ( 57 ). Omogoča dostop do pravnega varstva ljudem, ki sicer ne bi mogli nositi stroškov pravdnega postopka ali jih plačati vnaprej. Večina držav članic dodeljuje pravno pomoč na podlagi prosilčevih dohodkov ( 58 ).

Na sliki 25 je prikazana razpoložljivost polne ali delne pravne pomoči v posebni potrošniški zadevi, ki vključuje zahtevek v višini 6 000 EUR. Vključuje primerjavo dohodkovnih pragov za dodelitev pravne pomoči, izraženih kot delež Eurostatovega praga revščine za vsako državo članico ( 59 ). Če je na primer prag za pravno pomoč pri 20 %, bo prosilec z dohodkom, ki je 20 % višji od Eurostatovega praga revščine v njegovi državi članici, še vedno upravičen do pravne pomoči. Če je prag za pravno pomoč nižji od 0, oseba z dohodkom, nižjim od praga revščine, morda ne bo upravičena do pravne pomoči.

Nekatere države članice izvajajo sistem pravne pomoči za zagotavljanje 100-odstotnega kritja stroškov, povezanih s pravdnim postopkom (polna pravna pomoč), ki ga dopolnjuje sistem za delno kritje stroškov (delna pravna pomoč), katerega merila upravičenosti se razlikujejo od meril prvega sistema. Druge države članice izvajajo samo sistem polne pravne pomoči ali sistem delne pravne pomoči.

Slika 25: Dohodkovni prag za pravno pomoč v posebni potrošniški zadevi, 2021 (*) (razlike glede na Eurostatov prag revščine v % (vir: Evropska komisija in Svet odvetniških združenj Evrope (CCBE) ( 60 ))

 (*) EE: odločitev o odobritvi pravne pomoči ne temelji na višini finančnih sredstev prosilca. IE: pri pravni pomoči je treba upoštevati tudi prosilčevo razpoložljivo premoženje. CY: podatki za leto 2020. MT: podatki za leto 2020. LV: pragovi se razlikujejo glede na občino; graf prikazuje zgornjo mejo. PT: sklep o pravni pomoči sprejme javna uprava (J. U. na sliki), pri čemer ministrstvo za socialne zadeve oceni finančno stanje prosilca na podlagi zakona. RO: podatki za leto 2020.

Večina držav članic zahteva, da stranke ob začetku sodnega postopka plačajo sodno takso. Prejemniki pravne pomoči so pogosto oproščeni plačila sodnih taks. Samodejno ga niso oproščeni samo v Bolgariji, Estoniji, na Irskem, Nizozemskem, Poljskem in v Sloveniji. Na Češkem se sodišče za vsak primer posebej odloči, ali bo prejemnika pravne pomoči oprostilo plačila sodnih taks ali ne. V Luksemburgu so stranke, ki prejemajo pravno pomoč, oproščene plačila stroškov sodnega izvršitelja. Na sliki 26 se za dva scenarija primerja višina sodne takse, ki je prikazana kot delež vrednosti zahtevka. Če je na primer s spodnje slike razvidno, da sodna taksa znaša 10 % zahtevka v višini 6 000 EUR, mora potrošnik plačati sodno takso v višini 600 EUR, da začne sodni postopek. Zahtevek majhne vrednosti temelji na Eurostatovem pragu revščine za posamezno državo članico.

Slika 26: Sodna taksa za začetek sodnega postopka v posebni potrošniški zadevi, 2021 (*) (višina sodne takse kot delež vrednosti zahtevka) (vir: Evropska komisija in Svet odvetniških združenj Evrope (CCBE) ( 61 ))

(*) „Zahtevek majhne vrednosti“ je zahtevek, ki ustreza Eurostatovemu pragu revščine za posamezno osebo v posamezni državi članici, pretvorjenemu v mesečni dohodek (npr. leta 2019 je ta vrednost znašala od 193 EUR v RO do 1 824 EUR v LU). ES, PT: podatki niso bili predloženi. BG, RO: podatki o sodni taksi za zahtevek v višini 6 000 EUR za leto 2020. Informacije o sodnih taksah za zahtevek majhne vrednosti niso bile predložene. CY: podatki za leto 2020. LU: stranke morajo plačati stroške sodnega izvršitelja, da lahko začnejo postopek kot tožniki, razen če so upravičene do pravne pomoči. MT: podatki za leto 2020. NL: sodne takse za dohodek < 2 383 EUR/mesec. AT: najvišji znesek sodne takse je odvisen od stopnje sodišča. SE: sodne takse se v civilnih zadevah razlikujejo odvisno od vrste zadeve. V sporih, v katerih je vrednost zahtevka < 2 339 EUR, sodna taksa znaša 88 EUR. V zadevah, v katerih je vrednost zahtevka > 2 339 EUR, sodna taksa znaša 275 EUR. Pri drugih vrstah zahtevkov so druge sodne takse.

Učinkovito izvrševanje pogodb je bistvenega pomena za gospodarstvo. Verjetnost, da bodo dejanski stroški pravdnega postopka povrnjeni, krepi položaj upnika, ki si prizadeva za izvršitev pogodbe. Običajno mora upnik kot tožnik plačati sodno takso ob vložitvi zadeve pri sodišču. Sodišča na splošno odredijo, da tožena stranka, ki ne uspe, v celoti povrne sodne takse, ki jih je vnaprej plačal tožnik, ki je v tožbi uspel. Na sliki 27 je prikazan znesek sodne takse, potreben za začetek sodnega postopka v posebni gospodarski zadevi, ki se nanaša na spor med dvema podjetjema v čezmejnem gospodarskem pravdnem postopku z zvezi z izvrševanjem pogodbe z vrednostjo zahtevka 20 000 EUR.

Slika 27: Sodna taksa za začetek sodnega postopka v posebni gospodarski zadevi, 2021 (*) (v EUR) (vir: Evropska komisija in CCBE ( 62 ))

(*) CY, LU, MT, PL, RO: podatki za leto 2020. EL, ES: o povračilu sodnih taks se odloči v vsakem primeru posebej. HU: stranka, ki v postopku uspe, ne povrne sodne takse v celoti.

Praviloma mora upnik vnaprej plačati stroške svojega odvetnika, in sicer ne samo v pravdnem postopku, temveč tudi v predhodnem postopku. V zvezi s povračilom se v večini držav članic uporablja pravilo, v skladu s katerim se pričakuje, da stranka, ki izgubi, krije svoje sodne stroške in tudi sodne stroške stranke, ki je v postopku uspela. To pravilo odvrača od vložitve zadev, pri katerih je verjetnost zmage nizka, spodbuja pa vložitev zadev z visoko verjetnostjo zmage. Na sliki 28 je prikazan znesek, ki bi ga sodišče prisodilo uspešnemu tožniku v posebni gospodarski zadevi (sprotna opomba 62).

Razlikovati je mogoče med tremi glavnimi sistemi nagrad:

(1) v državah članicah z zakonsko določenim sistemom nagrad je povračilo nagrad odvetnikov odvisno od višine zakonsko določenih nagrad za delo, ki ga opravi odvetnik; ta višina se med državami članicami močno razlikuje;

(2) v državah članicah brez zakonsko določenega sistema nagrad obstaja polno (Portugalska, Finska) ali delno (Latvija, Luksemburg) povračilo nagrad odvetnikov;

(3) v več državah članicah sodišče o povračilu nagrad odloči v vsakem primeru posebej.

Slika 28: Povračilo nagrad odvetnikov v gospodarski zadevi, 2021 (*) (v EUR) (vir: Evropska komisija in Svet odvetniških združenj Evrope (CCBE) ( 63 ))

(*) Na tej sliki nagrade odvetnikov ne vključujejo administracijskih stroškov in DDV, če ga je treba plačati. Hipotetična nagrada odvetnikov za pravdni postopek, predvidena v scenariju, znaša 1 650 EUR. Polno povračilo v sistemih brez zakonsko določenih nagrad pomeni, da je ta znesek (1 650 EUR) mogoče povrniti. Države članice z delnim povračilom (LV, LU) so razporejene po vrstnem redu nagrad odvetnikov, ki jih je mogoče povrniti (zneski od najvišjih do najnižjih znašajo od 2 200 EUR do 660 EUR). Slika ne vključuje informacij o povračilu nagrad odvetnikov za predhodni postopek, ker ni predvideno v vseh državah članicah. IT: v IT so nagrade zakonsko določene (za scenarij 3 235 EUR), vendar lahko sodišče odloči o povračilu znotraj predpisanega razpona. LT: odloči sodišče ob upoštevanju navodil ministrstva za pravosodje. Najvišji znesek v scenariju bi bil 3 350 EUR. HU: obstajata dva možna scenarija: sodišče bi lahko odredilo, naj stranka, ki je uspela v postopku, povrne celotno nagrado odvetnika na podlagi dogovora o nagradi odvetnika med odvetnikom in stranko; sodišče bi lahko upoštevalo sistem zakonsko določenih nagrad odvetnika in odredilo, naj stranka, ki je uspela v postopku, povrne le del nagrade kljub dogovoru med odvetnikom in stranko. MT: v MT ni koncepta nagrade odvetnika na uro, povračilo se določi na podlagi vrednosti zahtevka. AT: scenarija ni mogoče v celoti uporabiti za avstrijski sistem povračil. PL: najnižji znesek nagrade je določen z zakonom in je odvisen od vrednosti predmeta spora. Sodišče bi se lahko odločilo za opustitev nagrade ali odreditev plačila najnižje nagrade (če se nagrada poveča zaradi posebnih okoliščin, kot jih določa zadevna zakonodaja).

– Dostop do načinov alternativnega reševanja sporov –

Slika 29 prikazuje prizadevanja držav članic, da bi spodbudile prostovoljno uporabo načinov alternativnega reševanja sporov s posebnimi spodbudami. Ti se lahko razlikujejo glede na področje prava ( 64 ).

Slika 29: Pospeševanje in spodbujanje uporabe načinov alternativnega reševanja sporov, 2021 (*) (vir: Evropska komisija ( 65 ))

(*) Največ možnih: 68 točk. Zbirni kazalniki, ki temeljijo na naslednjih kazalnikih: 1) spletišče z informacijami o alternativnem reševanju sporov; 2) medijske kampanje za obveščanje javnosti; 3) brošure za širšo javnost; 4) sodišče na zahtevo zagotavlja posebna informativna srečanja o alternativnem reševanju sporov; 5) koordinator sodišča za alternativno reševanje sporov/mediacijo; 6) objava ocen o uporabi alternativnega reševanja sporov; 7) objava statističnih podatkov o uporabi alternativnega reševanja sporov; 8) pravna pomoč za delno ali celotno kritje stroškov za alternativno reševanje sporov; 9) polno ali delno povračilo sodnih taks, vključno s kolkovinami, če je alternativno reševanje sporov uspešno; 10) za postopke alternativnega reševanja sporov ni potreben odvetnik; 11) sodnik lahko deluje kot mediator; 12) dogovor, ki ga dosežeta stranki, je mogoče uveljavljati na sodišču; 13) možnost začetka postopka/vložitve zahtevka in predložitve dokaznih listin na spletu; 14) stranke lahko prejmejo elektronsko obvestilo o začetku postopka in njegovih različnih fazah; 15) možnost spletnega plačila veljavnih taks; 16) uporaba tehnologije (aplikacij umetne inteligence, klepetalnih botov) za lažjo predložitev in reševanje sporov ter 17) druga sredstva. Za vsakega od teh 17 kazalnikov se je dodelila ena točka za vsako pravno področje. IE: upravne zadeve spadajo v kategorijo civilnih in gospodarskih zadev. EL: alternativno reševanje sporov je mogoče na področju postopkov javnega naročanja pred upravnimi pritožbenimi sodišči. ES: v delovnopravnih zadevah je alternativno reševanje sporov obvezno. PT: za civilne/gospodarske spore se sodne takse povrnejo samo v primeru mirovnih sodnikov. SK: slovaški pravni red ne podpira uporabe alternativnega reševanja sporov za upravne namene. FI: potrošniški in delovni spori prav tako veljajo za civilne zadeve. SE: sodniki imajo procesno diskrecijsko pravico v zvezi z alternativnim reševanjem sporov. Prizadevanje za sporazumno rešitev spora je obvezna naloga sodnika, razen če to ni primerno zaradi narave zadeve.

– Posebne ureditve za dostop invalidov do pravnega varstva –

Kot pogodbenice Konvencije ZN o pravicah invalidov ( 66 ) so EU in vse njene države članice dolžne zagotoviti učinkovit in enak dostop invalidov do pravnega varstva, in sicer z zagotovitvijo ustreznih prilagoditev, katerih namen sta enakost in nediskriminacija. Države pogodbenice bi morale zagotoviti tudi dostopnost, vključno s komunikacijo in informacijami, ter ponovno potrditi zavezanost pravici do enakosti pred zakonom. Slika 30 prikazuje izbrane posebne ureditve v zvezi s tem, kot so razpoložljivost informacij v dostopnih oblikah, razpoložljivost določenih oblik na zahtevo ali dostop za invalide do digitalnih rešitev za civilne in gospodarske zadeve, upravne zadeve in kazenske zadeve pred sodišči prve stopnje.

Slika 30: Posebne ureditve za dostop invalidov do pravnega varstva, 2021 (vir: Evropska komisija ( 67 ))

– Sodni nadzor nad javno upravo v poslovnih scenarijih –

Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022 prvič vsebuje pregled izbranih pravnih jamstev v zvezi z dejanji ali opustitvami upravnih organov v poslovnih scenarijih 68 . Ustrezna jamstva vključujejo sodni nadzor upravnih odločb in začasnih ukrepov ali možnost finančne odškodnine v primeru molka organa ali neutemeljene odločbe. Vse to prispeva h kakovosti pravosodnega sistema, kar je še posebej pomembno za poslovno in naložbeno okolje ter delovanje enotnega trga. 

Slika 31: Pravna jamstva glede odločb ali neukrepanja upravnih organov, 2021 (*) (vir: Evropska komisija ( 69 ))

– Otrokom prijazno pravosodje – 

Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022 vključuje bolj poglobljeno analizo otrokom prijaznega pravosodja v primerjavi s prejšnjimi izdajami. Slika 32 prikazuje različne ureditve v državah članicah, zaradi katerih pravosodni sistem bolje ustreza potrebam otrok. Slika 33 prikazuje posebne ureditve, ki so na voljo, ko je otrok vpleten kot žrtev ali kot osumljena/obtožena oseba.

Slika 32: Posebne ureditve za otrokom prijazne postopke, 2021 (*) (postopki civilnega in kazenskega prava/mladoletniškega prava ter upravni postopki) (vir: Evropska komisija ( 70 ))

(*) Otroci: osebe, mlajše od 18 let. Podatki za MT o izobraževanju sodnikov so za leto 2020.

Slika 33: Posebne ureditve za otrokom prijazne postopke, v katerih so otroci vpleteni kot žrtve ali osumljene ali obtožene osebe, 2021 (*) (vir: Evropska komisija ( 71 ))

(*) Otroci: osebe, mlajše od 18 let.

3.2.2 Viri

Za pravilno delovanje pravosodnega sistema so potrebni zadostni viri, vključno s potrebnimi naložbami v fizično in tehnično infrastrukturo, ter ustrezno izobraženo, usposobljeno in primerno plačano osebje vseh kategorij. Če ni ustreznih prostorov, orodij ali osebja z ustreznimi kvalifikacijami in veščinami ter dostopom do stalnega usposabljanja, je ogrožena kakovost postopkov in odločb.

– Finančni viri –

Na spodnjih slikah so prikazani dejanski javnofinančni odhodki za delovanje pravosodnega sistema (brez zaporov) na prebivalca (slika 34) in kot delež bruto domačega proizvoda (BDP) (slika 35).

Slika 34: Skupni splošni javnofinančni odhodki za sodišča v EUR na prebivalca v letih 2012 in 2018–2020 (*) (vir: Eurostat)

(*) Države članice so razvrščene glede na njihove odhodke v letu 2020 (od največjih do najmanjših odhodkov). Naslednji podatki so začasni: DE (2018–2020), ES (2020), FR (2019–2020), IT (2020) in PT (2020).

Slika 35: Skupni splošni javnofinančni odhodki za sodišča kot odstotek BDP v letih 2012 in 2018–2020 (*) (vir: Eurostat)

(*) Države članice so razvrščene glede na njihove odhodke v letu 2020 (od največjih do najmanjših odhodkov). Naslednji podatki so začasni: DE (2018–2020), ES (2020), FR (2019–2020), IT (2020) in PT (2020).

– Človeški viri –

Za kakovost pravosodnega sistema so bistvenega pomena ustrezni človeški viri. Raznolikost sodnikov, vključno z uravnoteženo zastopanostjo spolov, zagotavlja dopolnjujoče se znanje, veščine in izkušnje ter izraža družbeno stvarnost.

Slika 36: Število sodnikov v letih 2012 in 2018–2020 (*) (na 100 000 prebivalcev) (vir: študija Evropske komisije za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ))

(*) V to kategorijo so v skladu z metodologijo CEPEJ vključeni sodniki s polnim delovnim časom. „Rechtspfleger“/sodniški pomočniki, ki jih imajo nekatere države članice, niso vključeni. AT: podatki o upravnem sodstvu so del podatkov od leta 2016. EL: od leta 2016 podatki o številu poklicnih sodnikov vključujejo vse razrede v kazenskem in civilnem pravosodju ter upravne sodnike. IT: regionalne revizijske komisije, lokalne davčne komisije in vojaška sodišča niso upoštevani. Upravno sodstvo se upošteva od leta 2018.

Slika 37: Delež poklicnih sodnic na vrhovnih sodiščih v obdobju 2019–2021 (*) (vir: Evropska komisija ( 72 ))

(*) Podatki so razvrščeni po vrednostih v letu 2020 od najvišje do najnižje. MT: v letih 2019 in 2020 ni bilo žensk na najvišjem sodišču.

Slika 38: Število odvetnikov v letih 2012 in 2018–2020 (*) (na 100 000 prebivalcev) (vir: študija Evropske komisije za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ))

(*) Glede na metodologijo CEPEJ je odvetnik oseba, ki je v skladu z nacionalnim pravom usposobljena in pooblaščena, da zastopa svoje stranke in deluje v njihovem imenu; opravlja odvetniški poklic; nastopa pred sodišči ali strankam svetuje in jih zastopa v pravnih zadevah (Priporočilo Rec(2000) 21 Odbora ministrov Sveta Evrope o svobodi opravljanja odvetniškega poklica). DE: ne razlikuje se med različnimi skupinami odvetnikov, na primer med pravnimi svetovalci ali odvetniki. FI: od leta 2015 navedeno število odvetnikov vključuje odvetnike, ki delajo v zasebnem sektorju, in odvetnike, ki delajo v javnem sektorju. 

– Usposabljanje –

Usposabljanje v pravosodju pomembno prispeva h kakovosti sodnih odločb in pravosodnih storitev za državljane. Spodaj prikazani podatki zajemajo usposabljanje v pravosodju na najrazličnejših področjih, vključno s komuniciranjem s strankami in mediji ter pravosodnimi veščinami.

Slika 39: Razpoložljivost usposabljanja na področju komunikacije za sodnike, 2021 (*) (vir: Evropska komisija ( 73 ))

(*) Največ možnih: 16 točk. Državam članicam je bila dodeljena ena točka, če imajo začetno usposabljanje, in ena točka, če imajo stalno usposabljanje (največ dve točki za vsako vrsto usposabljanja). MT: podatki za leto 2020.

3.2.3 Orodja za ocenjevanje

Redno ocenjevanje bi lahko izboljšalo odzivnost pravosodnega sistema na sedanje in prihodnje izzive, s tem pa tudi njegovo kakovost. Raziskave (slika 40) so bistvene za oceno, kako pravosodni sistemi delujejo z vidika delavcev v pravni stroki in uporabnikov sodišč.

Slika 40: Teme raziskav, izvedenih med uporabniki sodišč ali delavci v pravni stroki, 2019 (*) (vir: Evropska komisija ( 74 ))

(*) Države članice so prejele eno točko na navedeno temo raziskav, ne glede na to, ali je bila raziskava izvedena na nacionalni ali regionalni ravni ali na ravni sodišča. „Druge teme“ vključujejo raziskavo med strankami v sporu o njihovem mnenju glede novih načinov izboljšanja kakovosti storitev za stranke na sodiščih in dostopnosti storitev sodišč (FR), raziskavo med sodniki o temah, kot so splošno stanje pravosodnega sistema, njihova funkcija in neodvisnost sodstva (ES), pomoč žrtvam kaznivih dejanj (PL), splošni vidiki sodišč in njihovega delovanja, dostop do informacij o sodiščih, objekti sodišča, sodnik, odgovoren za postopek, viri, zvestoba (PT).

3.2.4 Digitalizacija

Z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) se lahko okrepijo pravosodni sistemi držav članic in poveča njihova dostopnost, učinkovitost, odpornost ter pripravljenost za spoprijemanje s sedanjimi in prihodnjimi izzivi. Škodljiv vpliv na nacionalne pravosodne sisteme ima tudi pandemija COVID-19, ki je opozorila na številne izzive, ki vplivajo na delovanje sodstva. Hkrati se je pokazalo, da morajo nacionalni pravosodni sistemi dodatno izboljšati svojo digitalizacijo.

V prejšnjih izdajah pregleda stanja na področju pravosodja v EU so bili predstavljeni primerjalni podatki o določenih vidikih IKT v pravosodnih sistemih. Kot je bilo napovedano v sporočilu Komisije z dne 2. decembra 2020 o digitalizaciji pravosodja v EU ( 75 ), je bil pregled stanja znatno dopolnjen z dodatnimi podatki o digitalizaciji v državah članicah. To bi moralo omogočiti natančnejše spremljanje področij napredka in nerešenih izzivov.

Državljanom prijazno pravno varstvo zahteva, da so informacije o nacionalnih pravosodnih sistemih lahko dostopne in tudi prilagojene posebnim družbenim skupinam, ki bi sicer imele težave pri dostopu do informacij. Slika 41 prikazuje razpoložljivost spletnih informacij in posebnih javnih storitev, ki lahko ljudem pomagajo dostopati do pravnega varstva.

Slika 41: Razpoložljivost spletnih informacij o pravosodnem sistemu za širšo javnost, 2021 (*) (vir: Evropska komisija ( 76 ))

(*) DE: vsaka zvezna dežela in zvezna raven odloči posebej, katere informacije se zagotovijo na spletu.

– Pravila, pripravljena za digitalizacijo –

Uporaba digitalnih rešitev v civilnih/gospodarskih, upravnih in kazenskih zadevah pogosto zahteva ustrezno ureditev v okviru nacionalnih postopkovnih pravil. Slika 42 prikazuje, kakšne možnosti imajo različni akterji za uporabo tehnologije za komunikacijo na daljavo (kot so videokonference) pri postopkih, povezanih s sodnimi zadevami, in odraža sedanje stanje glede dopustnosti digitalnih dokazov.

Slika 42: Postopkovna pravila, ki omogočajo digitalno tehnologijo na sodiščih v civilnih/gospodarskih, upravnih in kazenskih zadevah, 2021 (*) (vir: Evropska komisija ( 77 ))

(*) Prvi stolpec za vsako državo članico predstavlja postopkovna pravila za civilne/gospodarske zadeve, drugi stolpec se nanaša na upravne zadeve, tretji pa na kazenske zadeve. Največ možnih: 12 točk. Za vsako merilo sta bili dodeljeni dve točki, če ta možnost obstaja v vseh civilnih/gospodarskih, upravnih oziroma kazenskih zadevah (v kazenskih zadevah je bila možnost zaslišanja strank razdeljena, da bi se zajeli obdolženci in žrtve). Kadar te možnosti ni v vseh zadevah, se točke delijo z dve. Pri tistih državah članicah, ki ne razlikujejo med civilnimi/gospodarskimi in upravnimi zadevami, je bilo obema področjema dodeljeno enako število točk. EL: nič točk za upravne in kazenske zadeve. LU: nič točk za upravne zadeve.

– Uporaba digitalnih orodij –

Poleg postopkovnih pravil, pripravljenih za digitalizacijo, morajo imeti sodišča in državna tožilstva vzpostavljena ustrezna orodja in infrastrukturo, ki omogočajo komunikacijo na daljavo ter varen oddaljeni dostop do delovnega mesta (slika 43). Ustrezna infrastruktura in oprema sta potrebni tudi za varno elektronsko komunikacijo med sodišči/državnimi tožilstvi ter delavci v pravni stroki in institucijami (sliki 44 in 45).

IKT, vključno z inovativno tehnologijo, ima pomembno vlogo pri podpiranju dela pravosodnih organov. S tem pomembno prispeva h kakovosti pravosodnih sistemov. Z razpoložljivostjo različnih digitalnih orodij, ki so na voljo sodnikom, tožilcem in zaposlenim v sodstvu, se lahko racionalizirajo delovni postopki, zagotovi pravična porazdelitev dela in bistveno skrajša trajanje postopkov.

Slika 43: Uporaba digitalne tehnologije na sodiščih in državnih tožilstvih, 2021 (*) (vir: Evropska komisija ( 78 ))

(*) Največ možnih: 7 točk. Za vsako merilo je bila dodeljena ena točka, če sodišča oziroma državna tožilstva uporabljajo določeno tehnologijo, pol točke pa je bilo dodeljene, če te tehnologije ne uporabljajo vedno.

Varna elektronska komunikacija lahko prispeva k izboljšanju kakovosti pravosodnih sistemov. Možnost sodišč, da elektronsko komunicirajo med seboj ter z delavci v pravni stroki in drugimi institucijami, lahko omogoči racionalizacijo postopkov ter zmanjša potrebo po komunikaciji v papirni obliki in fizični prisotnosti, s tem pa bi se skrajšalo trajanje dejavnosti pred obravnavo in sodnih postopkov.

Slika 44: Sodišča: elektronska komunikacijska orodja, 2021 (*) (vir: Evropska komisija ( 79 ))

(*) Največ možnih: 5 točk. Za vsako merilo je bila dodeljena ena točka, če je varna elektronska komunikacija na voljo za sodišča. Pol točke je bilo dodeljene, kadar te možnosti ni v vseh zadevah. FI: naloge notarjev niso povezane s sodišči, zato ni razloga, da bi jim zagotovili varno povezavo.

Državna tožilstva so bistvena za delovanje sistema kazenskega pravosodja. Tudi njim lahko koristi dostop do varnega elektronskega komunikacijskega kanala, ki bi lahko olajšal njihovo delo in tako izboljšal kakovost sodnih postopkov. Možnost varne elektronske komunikacije med državnimi tožilstvi in preiskovalnimi organi, zagovorniki in sodišči bi omogočila bolj smotrno in učinkovitejšo pripravo postopkov pred sodiščem.

Slika 45: Državno tožilstvo: elektronska komunikacijska orodja, 2021 (*) (vir: Evropska komisija ( 80 ))

(*) Največ možnih: 5 točk. Za vsako merilo je bila dodeljena ena točka, če je varna elektronska komunikacija na voljo za državna tožilstva. Pol točke je bilo dodeljene, kadar te možnosti ni v vseh zadevah. Razpoložljivost elektronskih komunikacijskih orodij znotraj tožilstev vključuje komunikacijo z odvetniki, zaposlenimi na državnem tožilstvu.

– Spletni dostop do sodišč –

Možnost, da se posamezni koraki v sodnem postopku izvedejo elektronsko, je pomemben vidik kakovosti pravosodnih sistemov. Elektronska vložitev zahtevkov ter možnost spletnega spremljanja in pospešitve postopka ali elektronske vročitve dokumentov lahko močno olajšata dostop do pravnega varstva za državljane in podjetja (ali njihove pravne zastopnike) ter skrajšata zamude in znižata stroške. Razpoložljivost takih digitalnih javnih storitev bi pomagala še bolj približati sodišča državljanom in podjetjem, s čimer bi se povečalo zaupanje javnosti v pravosodni sistem.

Slika 46: Digitalne rešitve za začetek in spremljanje postopkov v civilnih/gospodarskih in upravnih zadevah, 2021(*) (vir: Evropska komisija ( 81 ))

(*) Največ možnih: 9 točk. Za vsako merilo je bila dodeljena ena točka, če ta možnost obstaja v vseh civilnih/gospodarskih oziroma upravnih zadevah. Pol točke je bilo dodeljene, kadar te možnosti ni v vseh zadevah. Pri tistih državah članicah, ki ne razlikujejo med civilnimi/gospodarskimi in upravnimi zadevami, je bilo obema področjema dodeljeno enako število točk.

Uporaba digitalnih orodij za izvajanje in spremljanje sodnih postopkov v kazenskih zadevah lahko tudi pomaga zagotoviti pravice žrtvam in obdolžencem. Digitalne rešitve lahko na primer omogočijo zaupno komunikacijo na daljavo med obdolženci in njihovimi zagovorniki, omogočijo obdolžencem v pridržanju, da se pripravijo na zaslišanje, in pomagajo preprečiti sekundarno viktimizacijo žrtev kaznivih dejanj.

Slika 47: Digitalne rešitve za izvajanje in spremljanje sodnih postopkov v kazenskih zadevah, 2021(*) (vir: Evropska komisija ( 82 ))

(*) Največ možnih: 6 točk. Za vsako merilo je bila dodeljena ena točka, če ta možnost obstaja v vseh kazenskih zadevah. Pol točke je bilo dodeljene, kadar te možnosti ni v vseh zadevah.

– Dostop do sodb –

Zagotavljanje spletnega dostopa do sodb povečuje preglednost pravosodnih sistemov, državljanom in podjetjem pomaga razumeti njihove pravice ter lahko prispeva k doslednosti sodne prakse. Ureditve za spletno objavljanje sodnih odločb so bistvene za vzpostavitev uporabniku prijaznih iskalnih pripomočkov ( 83 ), ki prispevajo k boljši dostopnosti sodne prakse za delavce v pravni stroki in širšo javnost. Zaradi neoviranega dostopa do sodne prakse in njene preproste ponovne uporabe je pravosodni sistem primeren za algoritme, kar omogoča inovativne „pravnotehnološke“ aplikacije, ki podpirajo osebe, delujoče na tem področju.

Pri objavljanju sodnih odločb na spletu je treba znotraj meja, postavljenih s pravnimi in političnimi okviri, uravnotežiti različne interese. Splošna uredba o varstvu podatkov ( 84 ) se v celoti uporablja za obdelavo osebnih podatkov na sodiščih. Pri presojanju, katere podatke objaviti, je treba poiskati pošteno ravnovesje med pravico do varstva podatkov in pravico do objave sodnih odločb, da se zagotovi preglednost pravosodnega sistema. To še zlasti velja, kadar razkritje navedenih podatkov upravičuje prevladujoč javni interes. V številnih državah pravo ali praksa zahteva anonimizacijo ali psevdonimizacijo ( 85 ) sodnih odločb pred objavo, in sicer sistematično ali na zahtevo. Podatke, ki jih pripravi sodstvo, ureja tudi zakonodaja EU o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja ( 86 ).

Razpoložljivost sodnih odločb v strojno berljivi obliki ( 87 ) omogoča pravosodni sistem, primeren za algoritme ( 88 ).

Slika 48: Spletni dostop do objavljenih sodb za širšo javnost, 2021 (*) (civilne/gospodarske, upravne in kazenske zadeve, vse stopnje) (vir: Evropska komisija ( 89 ))

(*) Največ možnih: 9 točk. Za civilne/gospodarske, upravne oziroma kazenske zadeve je bila za sodišče vsake stopnje dodeljena ena točka, če je zagotovljen spletni dostop do vseh sodb, 0,75 točke, če je zagotovljen spletni dostop do večine sodb (več kot 50 %) in 0,5 točke, če so na voljo samo nekatere sodbe (manj kot 50 %). Če ima država članica samo dve stopnji sodišč, so se točke dodelile za tri stopnje, tako da se je na neobstoječo stopnjo prenesla zadevna višja stopnja. Pri tistih državah članicah, ki ne razlikujejo med dvema pravnima področjema (civilno/gospodarsko in upravno), je bilo obema področjema dodeljeno enako število točk. BE: pri civilnih in kazenskih zadevah je vsako sodišče pristojno za odločitev o objavi svojih sodb. DE: vsaka zvezna dežela odloči glede spletnega dostopa do sodb sodišč prve stopnje. AT: na sodiščih prve in druge stopnje sodniki odločijo, katere sodbe se bodo objavile. Odločbe vrhovnega sodišča, s katerimi se pritožbe zavrnejo brez podrobne obrazložitve, se ne objavijo. Odločbe vrhovnega upravnega sodišča, ki jih sprejme sodnik posameznik, se objavijo, če se tako odloči zadevni sodnik. Poleg tega se ne objavijo odločbe, ki vsebujejo le pravna vprašanja, za katera že obstaja stalna sodna praksa vrhovnega upravnega sodišča, in nezapletene odločbe o ustavitvi postopka. NL: sodišča odločijo o objavi glede na objavljena merila. PT: o objavi odloča komisija v okviru sodišča. SI: procesne odločbe, ki imajo majhen pomen za sodno prakso ali ga sploh nimajo, se ne objavijo; od odločb v zadevah, ki so vsebinsko enake (npr. masovne zadeve), se objavi le vodilna odločba (skupaj s seznamom spisov v zadevah z enako vsebino). Posamezna višja sodišča odločajo, katere sodbe se lahko objavijo. SK: odločbe o več vrstah civilnih zadev, kot so zadeve, povezane z dedovanjem ali ugotavljanjem očetovstva, se ne objavijo. FI: sodišča se odločijo, katere sodbe se objavijo.

Slika 49: Ureditve za pripravo strojno berljivih sodnih odločb, 2021 (*) (civilne/gospodarske, upravne in kazenske zadeve, vse stopnje) (vir: Evropska komisija ( 90 ))

(*) Največ možnih: 24 točk na vrsto zadeve. Za vsako od treh stopenj (prvo, drugo, najvišjo) je mogoče dodeliti eno točko, če so zajete vse sodne odločbe. Če so zajete samo nekatere sodne odločbe na zadevni stopnji, se dodeli samo pol točke. Če ima država članica samo dve stopnji, so se točke dodelile za tri stopnje, tako da se je na neobstoječo stopnjo prenesla zadevna višja stopnja. Pri tistih državah članicah, ki ne razlikujejo med upravnimi in civilnimi/gospodarskimi zadevami, je bilo obema pravnima področjema dodeljeno enako število točk. ES: uporaba podatkovne zbirke splošnega sodnega sveta za gospodarske namene ali obsežen prenos informacij nista dovoljena. Pri ponovni uporabi teh informacij za pripravo podatkovnih zbirk ali za gospodarske namene je treba upoštevati postopek in pogoje, ki jih določi sodni dokumentacijski center splošnega sodnega sveta. IE: anonimizacija sodb se izvaja na področju družinskega prava, varstva otrok in drugih področjih, kjer zakon zahteva ali sodnik odredi, da se identiteta strank ali oseb ne razkrije.

3.2.5 Povzetek o kakovosti pravosodnih sistemov Preprost dostop, zadostni viri, učinkovita orodja za ocenjevanje in digitalizacija prispevajo k visokokakovostnemu pravosodnemu sistemu. Državljani in podjetja od uspešnega pravosodnega sistema pričakujejo visokokakovostne odločbe. Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022 vsebuje primerjalno analizo teh dejavnikov. Dostopnost V izdaji za leto 2022 je ponovno obravnavanih več elementov, ki prispevajo k državljanom prijaznemu pravosodnemu sistemu: ·razpoložljivost pravne pomoči in višina sodnih taks pomembno vplivata na dostop do pravnega varstva, zlasti za ljudi, ki živijo v revščini. S slike 25 je razvidno, da v nekaterih državah članicah potrošniki z dohodki pod Eurostatovim pragom revščine ne bi prejeli pravne pomoči. V primerjavi z letom 2020 je pravna pomoč postala dostopnejša v približno tretjini držav članic – zlasti delna pravna pomoč – in bolj omejena v dveh državah članicah. To je v nasprotju s prejšnjim trendom manjše dostopnosti pravne pomoči v nekaterih državah članicah. Višina sodnih taks (slika 26) je od leta 2016 večinoma ostala nespremenjena, čeprav je več držav članic zvišalo sodne takse za zahtevke majhne vrednosti. Breme sodnih taks ostaja sorazmerno višje za zahtevke majhne vrednosti. Težave pri uveljavljanju pravne pomoči v kombinaciji z visokimi sodnimi taksami v nekaterih državah članicah bi lahko revne ljudi odvrnile od iskanja dostopa do pravnega varstva; ·višina sodnih taks za gospodarski sodni postopek (slika 27) se med državami članicami močno razlikuje (sega od 0,1 % do 6 % vrednosti zahtevka), v samo dveh državah članicah pa sodnih taks sploh ni. V primerjavi z letom 2020 je višina sodnih taks večinoma ostala nespremenjena, pri čemer sta samo dve državi članici znižali takse, ena država članica pa jih je zvišala. Na sliki 28 je prikazano, kolikšen del stroškov postopka v gospodarski zadevi se lahko povrne stranki, ki je uspela v postopku. V zvezi s povračilom nagrade odvetnika v pravdnem postopku se pojavljajo velike razlike med državami članicami z zakonsko določenim sistemom nagrad in brez njega ter znotraj teh skupin (zlasti med bolj in manj velikodušnimi zakonsko določenimi sistemi nagrad). Poleg tega je v številnih državah članicah povračilo stroškov postopka odvisno od presoje sodišča. Raven velikodušnosti sistema za povračilo nagrad odvetnikov lahko osebo spodbudi k vložitvi zadeve ali odvrne od nje, s čimer vpliva na splošen dostop do pravnega varstva; ·v pregledu stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022 se še naprej analizirajo načini, na katere države članice spodbujajo prostovoljno uporabo načinov alternativnega reševanja sporov (slika 29), vključno z možnostjo uporabe digitalnih tehnologij. V primerjavi z letom 2020 je tretjina držav članic okrepila svoja prizadevanja za spodbujanje alternativnega reševanja sporov, približno enako število pa jih je zmanjšalo. Na splošno je število načinov za spodbujanje načinov alternativnega reševanja sporov običajno nižje pri upravnih sporih kot pri civilnih in gospodarskih, delovnih ali potrošniških sporih, vendar je na tem področju mogoče opaziti nekoliko večja prizadevanja v primerjavi z letom 2020; ·v pregledu stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022 so prvič obravnavane posebne ureditve, vzpostavljene za podporo invalidom pri dostopanju do pravnega varstva pod enakimi pogoji, kot veljajo za druge. Slika 30 prikazuje, da imajo vse države članice vzpostavljene vsaj nekatere ureditve – večinoma postopkovne prilagoditve ali razpoložljivost informacij v dostopnih oblikah. V več kot polovici držav članic so na zahtevo na voljo posebne oblike, na primer v Braillovi pisavi, znakovnem jeziku ali lahko berljivi obliki. Digitalne rešitve za civilne in gospodarske zadeve, upravne zadeve in kazenske zadeve na sodiščih prve stopnje so dostopne tudi invalidom v dobri polovici držav članic; ·prav tako so v pregledu stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022 prvič prikazani določeni vidiki sodnega nadzora nad dejanji in opustitvami javne uprave na podlagi posebnih poslovnih scenarijev. Slika 31 kaže, da lahko podjetja v skoraj vseh državah članicah prejmejo finančno odškodnino za škodo, povzročeno z upravnimi odločbami ali molkom organa, in da lahko sodišča zadržijo izvrševanje upravnih odločb. Ti elementi lahko vplivajo na zaupanje vlagateljev, poslovno okolje in delovanje enotnega trga, kar zahteva natančnejše spremljanje in analizo; ·pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022 vsebuje poglobljeno analizo ukrepov, ki so jih sprejele države članice za zagotovitev otrokom prijaznega pravosodnega sistema. Zlasti vsebuje izpopolnjen izbor ureditev v različnih vrstah postopkov, predstavljen na sliki 32, in razlikovanje (na sliki 33) med otrokom, ki je v postopek vpleten kot žrtev, in otrokom, ki je osumljena ali obtožena oseba. Slika 32 kaže, da imajo vse države članice vzpostavljenih vsaj nekaj prilagoditev za otroke, pri čemer najpogosteje zagotovijo, da se jih ustrezno obravnava glede na njihove posebne potrebe in pravice. Skoraj vse države članice zagotavljajo tudi tečaje usposabljanja za sodnike o otrokom prijaznem pravosodju. Slika 33 ponazarja razlike med državami članicami na tem področju in primerjalno prikazuje manjše število posebnih ureditev, ki so na voljo za otroke, vpletene v postopek kot osumljene ali obtožene osebe, v približno tretjini držav članic. Viri Visokokakovostni pravosodni sistemi v državah članicah so odvisni od zadostnih finančnih sredstev in človeških virov. Za to so potrebne ustrezne naložbe v fizično in tehnično infrastrukturo, začetno in nadaljnje usposabljanje ter raznolikost med sodniki, vključno z uravnoteženo zastopanostjo spolov. Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022 kaže naslednje: ·v zvezi s finančnimi sredstvi podatki kažejo, da so skupni splošni javnofinančni odhodki za sodišča leta 2020 v državah članicah na splošno ostali večinoma nespremenjeni, medtem ko med državami članicami še naprej ostajajo velike razlike med dejanskimi zneski v EUR na prebivalca in kot delež BDP (sliki 34 in 35). Skoraj vse države članice so leta 2020 povečale odhodke kot delež BDP (v primerjavi z letom 2019), večina pa je povečala tudi odhodke na prebivalca; ·ženske še vedno predstavljajo manj kot 50 % sodnikov na ravni vrhovnega sodišča v večini držav članic (slika 37). Podatki za triletno obdobje 2019–2021 kažejo različne ravni in trende med državami članicami, vendar se je od leta 2010 delež sodnic na ravni vrhovnega sodišča v večini držav članic povečal;  ·za izboljšanje komunikacije z ranljivimi skupinami (slika 39) večina držav članic zagotavlja usposabljanja o tem, kako najbolje komunicirati z žrtvami nasilja na podlagi spola in/ali nasilja v družini, več kot dve tretjini držav članic pa zagotavljata usposabljanja o komuniciranju s prosilci za azil in z ljudmi iz različnih kulturnih, verskih, etničnih ali jezikovnih ozadij. Približno polovica držav članic zagotavlja usposabljanja o tem, kako komunicirati z osebami z okvaro vida ali sluha. Poleg tega več kot dve tretjini držav članic zagotavljata usposabljanja o uporabi družbenih medijev in/ali komuniciranju z mediji, približno polovica držav članic pa ozavešča o dezinformacijah in zagotavlja usposabljanja na tem področju. Orodja za ocenjevanje ·Uporaba raziskav med uporabniki sodišč in delavci v pravni stroki (slika 40) je bila leta 2020 manjša kot v predhodnih letih, pri čemer je število držav članic, ki so se odločile, da ne bodo izvedle nobene raziskave, ostalo nespremenjeno. Vendar pa države članice, ki niso izvedle raziskav, niso povsod enake kot lansko leto, kar kaže, da nekatere od njih izvajajo raziskave vsako drugo leto/vsakih nekaj let. Pogoste teme raziskav ostajajo dostopnost, storitve za stranke, sodne obravnave in sodbe ter splošno zaupanje v pravosodni sistem, le nekaj držav članic pa je zanimalo zadovoljstvo skupin s posebnimi potrebami ali seznanjenost posameznikov z njihovimi pravicami. Digitalizacija Pregled stanja na področju pravosodja v EU od leta 2021 vključuje obsežen oddelek, namenjen podrobni proučitvi vidikov, povezanih z digitalizacijo pravosodja. Čeprav večina držav članic digitalne rešitve že uporablja v različnih kontekstih in v različnem obsegu, je še veliko prostora za izboljšave. ·Skoraj vse države članice imajo na voljo nekaj spletnih informacij o svojem pravosodnem sistemu, vključno s spletišči z vidnimi in razumljivimi informacijami o dostopu do pravne pomoči ter o sodnih taksah in merilih za upravičenost do njihovega znižanja (slika 41). Vendar obstajajo razlike med državami članicami glede ravni informacij in stopnje, do katere se odzivajo na potrebe ljudi. Malo držav članic (le 13) na primer zagotavlja interaktivno spletno simulacijo, s katero lahko ljudje ugotovijo, ali so upravičeni do pravne pomoči. Po drugi strani pa večina držav članic zagotavlja spletišče s spletnimi obrazci za podjetja in posameznike ter informacije za tuje govorce. ·Manj kot polovica držav članic ima postopkovna pravila, pripravljena za digitalizacijo (slika 42), ki omogočajo v celoti uporabo komunikacije na daljavo ter dopustnost dokazov, predloženih le v digitalni obliki. V drugih državah članicah je to mogoče le v omejenih primerih. Kljub temu je od leta 2020 v skoraj polovici držav članic opažen napredek. ·Kar zadeva uporabo digitalne tehnologije na sodiščih in državnih tožilstvih (slika 43), ima večina držav članic že različna digitalna orodja, ki so na voljo sodiščem, tožilcem in članom osebja. Čeprav ima večina držav članic vzpostavljene sisteme za vodenje zadev, videokonferenčne sisteme in možnosti dela na daljavo, je potreben nadaljnji napredek pri avtomatizaciji sistemov za dodeljevanje zadev ter zagotavljanju večje razpoložljivosti umetne inteligence in orodij, ki temeljijo na blokovnih verigah. ·Sodišča v večini držav članic imajo vzpostavljena varna elektronska komunikacijska orodja. Vendar lahko sodišča v več državah članicah uporabljajo varna elektronska sredstva samo pri komunikaciji z določenimi delavci v pravni stroki in/ali nacionalnimi organi (slika 44). V primeru državnih tožilstev (slika 45) več kot ena tretjina držav članic zagotavlja varno elektronsko komunikacijo z delavci v pravni stroki in nacionalnimi institucijami na celovit način, kar je napredek v primerjavi z letom 2020. ·V civilnih/gospodarskih in upravnih zadevah večina držav članic zagotavlja posameznikom in podjetjem (ali njihovim pravnim zastopnikom) spletni dostop do tekočih ali zaključenih zadev (slika 46), čeprav v različnem obsegu. V več kot tretjini držav članic so imeli posamezniki in podjetja koristi od izboljšanega spletnega dostopa v primerjavi z letom 2020. A kljub izboljšanju v približno polovici držav članic imajo obdolženci in žrtve v kazenskih zadevah (slika 47) v večini držav članic zelo malo možnosti, da elektronsko spremljajo svojo zadevo ali sodelujejo v enem od njenih delov. ·V pregledu stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022 so podrobneje ocenjeni podatki o spletnem dostopu do sodnih odločb (slika 48), da bi se zagotovila natančnejša slika stanja v državah članicah. Rezultati so zato drugačni od lanskoletnih. Zlasti, kar zadeva objavo sodb na najvišji stopnji: 22 držav članic objavi vse sodbe v civilnih/gospodarskih in upravnih zadevah, 22 držav članic pa objavlja tudi sodbe v kazenskih zadevah. Kljub temu je spletna objava sodb na drugi stopnji redkejša, saj le deset držav članic objavi vse sodbe sodišča druge stopnje. ·V pregledu stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022 se še naprej analizirajo ureditve, vzpostavljene v državah članicah, ki pomagajo pri pripravi strojno berljivih sodnih odločb (slika 49). Vse države članice imajo vzpostavljenih vsaj nekaj ureditev za civilne/gospodarske, upravne in kazenske zadeve, vendar obstajajo precejšnje razlike med državami članicami. Zdi se, da so upravna sodišča razmeroma naprednejša pri zagotavljanju neoviranega dostopa do sodne prakse in omogočanju njene preproste ponovne uporabe s strani „pravnotehnoloških“ podjetij. Na splošno obstaja težnja k uvedbi več ureditev, zlasti glede razpoložljivosti metapodatkov v sodbah na podlagi ključnih besed, datumov izdaje odločb in ureditve osebnih podatkov v objavljenih sodbah. Deset držav članic je poročalo o napredku v letu 2021 v primerjavi s prejšnjim letom. Zdi se, da imajo pravosodni sistemi, v katerih so bile vzpostavljene ureditve za pripravo sodb v skladu s standardi, ki omogočajo njihovo strojno berljivost, potencial za doseganje boljših rezultatov v prihodnosti.

(1)    COM(2021) 740 final.

(2)    Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Prepoznavanje in odprava ovir za enotni trg (COM(2020) 93) ter priloženi delovni dokument služb Komisije SWD(2020) 54.

(3)    Glej Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji – Zbirka orodij za izkoriščanje priložnosti (COM(2020) 710) in priloženi delovni dokument služb Komisije SWD(2020) 540.

(4)     https://ec.europa.eu/info/policies/justice-and-fundamental-rights/upholding-rule-law/rule-law/rule-law-mechanism/2021-rule-law-report/2021-rule-law-report-communication-and-country-chapters_sl

(5)    Npr. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 29. maja 2018 o pregledu stanja na področju pravosodja v EU za leto 2017 (P8_TA(2018)0216).

(6)     https://ec.europa.eu/info/strategy/justice-and-fundamental-rights/effective-justice/eu-justice-scoreboard_sl

(7)    Komisija je države članice pozvala, naj za pomoč pri pripravi pregleda stanja na področju pravosodja v EU in spodbujanje izmenjave dobre prakse glede uspešnosti pravosodnih sistemov imenujejo dve kontaktni osebi: enega predstavnika sodstva in enega predstavnika ministrstva za pravosodje. Ta neformalna skupina se redno srečuje.

(8)    ENCJ združuje nacionalne institucije držav članic, ki so neodvisne od izvršilne in zakonodajne oblasti ter odgovorne za podpiranje sodstva pri neodvisnem izvajanju sodne oblasti: https://www.encj.eu/ .

(9)    NPSJC zagotavlja forum, prek katerega lahko evropske institucije zaprosijo vrhovna sodišča za mnenje ter se tesneje povezujejo s spodbujanjem razprav in izmenjavo zamisli: http://network-presidents.eu/ .

(10)    ACA-Europe sestavljajo Sodišče Evropske unije in državni sveti ali vrhovna upravna sodstva vseh držav članic EU: http://www.juradmin.eu/index.php/en/ .

(11)    CCBE zastopa evropska odvetniška združenja v njihovih skupnih interesih pred evropskimi in drugimi mednarodnimi institucijami. Redno deluje kot vez med svojimi člani in evropskimi institucijami, mednarodnimi organizacijami ter drugimi pravnimi organizacijami po vsem svetu: https://www.ccbe.eu/ .

(12)    Mreža ECN je bila ustanovljena kot forum za razpravo in sodelovanje evropskih organov za varstvo konkurence v zadevah, v katerih se uporabljata člena 101 in 102 Pogodbe o delovanju EU (PDEU). ECN je okvir za mehanizme tesnega sodelovanja iz Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003. Omogoča sodelovanje med Komisijo in nacionalnimi organi za varstvo konkurence v vseh državah članicah EU: http://ec.europa.eu/competition/ecn/index_en.html .

(13)    COCOM sestavljajo predstavniki držav članic EU. Njegova glavna vloga je zagotavljati mnenja o osnutkih ukrepov, ki jih Komisija namerava sprejeti v zvezi z vprašanji digitalnega trga: https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/communications-committee .

(14)    Evropski opazovalni urad za kršitve pravic intelektualne lastnine je mreža strokovnjakov in specializiranih deležnikov. Sestavljajo ga predstavniki iz javnega in zasebnega sektorja, ki sodelujejo v dejavnih delovnih skupinah: https://euipo.europa.eu/ohimportal/en/web/observatory/home .

(15)    CPC je mreža nacionalnih organov, odgovornih za izvajanje zakonodaje EU na področju varstva potrošnikov v državah EU in EGP: http://ec.europa.eu/internal_market/scoreboard/performance_by_governance_tool/consumer_protection_cooperation_network/index_en.htm .

(16)    EGMLTF se redno srečuje za izmenjavo mnenj in pomoč Komisiji pri opredelitvi politike in pripravi nove zakonodaje na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma: http://ec.europa.eu/justice/civil/financial-crime/index_en.htm .

(17)    Eurostat je statistični urad EU: http://ec.europa.eu/eurostat/about/overview .

(18)    EJTN je glavna platforma in pobudnik za izobraževanje in izmenjavo znanja v evropskem pravosodju: https://www.ejtn.eu/en/ .    

(19)    V okviru evropskega semestra je Svet na podlagi predloga Komisije obravnaval priporočila za posamezne države v zvezi z njihovim pravosodnim sistemom, in sicer za sedem držav članic v letu 2019 (HR, IT, CY, HU, MT, PT in SK) ter za osem držav članic v letu 2020 (HR, IT, CY, HU, MT, PL, PT in SK). Komisija v okviru mehanizma za sodelovanje in preverjanje spremlja tudi reforme pravosodja v BG in RO. Zaradi tekočih postopkov RRF leta 2021 ni bilo priporočil za posamezne države.

(20)    Člen 19(3)(b) ter člen 24(3) in (5) Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L 57, 18.2.2021, str. 17).

(21)    MDS, Regional Economic Outlook, november 2017, Europe: Europe Hitting its Stride (Evropa: Evropa je ujela svoj ritem), str. xviii, 40, 70: https://www.imf.org/~/media/Files/Publications/REO/EUR/2017/November/eur-booked-print.ashx?la=en .

(22)    ECB, Structural policies in the euro area (Strukturne politike v euroobmočju), junij 2018, ECB Occasional Paper Series (Serija občasnih zvezkov ECB), št. 210: https://www.ecb.europa.eu/pub/pdf/scpops/ecb.op210.en.pdf?3db9355b1d1599799aa0e475e5624651 .

(23)    Evropska mreža sodnih svetov in Center Montaigne za pravno državo in upravljanje pravosodja Univerze v Utrechtu, „Economic value of the judiciary – A pilot study for five countries on volume, value and duration of large commercial cases“ (Ekonomska vrednost sodstva – pilotna študija za pet držav o obsegu, vrednosti in trajanju velikih gospodarskih zadev), junij 2021: https://pgwrk-websitemedia.s3.eu-west-1.amazonaws.com/production/pwk-web-encj2017-p/Reports/Economic%20value%20of%20te%20judiciary%20-%20pilot%20study.pdf .

(24)    Glej na primer „What makes civil justice effective?“ (Dejavniki učinkovitosti civilnega pravosodja), Sporočila o politiki Ekonomskega oddelka OECD, št. 18, junij 2013, in „The Economics of Civil Justice: New Cross-Country Data and Empirics“ (Ekonomika civilnega pravosodja: novi podatki po državah in empirični podatki), delovni dokumenti Ekonomskega oddelka OECD, št. 1060.

(25)    Svetovni gospodarski forum, „The Global Competitiveness Report 2019“ (Poročilo o mednarodni konkurenčnosti za leto 2019), oktober 2019: https://www.weforum.org/reports/global-competitiveness-report-2019 .

(26)    Svetovna banka, „World Development Report 2017: Governance and the Law, Chapter 3: The role of law“ (Poročilo o svetovnem razvoju za leto 2017: upravljanje in pravo, poglavje 3: Vloga prava), str. 83, 140: http://www.worldbank.org/en/publication/wdr2017 .

(27)    Kazalnik „čas, potreben za izdajo sodne odločbe“, je število nerešenih zadev, deljeno s številom rešenih zadev ob koncu leta, pomnoženo s 365 (dnevi). Gre za standardni kazalnik, ki ga je razvila Evropska komisija za učinkovitost pravosodja pri Svetu Evrope (CEPEJ): http://www.coe.int/t/dghl/cooperation/cepej/evaluation/default_en.asp .

(28)    Vincenzo Bove in Leandro Elia, „The judicial system and economic development across EU Member States“ (Pravosodni sistem in gospodarski razvoj v državah članicah EU), tehnično poročilo Skupnega raziskovalnega središča, EUR 28440 EN, Urad za publikacije EU, Luxembourg, 2017: http://publications.jrc.ec.europa.eu/repository/bitstream/JRC104594/jrc104594__2017_the_judicial_system_and_economic_development_across_eu_member_states.pdf .

(29)    Prav tam.

(30)    „Effect of judicial independence on foreign direct investment in Eastern Europe and South Asia“ (Vpliv neodvisnosti sodstva na neposredne tuje naložbe v Vzhodni Evropi in Južni Aziji), Bülent Dogru, 2012, MPRA Munich Personal RePEc Archive: https://mpra.ub.uni-muenchen.de/40471/1/MPRA_paper_40322.pdf . Države članice EU, vključene v študijo, so bile: BG, HR, CZ, EE, HU, LV, LT, RO, SK in SI.

(31)    The Economist Intelligence Unit, „Risk and Return – Foreign Direct Investment and the Rule of Law“ (Tveganje in donos – Neposredne tuje naložbe in pravna država), 2015, http://www.biicl.org/documents/625_d4_fdi_main_report.pdf , str. 22.

(32)    Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), „Intellectual Property (IP) SME Scoreboard 2016“ (Pregled stanja na področju intelektualne lastnine za MSP za leto 2016): https://euipo.europa.eu/tunnel-web/secure/webdav/guest/document_library/observatory/documents/sme_scoreboard_study_2016/Executive-summary_en.pdf .

(33)    COM(2020) 93 in SWD(2020) 54.

(34)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Dolgoročni akcijski načrt za boljše izvajanje in uveljavljanje pravil enotnega trga, COM(2020) 94, zlasti ukrepi št. 4, 6 in 18.

(35)     https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/funding-opportunities/funding-programmes/overview-funding-programmes/structural-reform-support-programme-srsp_sl  
Uredba o Instrumentu za tehnično podporo je bila sprejeta marca 2021. Glede na njen člen 5 je njen cilj podpirati: „... institucionalno reformo ter učinkovito in storitveno usmerjeno delovanje javne uprave in e-uprave, poenostavitev pravil in postopkov, revizijo, povečanje zmogljivosti za črpanje sredstev Unije, spodbujanje upravnega sodelovanja, učinkovito pravno državo, reformo pravosodnega sistema, gradnjo zmogljivosti konkurenčnih in protimonopolnih organov, krepitev finančnega nadzora ter krepitev boja proti goljufijam, korupciji in pranju denarja“ (poudarek dodan).

(36)    COM(2020) 710 final.

(37)    Te informacije so bile zbrane v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme za 26 držav članic. DE je pojasnila, da poteka več pravosodnih reform, vendar se lahko področje uporabe in obseg procesa reform v 16 zveznih deželah razlikujeta.

(38)    Podatki za ta graf so bili pridobljeni iz vprašalnika Združenja državnih svetov in vrhovnega upravnega sodstva EU (ACA-Europe) in vprašalnika Mreže predsednikov vrhovnih sodišč EU (NPSJC). Za določene države članice je v grafu samo en stolpec. V teh primerih ni vrhovnega upravnega sodišča ali pa odgovori za raziskavo, poslano mreži NPSJC, niso bili posredovani.

(39)    Za učinkovitost pravosodnega sistema je pomembno tudi izvrševanje sodnih odločb, vendar v večini držav članic niso na voljo primerljivi podatki.

(40)    V IT je začasna upočasnitev pravosodne dejavnosti zaradi strogih omejevalnih ukrepov za obvladovanje pandemije COVID-19 vplivala na čas, potreben za izdajo sodne odločbe. Nadaljnje informacije o položaju posameznih držav članic so predstavljene v študiji o delovanju pravosodnih sistemov v državah članicah EU za leto 2020 – profili držav, ki jo je za Komisijo izvedel sekretariat CEPEJ: https://ec.europa.eu/info/strategy/justice-and-fundamental-rights/effective-justice/eu-justice-scoreboard_sl .

(41)    Študija o delovanju pravosodnih sistemov v državah članicah EU za leto 2020, ki jo je za Komisijo izvedel sekretariat CEPEJ: https://ec.europa.eu/info/strategy/justice-and-fundamental-rights/effective-justice/eu-justice-scoreboard_sl .

(42)    Standardni kazalniki, ki jih je opredelil CEPEJ, so trajanje postopkov, stopnja rešenih zadev in število nerešenih zadev: http://www.coe.int/t/dghl/cooperation/cepej/evaluation/default_en.asp .

(43)    Leta so bila izbrana tako, da se ohrani osemletna perspektiva z izhodiščnim letom 2012 in da hkrati ni vključenih preveč podatkov. Podatki za leta 2010, 2013, 2014, 2015, 2016 in 2017 so na voljo v poročilu CEPEJ.

(44)    Trajanje postopkov na posebnih področjih je izračunano v koledarskih dnevih, ki se štejejo od dneva vložitve tožbe ali pritožbe pri sodišču (ali pravnomočnosti obtožnice) do dneva, ko je sodišče sprejelo odločitev (slike 16–21). Vrednosti so razvrščene na podlagi tehtanega povprečja podatkov za leta 2013 in 2018–2020 za slike 16–18, podatkov za leta 2013, 2018, 2019 in 2020 za sliko 19 ter podatkov za leta 2014 in 2018–2020 za sliki 20 in 21. Kadar podatki niso bili na voljo za vsa leta, povprečje odraža razpoložljive podatke, izračunane na podlagi vseh zadev, vzorca zadev ali ocen.

(45)    Slika 18 v „Retention and Expansion of Foreign Direct Investment, Political Risk and Policy Responses“ (Ohranjanje in razširitev neposrednih tujih naložb, politična tveganja in odzivi politike), Skupina Svetovne banke, 2019.

(46)    Glej https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:12012E/TXT&from=SL in Uredbo Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (Besedilo velja za EGP) (UL L 1, 4.1.2003, str. 1), zlasti člena 3 in 5.

(47)    Izračun temelji na trajanju primerov pravnih sredstev zoper odločitve nacionalnih regulativnih organov, ki uporabljajo nacionalne zakone za izvajanje regulativnega okvira EU za elektronske komunikacije (Direktiva 2002/19/ES (direktiva o dostopu), Direktiva 2002/20/ES (direktiva o odobritvi), Direktiva 2002/21/ES (okvirna direktiva), Direktiva 2002/22/ES (direktiva o univerzalnih storitvah) in druga zadevna zakonodaja EU, na primer program za politiko radiofrekvenčnega spektra in sklepi Komisije o spektru, razen Direktive 2002/58/ES o zasebnosti in elektronskih komunikacijah).

(48)    Uredba (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o blagovni znamki Evropske unije (UL L 154, 16.6.2017, str. 1).

(49)    Sliki 22 in 23 se nanašata na izvajanje direktive o nedovoljenih pogojih (93/13/EGS), direktive o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij (1999/44/ES), direktive o nepoštenih poslovnih praksah (2005/29/ES), direktive o pravicah potrošnikov (2011/83/ES) in z njimi povezanih nacionalnih izvedbenih določb.

(50)    Uvodna izjava 2 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma.

(51)    Informativni list Mednarodnega denarnega sklada, 8. marec 2018: https://www.imf.org/en/About/Factsheets/Sheets/2016/08/01/16/31/Fight-Against-Money-Laundering-the-Financing-of-Terrorism .

(52)    Člen 44(1) Direktive (EU) 2015/849. Glej tudi spremenjeni člen 44 Direktive (EU) 2018/843, ki je začela veljati junija 2018 in ki so jo morale države članice začeti izvajati do januarja 2020.

(53)    HR, IT, CY, HU, MT, PL, PT in SK, ki so v okviru evropskega semestra 2020 prejele priporočila za posamezne države, ter BE, BG, IE, EL, ES, RO in SI, za katere so bili izzivi izraženi v uvodnih izjavah priporočil za posamezne države iz leta 2020 in poročilih o državah. Razlike v rezultatih za obravnavanih osem let je mogoče pojasniti s spremljevalnimi dejavniki (več kot 10-odstotna nihanja v številu prejetih zadev niso nenavadna) ali sistemskimi pomanjkljivostmi (neprožnost in neodzivnost ali nedoslednosti v procesu reform).

(54)

   Z Direktivo (EU) 2018/1673 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o boju proti pranju denarja z uporabo kazenskega prava bodo odpravljene pravne ovire, ki lahko zadržujejo pregon, na primer zahteva, da se lahko pregon zaradi pranja denarja začne šele, ko je končan postopek za predhodno kaznivo dejanje, ki je podlaga za pranje denarja. Države članice so morale Direktivo v nacionalno zakonodajo prenesti pred 8. decembrom 2020.

(55)    Sodne takse se razumejo kot znesek, ki ga je treba plačati za začetek nekazenskega postopka na sodišču.

(56)

   Nagrade odvetnikov so plačila za storitve, ki jih odvetniki opravijo za svoje stranke.

(57)    Člen 47(3) Listine EU o temeljnih pravicah.

(58)    Države članice uporabljajo različne metode za določitev praga upravičenosti, na primer različna referenčna obdobja (mesečni/letni dohodki). Približno polovica držav članic ima tudi prag, povezan s prosilčevim osebnim premoženjem. To na tej sliki ni upoštevano. V BE, BG, IE, ES, FR, HR, HU, LT, LU, NL in PT so nekatere skupine ljudi (npr. posamezniki, ki prejemajo nekatera nadomestila) samodejno upravičene do pravne pomoči v civilnih in gospodarskih sporih. Dodatna merila, ki jih lahko uporabljajo države članice, na primer vsebina zadeve, na tej sliki niso prikazana. Čeprav to ni neposredno povezano s sliko, v več državah članicah (AT, CZ, DE, DK, IT, NL, PL, SI) pravna pomoč ni omejena na fizične osebe.

(59)    Da bi se zbrali primerljivi podatki, je bil Eurostatov prag revščine za vsako državo članico pretvorjen v mesečni dohodek. Prag tveganja revščine je določen na 60 % nacionalne mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka gospodinjstva. Evropska raziskava o dohodkih in življenjskih razmerah, preglednica Eurostata ilc_li01, https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/ilc_li01/default/table?lang=en .

(60)    Podatki za leto 2021, zbrani z uporabo odgovorov članov Sveta odvetniških združenj Evrope (CCBE) na vprašalnik na podlagi naslednjega posebnega scenarija: spor med potrošnikom in podjetjem (navedeni sta dve različni vrednosti zahtevka: 6 000 EUR in Eurostatov prag revščine za vsako državo članico). Ker so pogoji za pravno pomoč odvisni od položaja vložnika, je bil uporabljen naslednji scenarij: samski 35-letni zaposleni prosilec brez vzdrževanih oseb ali zavarovanja za sodne stroške z rednimi dohodki in najemniškim stanovanjem.

(61)    Podatki, ki se nanašajo na dohodkovne prage, veljavne v letu 2020, so bili zbrani iz odgovorov članov Sveta odvetniških združenj Evrope (CCBE) na vprašalnik na podlagi naslednjega scenarija: potrošniški spor med posameznikom in podjetjem (navedeni sta dve različni vrednosti zahtevka: 6 000 EUR in Eurostatov prag revščine za vsako državo članico).

(62)    Podatki so bili zbrani z uporabo odgovorov članov Sveta odvetniških združenj Evrope (CCBE) na vprašalnik na podlagi zgoraj opisanega scenarija. Člani CCBE so bili pozvani, naj predložijo informacije o sodni taksi, ki jo je treba plačati za vložitev tožbe v zadevi iz scenarija.

(63)    Podatki so bili zbrani iz odgovorov članov CCBE na vprašalnik na podlagi istega scenarija, kot je naveden za sliko 27 (sprotna opomba 62). Kot podlaga za izračun nagrad odvetnikov je bil uporabljen naslednji scenarij: podjetje, ki želi izvršiti pogodbene obveznosti, je najelo specializiranega in izkušenega odvetnika. Odvetnik je opravil naslednje delo: v predhodnem postopku: tri ure dela, en pripravljen dokument, nagrada odvetnika na uro znaša 200 EUR (skupaj 600 EUR); v pravdnem postopku: 11 ur dela, trije pripravljeni dokumenti, dve sodni obravnavi, nagrada odvetnika na uro znaša 200 EUR neto (skupaj 2 200 EUR). Člani CCBE so bili pozvani, naj predložijo informacije o (a) zakonsko določeni nagradi za delo v (predhodnem) pravdnem postopku, če obstaja, in (b) znesku nagrade odvetnika, za katerega bi sodišče utemeljeno odredilo, naj ga povrne stranka, ki ni uspela. (Hipotetična nagrada odvetnikov na uro se je spremenila v primerjavi s pregledom stanja na področju pravosodja v EU za leto 2020, zato odgovori niso primerljivi.)

(64)    Načini spodbujanja uporabe alternativnega reševanja sporov ne vključujejo obveznih zahtev glede uporabe alternativnega reševanja sporov pred predložitvijo zadeve sodišču, saj take zahteve vzbujajo dvome o njihovi združljivosti s pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem, kot je določena v Listini EU o temeljnih pravicah.

(65)    Podatki za leto 2021 so bili zbrani v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme.

(66)     https://www.un.org/development/desa/disabilities/convention-on-the-rights-of-persons-with-disabilities.html  

(67)    Podatki za leto 2021 so bili zbrani v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme.

(68)    V prvem scenariju organi med sodnim postopkom v zvezi z razlastitvijo naložijo rudarskemu podjetju, naj takoj preneha z rudarjenjem; opirajo se na predhodne pritožbe lastnikov hiš v sosednji vasi, s katerimi je rudarsko podjetje že sklenilo poravnavo. Če bi podjetje ravnalo v skladu z upravno odločbo, bi imelo dnevno izgubo dobička v višini 8 000 EUR. Podjetje upravno odločbo izpodbija na sodišču, ki jo na koncu razveljavi kot neutemeljeno. V drugem scenariju podjetje s sedežem v državi članici „B“ pri pristojnem organu države članice „A“ vloži zahtevo za dovoljenje za gradnjo maloprodajne trgovine s površino 800 kvadratnih metrov v glavnem mestu države članice „A“. Podjetje ne prejme nobenega odgovora zadevnega organa v zakonsko določenem roku/razumnem roku za odgovor (obdobje molka organa). Nazadnje je na sliki proučeno, ali lahko podjetje od pristojnega organa zahteva finančno odškodnino za izgube, ki jih je utrpelo zaradi zamude (obdobje molka organa) pri izdaji gradbenega dovoljenja (ob predpostavki, da je gradbeno dovoljenje dokončno izdano).

(69)    Podatki za leto 2021 so bili zbrani v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme.

(70)    Podatki za leto 2021 so bili zbrani v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme in Evropsko mrežo institucij za izobraževanje v pravosodju.

(71)    Podatki za leto 2021 so bili zbrani v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme.

(72)    Evropski inštitut za enakost spolov, zbirka statističnih podatkov po spolu: https://eige.europa.eu/gender-statistics/dgs/indicator/wmidm_jud_natcrt__wmid_natcrt_supcrt/datatable .

(73)    Podatki za leto 2021 so bili zbrani v sodelovanju z Evropsko mrežo institucij za izobraževanje v pravosodju.

(74)    Podatki za leto 2019 so bili zbrani v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme.

(75)    Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Digitalizacija pravosodja v Evropski uniji – Zbirka orodij za izkoriščanje priložnosti (COM(2020) 710 in priloženi delovni dokument služb Komisije SWD(2020) 540).

(76)    Podatki za leto 2021 so bili zbrani v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme.

(77)    Podatki za leto 2021 so bili zbrani v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme.

(78)    Podatki za leto 2021 so bili zbrani v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme.

(79)    Podatki za leto 2021 so bili zbrani v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme.

(80)    Podatki za leto 2021 so bili zbrani v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme.

(81)    Podatki za leto 2021 so bili zbrani v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme.

(82)    Podatki za leto 2021 so bili zbrani v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme.

(83)    Glej Best practice guide for managing Supreme Courts (Vodnik po najboljših praksah za upravljanje vrhovnih sodišč), pripravljen v okviru projekta Supreme Courts as guarantee for effectiveness of judicial systems (Vrhovna sodišča kot zagotovilo za uspešnost pravosodnih sistemov), str. 29.

(84)    Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(85)    Anonimizacija/psevdonimizacija je učinkovitejša, če jo podpira algoritem. Vendar je potreben človeški nadzor, saj algoritmi ne razumejo konteksta.

(86)    Direktiva 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 345, 31.12.2003, str. 90) in Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(87)    Sodbe, pripravljene v skladu s standardi (npr. Akoma Ntoso), in povezane metapodatke je mogoče brezplačno prenesti v obliki podatkovne zbirke ali z drugimi avtomatiziranimi sredstvi (npr. vmesnikom za aplikacijsko programiranje).

(88)    Glej tudi sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropska strategija za podatke, COM(2020) 66 final, Belo knjigo Komisije o umetni inteligenci – evropski pristop k odličnosti in zaupanju, COM(2020) 65 final, ter Sklepe Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o najboljših praksah v zvezi z objavo sodnih odločb na spletu (UL C 362, 8.10.2018, str. 2).

(89)    Podatki za leto 2020 so bili zbrani v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme.

(90)    Podatki za leto 2020 so bili zbrani v sodelovanju s skupino kontaktnih oseb za nacionalne pravosodne sisteme.

EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 19.5.2022

COM(2022) 234 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKI CENTRALNI BANKI, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022

3.3 Neodvisnost

Neodvisnost sodstva, ki je neločljivo povezana z nalogo sodnega odločanja, je zahteva, ki izhaja iz načela učinkovitega sodnega varstva iz člena 19 PEU in pravice do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem, določene v členu 47 Listine EU o temeljnih pravicah ( 1 ). Navedena zahteva predpostavlja:

(a) zunanjo neodvisnost, ko zadevni organ svoje funkcije izvaja samostojno, ne da bi bil s komer koli kakor koli hierarhično povezan ali mu bil podrejen in ne da bi prejemal kakršne koli ukaze ali navodila, ter da je s tem zaščiten pred zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko ogrozijo neodvisnost presoje njegovih članov in vplivajo na njihove odločitve, ter

(b) notranjo neodvisnost in nepristranskost, ko je zagotovljena enaka distanca do strank v postopku in njihovih posamičnih interesov glede predmeta navedenega postopka ( 2 ).

Neodvisnost sodstva zagotavlja, da bodo zaščitene vse pravice, ki jih posameznikom daje pravo EU, in da bodo varovane skupne vrednote držav članic iz člena 2 PEU, zlasti vrednota pravne države ( 3 ). Varstvo pravnega reda EU je temeljno za vse državljane in podjetja, katerih pravice in svoboščine so zaščitene na podlagi prava EU.

Visoka zaznana neodvisnost sodstva je bistvenega pomena za zaupanje, ki ga mora v družbi, osnovani na pravni državi, pri posameznikih vzbujati pravosodje, in prispeva k rasti prijaznemu poslovnemu okolju, saj lahko zaznano pomanjkanje neodvisnosti odvrača naložbe ( 4 ). V pregledu stanja je poleg kazalnikov v zvezi z zaznano neodvisnostjo sodstva iz različnih virov predstavljenih več kazalnikov o tem, kako so pravosodni sistemi urejeni za varovanje neodvisnosti sodstva v nekaterih primerih, ko je lahko ta ogrožena. Ob upoštevanju prispevkov Evropske mreže sodnih svetov (ENCJ), Mreže predsednikov vrhovnih sodišč EU (NPSJC) ter skupine strokovnjakov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (EGMLTF) so v pregledu stanja prikazani kazalniki, povezani z varnostnimi preverjanji sodnikov, možnost višjih/vrhovnih sodišč, da na lastno pobudo odločajo o doslednosti sodne prakse nižjih sodišč, jamstva v situacijah vrtljivih vrat v zvezi s sodniki in tožilci ter poglobljen pogled na možnost nadzora zoper odločitev tožilca o neuvedbi kazenskega pregona v zadevi.

3.3.1 Zaznana neodvisnost sodstva in učinkovitost zaščite naložb

Slika 50: Kaj širša javnost meni o neodvisnosti sodišč in sodnikov (*) (vir: Eurobarometer ( 5 ) – svetle barve: 2016, 2020 in 2021, temne barve: 2022)

 (*) Države članice so razvrščene najprej glede na delež anketirancev, ki so navedli, da je neodvisnost sodišč in sodnikov zelo dobra ali dokaj dobra (skupno dobra); če ima več držav članic enak delež ocene skupno dobro, so nato razvrščene glede na delež anketirancev, ki so navedli, da je neodvisnost sodišč in sodnikov dokaj slaba ali zelo slaba (skupno slaba); če ima več držav članic enak delež ocene skupno dobro in skupno slabo, so nato razvrščene glede na delež anketirancev, ki so navedli, da je neodvisnost sodišč in sodnikov zelo dobra; če ima več držav članic enak delež ocene skupno dobro, skupno slabo in zelo dobro, so nato razvrščene glede na delež anketirancev, ki so navedli, da je neodvisnost sodišč in sodnikov zelo slaba.

Na sliki 51 so prikazani glavni razlogi za zaznano pomanjkanje neodvisnosti sodišč in sodnikov med anketiranci. Anketiranci iz širše javnosti, ki so neodvisnost pravosodnega sistema ocenili kot „dokaj slabo“ ali „zelo slabo“, so lahko za utemeljitev ocene izbirali med tremi razlogi. Države članice so navedene v enakem vrstnem redu kot na sliki 50.

Slika 51: Glavni razlogi za zaznano pomanjkanje neodvisnosti v širši javnosti (delež vseh anketirancev – višja vrednost pomeni večji vpliv) (vir: Eurobarometer ( 6 ))

Slika 52: Kaj podjetja menijo o neodvisnosti sodišč in sodnikov (*) (vir: Eurobarometer ( 7 ) – svetle barve: 2016, 2020 in 2021, temne barve: 2022)

(*) Države članice so razvrščene najprej glede na delež anketirancev, ki so navedli, da je neodvisnost sodišč in sodnikov zelo dobra ali dokaj dobra (skupno dobra); če ima več držav članic enak delež ocene skupno dobro, so nato razvrščene glede na delež anketirancev, ki so navedli, da je neodvisnost sodišč in sodnikov dokaj slaba ali zelo slaba (skupno slaba); če ima več držav članic enak delež ocene skupno dobro in skupno slabo, so nato razvrščene glede na delež anketirancev, ki so navedli, da je neodvisnost sodišč in sodnikov zelo dobra; če ima več držav članic enak delež ocene skupno dobro, skupno slabo in zelo dobro, so nato razvrščene glede na delež anketirancev, ki so navedli, da je neodvisnost sodišč in sodnikov zelo slaba.

Na sliki 53 so prikazani glavni razlogi za zaznano pomanjkanje neodvisnosti sodišč in sodnikov med anketiranci. Anketiranci med podjetji, ki so neodvisnost pravosodnega sistema ocenili kot „dokaj slabo“ ali „zelo slabo“, so lahko za utemeljitev svoje ocene izbirali med tremi razlogi. Države članice so navedene v enakem vrstnem redu kot na sliki 52.

Slika 53: Glavni razlogi za zaznano pomanjkanje neodvisnosti med podjetji (delež vseh anketirancev – višja vrednost pomeni večji vpliv) (vir: Eurobarometer ( 8 ))

Slika 54 prikazuje nov kazalnik v zvezi s tem, kakšno mnenje imajo podjetja o uspešnosti zakonodaje in sodišč na področju zaščite naložb v zvezi z – po njihovem mnenju – neupravičenimi odločitvami ali neukrepanjem države.

Slika 54: Kaj podjetja menijo o uspešnosti zakonodaje in sodišč na področju zaščite naložb (vir: Eurobarometer ( 9 ))

(*) Države članice so razvrščene najprej glede na skupni delež anketirancev, ki so navedli, da so zelo ali dokaj prepričani o zaščiti naložb s strani zakonodaje in sodišč (vsi prepričani).

Na sliki 55 so prikazani glavni razlogi anketirancev za zaznano neuspešnost na področju zaščite naložb. Anketiranci med podjetji, ki so svojo stopnjo prepričanosti ocenili kot „dokaj neprepričan“ ali „zelo neprepričan“, so lahko za utemeljitev svoje ocene izbrali štiri razloge (nekateri pa so navedli „drugo“). Države članice so navedene v enakem vrstnem redu kot na sliki 54.

Slika 55: Glavni razlogi podjetij za zaznano neuspešnost na področju zaščite naložb (vir: Eurobarometer ( 10 ))

3.3.2 Strukturna neodvisnost

Za jamstva glede strukturne neodvisnosti so potrebna pravila, ki se nanašajo zlasti na sestavo sodišča ter na imenovanje, trajanje funkcije in razloge za vzdržanje, izločitev in razrešitev njegovih članov ter na podlagi katerih je mogoče zavrniti vsak upravičen dvom pri posameznikih o zaščitenosti sodišča pred zunanjimi dejavniki in njegovi nevtralnosti glede nasprotujočih si interesov ( 11 ). Navedena pravila morajo zlasti omogočati, da se izključijo ne le vsakršni neposredni vplivi v obliki navodil, temveč tudi oblike bolj posrednega vplivanja, ki lahko vplivajo na odločitve zadevnih sodnikov ( 12 ).

Oblikovani so bili evropski standardi, kar je storil zlasti Svet Evrope, na primer v priporočilu Sveta Evrope o neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti sodnikov iz leta 2010 ( 13 ). Pregled stanja na področju pravosodja v EU predstavlja določene kazalnike o vprašanjih, pomembnih za oceno, kako so pravosodni sistemi urejeni za varovanje neodvisnosti sodstva.

Natančneje, ta izdaja pregleda stanja vsebuje nove kazalnike o: (i) vključenih organih in pogostosti morebitnih varnostnih preverjanj sodnikov (slika 56); (ii) možnosti višjih/vrhovnih sodišč, da na lastno pobudo odločajo o doslednosti sodne prakse (slika 57), in (iii) vzpostavljenih jamstvih v zvezi z začasno zaposlitvijo sodnikov/tožilcev na političnih položajih (slika 58) ( 14 ). Poleg tega vsebuje podrobnejši pregled možnosti nadzora zoper odločitev tožilca o neuvedbi kazenskega pregona v zadevi, ki vključuje kazniva dejanja z žrtvijo ali „kazniva dejanja brez žrtev“ (npr. korupcijo ali pranje denarja) (slika 59), in prikazuje organe, ki so pooblaščeni za izvajanje kazenskih preiskav (slika 60) ( 15 ). Na slikah so predstavljeni nacionalni okviri iz decembra 2021.

Podatki, predstavljeni v pregledu stanja, ne zagotavljajo ocene ali prikazujejo kvantitativnih podatkov o uspešnosti jamstev. Njihov namen ni izražati zapletenosti in podrobnosti postopkov ter ustreznih jamstev. Opozoriti bi bilo treba tudi, da je izvajanje politik in praks za spodbujanje integritete in preprečevanje korupcije v pravosodnem sistemu prav tako bistveno za zagotavljanje neodvisnosti sodstva. Nazadnje, učinkovito varstvo neodvisnosti sodstva poleg kakršnih koli drugih potrebnih norm zahteva tudi kulturo integritete in nepristranskosti, ki je skupna vsem sodnikom in jo spoštuje širša družba.

Zaradi posebnega položaja sodstva v sistemu delitve oblasti ter poudarka na neodvisnosti in nepristranskosti sodstva morajo biti zakoni, ki urejajo presojo oziroma ocenjevanje poklicnih dolžnosti sodnikov, oblikovani in uporabljani zelo previdno, vloga izvršilne ali zakonodajne veje oblasti v tem procesu pa bi morala biti omejena na nujno potreben obseg ( 16 ). 

Na sliki 56 je prikazano, ali je agencija za nacionalno varnost v državah članicah vključena v izvajanje varnostnih preverjanj sodnikov – bodisi kandidatov za sodniška mesta bodisi obstoječih sodnikov –, in kako pogosto se izvajajo.

Z vidika neodvisnosti sodstva je vpletenost agencij za nacionalno varnost, ki spadajo pod izvršilno oblast, pri imenovanju sodnikov in njihovem statusu še posebej občutljiva. Čeprav lahko obstaja pravni interes za izvedbo varnostnega preverjanja, zlasti za nekatera posebna sodniška mesta ( 17 ), bi bilo treba to storiti ob popolnem spoštovanju neodvisnosti sodstva. V skladu z evropskimi standardi „neodvisnost pomeni, da se nad sodstvom ne izvajajo zunanji pritiski in da ni podvrženo političnemu vplivu ali manipulaciji, zlasti s strani izvršilne veje oblasti“ ( 18 ). Varnostna preverjanja sodnikov, zlasti če jih izvaja izvršilni organ, lahko predstavljajo tak „zunanji pritisk“ ( 19 ). Kadar varnostnih preverjanj/preverjanj integritete ne izvajajo samoupravni organi sodstva, temveč zunanji organ, je treba nameniti največjo pozornost spoštovanju načel delitve oblasti ter sistema zavor in ravnovesij ( 20 ).

Slika 56: Nacionalna varnostna preverjanja sodnikov: vpleteni organi in čas (*) ( 21 )

(*) DE: v vseh zveznih deželah lahko agencija za nacionalno varnost na izrecno zahtevo pred imenovanjem preveri svoje evidence o kandidatu za sodnika. V dveh zveznih deželah agencija za nacionalno varnost pred imenovanjem preveri svoje evidence o vseh kandidatih za sodnike: na Bavarskem (če kandidat za sodnika ne soglaša s preverjanjem evidenc, ga ni mogoče imenovati); od leta 2021 v zvezni deželi Mecklenburg-Vorpommern (soglasje kandidatov ni potrebno). V skladu z zakonodajo agencija za nacionalno varnost ali agencije zveznih dežel izvajajo postopke preverjanja le, če bodo imeli sodniki naloge v sodni upravi in morajo v ta namen pridobiti dostop do tajnih podatkov. Poleg tega so sodniki pravno izvzeti iz varnostnih preverjanj, ko pridobijo dostop do tajnih podatkov, saj bi taki postopki lahko vplivali na neodvisnost sodstva. EE: služba za notranjo varnost opravlja varnostno preverjanje kandidata za sodniško funkcijo, razen če ima kandidat veljavno dovoljenje za dostop do državnih skrivnosti, ki so opredeljene kot strogo zaupne, ali če kandidat zaseda delovno mesto, ki po funkciji zagotavlja pravico do dostopa do vseh stopenj državnih skrivnosti. Služba za notranjo varnost posreduje informacije, zbrane med varnostnim preverjanjem, odboru za preiskave sodnikov in poda mnenje o tem, ali oseba, ki je vložila vlogo, izpolnjuje pogoje za izdajo dovoljenja za dostop do državnih skrivnosti. HR: varnostno-obveščevalna agencija vsakih pet let izvaja varnostna preverjanja vseh kandidatov za sodnike in vseh obstoječih sodnikov (ter državnih tožilcev). V skladu z zakonodajo za obstoječe sodnike po opravljenem preverjanju, ki vključuje razgovor, pošlje svoje poročilo predsedniku vrhovnega sodišča, ki ga nato dodeli senatu petih sodnikov vrhovnega sodišča, ta pa odloči, ali obstajajo pomisleki glede varnosti. Če senat ugotovi, da obstaja pomislek glede varnosti, se o tem obvesti ministra za pravosodje, predsednika sodišča in sodniški svet, pa tudi predsednika višjega sodišča, na katerem deluje zadevni sodnik. Minister za pravosodje določi podzakonske akte, ki urejajo postopek izvajanja varnostnih preverjanj. FR: kot pri vseh državnih funkcionarjih se tudi za vse kandidate za sodnike opravi preverjanje kazenske evidence/upravna preiskava, ki jo vodi nacionalna policija po pooblastilu generalnega državnega tožilca (preverjanje evidenc, tajnih podatkov, moralnega vedenja ...). IT: graf odraža stanje za sodnike na civilnih in kazenskih sodiščih. Agencije za nacionalno varnost niso vključene v postopek imenovanja upravnih sodnikov. HU: vsi predsedniki, podpredsedniki in sodniki deželnih sodišč, ki dovolijo zbiranje obveščevalnih podatkov ali obravnavajo zadeve, povezane s tajnimi podatki, so podvrženi varnostnemu preverjanju, ki ga opravi agencija za nacionalno varnost. Varnostno preverjanje se opravi, preden prevzamejo odgovornosti, in nato vsakih pet let (člen 71/C, odstavek (7), zakona CXXV iz leta 1995 o nacionalni varnosti in členi 42/A do 42/C zakona CLXII iz leta 2011 o statusu in plačilu sodnikov). NL: pred imenovanjem sodniškega kandidata je treba predložiti potrdilo o primernem vedenju (VOG). To je potrebno le ob prvem imenovanju ali ko sodnik postane predsednik sodišča. Potrdila VOG izdaja organizacija Justis, tj. organ za preverjanja, ki deluje kot agencija za dajatve in izdatke z neodvisnim upravljanjem ter uradno spada pod ministrstvo za pravosodje in varnost. Organ preveri, ali je kandidatova (sodniška) zgodovina v nasprotju z opravljanjem nalog na novi funkciji. Justis ni agencija za nacionalno varnost (AIVD). Sam se odloči, ali bo izdal potrdilo o primernem vedenju ali ne. Kdor se želi pritožiti zoper to odločitev, lahko preda zadevo upravnemu sodniku. PL: ko se oseba prvič prijavi na sodniško mesto, predsednik pristojnega sodišča (na katerem je prosto delovno mesto) zaprosi vodjo regionalne policije za informacije o kandidatu. RO: sodniki dajo vsako leto uradno izjavo, da niso operativci, kar vključuje tajne agente, ovaduhe in sodelavce obveščevalnih služb. SE*: odbor za imenovanje sodnikov, ki je neodvisen pravosodni organ, vodi postopek preverjanja na podlagi vprašalnika za vse varnostne stopnje za predsednike sodišč. Vsa sodišča izvajajo postopek preverjanja za vse varnostne stopnje za sodnike prve ali druge stopnje. Švedska varnostna služba opravi preverjanje evidenc (ali je bil kandidat kakor koli naveden v njenih evidencah), in sicer preden se oseba lahko udeleži varnostno občutljivih dejavnosti (služba ne zbira informacij z vprašalnikom, kar je naloga odbora za imenovanja sodnikov). Za predsednike sodišč vlada odloči, katera delovna mesta se uvrstijo na najvišjo varnostno stopnjo, vladni urad pa odloči, katera delovna mesta se uvrstijo na nižje varnostne stopnje. Za sodnike prve in druge stopnje vlada odloči, katera delovna mesta se uvrstijo na najvišjo varnostno stopnjo, sodišče pa odloči, katera delovna mesta se uvrstijo na nižjo varnostno stopnjo.

Na sliki 57 je prikazano, ali imajo sodišča ali sodniki možnost, da na lastno pobudo odločajo o doslednosti sodne prakse nižjih sodišč. Take odločbe so lahko svetovalne ali obvezujoče narave ter se lahko uporabljajo samo za določeno zadevo ali za vse zadeve podobne vrste. Spodnja slika prikazuje štiri različne situacije v državah članicah: višja sodišča/sodniki i) ne morejo izdati take odločbe na lastno pobudo, ii) lahko izdajo svetovalne (nezavezujoče) odločbe za splošno uporabo, ki veljajo za vsa sodišča/sodnike v posameznih vrstah zadev (npr. izjave o praksi), iii) lahko izdajo obvezujoče odločbe za konkretno uporabo, ki veljajo samo za posamezno sodno odločbo (npr. odločba, ki sodnika/senat zavezuje k prilagoditvi osnutka sodbe), ali iv) lahko izdajo obvezujoče odločbe za splošno uporabo, ki veljajo za vsa sodišča/sodnike v posameznih vrstah zadev.

Vrhovna sodišča kot sodišča zadnje stopnje in višja/pritožbena sodišča na splošno so bistvena za zagotovitev enotne uporabe prava v državah članicah. Vendar hierarhična organiziranost sodstva ne bi smela spodkopati individualne neodvisnosti ( 22 ). Višja sodišča sodnikom ne bi smela dajati navodil, kako naj odločajo o posameznih zadevah, razen v nacionalnih predhodnih odločbah ali pri odločanju o pravnih sredstvih v skladu z zakonodajo ( 23 ). Po mnenju Beneške komisije bi bila hierarhična organiziranost sodstva, v okviru katere so sodniki pri sodnem odločanju podrejeni višjim stopnjam, očitna kršitev načela notranje neodvisnosti ( 24 ). Vsak postopek poenotenja sodne prakse mora biti v skladu s temeljnimi načeli delitve oblasti in tudi po taki odločbi višjega/vrhovnega sodišča morajo vsa sodišča in sodniki ostati pristojni za neodvisno in nepristransko presojo svojih zadev ter za razlikovanje novih zadev in razlage, ki jo je predhodno poenotilo višje/vrhovno sodišče.

Slika 57: Možnost višjih/vrhovnih sodišč, da na lastno pobudo odločajo o doslednosti sodne prakse nižjih sodišč (*)

(*) BG: neupoštevanje obvezujoče odločbe ali splošne usmeritve za določene vrste zadev se upošteva pri ocenjevanju sodnikov, tj. objektivni oceni njihovih poklicnih, poslovnih in moralnih lastnosti, ki jih izražajo pri opravljanju svoje funkcije. CZ: vrhovno sodišče in vrhovno upravno sodišče lahko izdajata mnenja za poenotenje, ki niso formalno zavezujoča za sodišča nižje stopnje. Zavezujoča narava mnenj za poenotenje ne temelji na njihovem formalnem statusu, temveč na avtoriteti vrhovnih sodišč in prepričljivosti njihovih obrazložitev. Vrhovno sodišče uporablja mnenja za poenotenje pri pravnih vprašanjih, za katera meni, da imajo poseben pomen. Kar zadeva možnost odstopanja, sodnike pri odločanju zavezuje le zakonodaja. Odstopanje je torej možno, vendar mora biti taka odločitev ustrezno utemeljena. HR: na vsakem županijskem sodišču in na visokem gospodarskem sodišču, visokem sodišču za prekrške, visokem upravnem sodišču, višjem kazenskem sodišču in vrhovnem sodišču so sodniki registrarji, ki evidentirajo sodbe, da se lahko vročijo strankam; lahko opozorijo sodnika/senat, kadar osnutek sodbe odstopa od predhodne sodne prakse, in lahko predlagajo, da se o odstopanju razpravlja na sestanku oddelka v skladu s členom 40 zakona o sodiščih, da se izda odločba oddelka, ki je zavezujoča za vse sodnike na sodišču. LV: plenarna skupščina (skupščina vseh sodnikov vrhovnega sodišča) in generalna skupščina sodnikov oddelkov vrhovnega sodišča lahko sprejemata mnenja o vprašanjih razlage in uporabe pravnih standardov v obliki odločitve, ki se objavi na spletnem mestu. HU: sodnik lahko odstopa od obvezujoče odločbe „le, če se dejansko stanje v zadevi razlikuje od dejanskega stanja obvezujoče odločbe ali z obrazložitvijo odstopanja s predložitvijo pravnih vprašanj.“ PL: med drugim lahko prvi predsednik vrhovnega sodišča, predsedniki senatov vrhovnega sodišča ali predsednik vrhovnega upravnega sodišča na lastno pobudo predlagajo, da senat sedmih sodnikov vrhovnega sodišča/vrhovnega upravnega sodišča pojasni „abstraktno pravno vprašanje“ v primeru neenotnosti sodnih odločb/sodb, ki jih izdajo sodišča. Abstraktna odločitev sedmih sodnikov, ki predstavlja razlago prava, ni zavezujoča za nižja sodišča in nanje vpliva le na podlagi avtoritete vrhovnega sodišča/vrhovnega upravnega sodišča in prepričljivosti njihovega razlogovanja. Take abstraktne odločitve so lahko za vrhovno sodišče zavezujoče le, če tako odloči senat sedmih sodnikov, razen če jih ne ovrže večji senat (npr. odločitev celotnega senata vrhovnega sodišča ali celotnega vrhovnega sodišča; člen 88 zakona o vrhovnem sodišču). RO: da bi se zagotovila dosledna razlaga in izvajanje zakona na vseh sodiščih, vrhovno kasacijsko sodišče v postopku „pritožbe v interesu prava“ po uradni dolžnosti ali na zahtevo strank odloča o pravnih vprašanjih, ki so jih sodišča reševala drugače. Take odločitve ne vplivajo na sodbe sodišča, ki se proučujejo, ali na status strank v navedenih zadevah. V skladu s členom 99 zakona št. 303/2004 o statutu sodnikov in tožilcev je neupoštevanje pritožb v interesu prava vrhovnega kasacijskega sodišča disciplinski prekršek. To pomeni, da se zoper zadevnega sodnika lahko začne disciplinski postopek. SI: načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov, imajo naravo normativnega individualnega pravnega akta, katerega področje uporabe presega konkreten primer. Načelno pravno mnenje je obvezno za vse senate vrhovnega sodišča in le prek standardov obrazložitve tudi za nižja sodišča, za katera je ustavno sprejemljivo odstopanje od sprejetega načelnega pravnega mnenja, kot v primeru odstopanja od ustaljene sodne prakse, če je tako odstopanje podprto z obrazložitvijo. SK: sodišče/sodnik je vezan na obvezujočo odločbo hierarhično višjega sodišča. V določenih primerih ima nižje sodišče pravico odstopati od obvezujoče odločbe hierarhično višjih sodišč/sodnikov. Obstajajo trije glavni razlogi za to: (i) sprememba dejstev; (ii) drugačno pravno mnenje, izraženo v sodbi Sodišča Evropske unije, in (iii) sprememba zakonov. Za posamezne postopke se zoper sodnika lahko uvede disciplinski postopek na vrhovnem sodišču.

Slika 58 prikazuje jamstva v primerih, ko se sodniki ali tožilci odločijo za začasno zaposlitev na politično izpostavljenih položajih, predvsem na položajih politikov, ministrov, vladnih uradnikov, članov kabineta ali na drugih političnih funkcijah. Slika prikazuje, ali lahko sodniki ali tožilci sprejmejo tako zaposlitev in se nato vrnejo na položaj sodnika ali tožilca oziroma ali obstajajo posebna pravila za zaščito njihove nepristranskosti.

Slika 58: Jamstva v zvezi z začasno zaposlitvijo sodnikov/tožilcev kot politikov/ministrov/vladnih uradnikov/članov kabineta/zaposlenih na drugih političnih funkcijah (*)

(*) BG: mirovni sodniki so lahko začasno imenovani na te položaje. Za njihovo ponovno imenovanje na položaj sodnika/tožilca/preiskovalnega sodnika veljajo posebna postopkovna pravila, v skladu s katerimi je treba predložiti vlogo pristojnemu senatu vrhovnega sodnega sveta v 14 dneh od dneva razrešitve z drugega (začasnega) položaja z namenom ponovnega imenovanja. DE: če je tožilec izvoljen v zvezni parlament (Bundestag) ali imenovan za člana zvezne vlade, pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz zaposlitve v javnem sektorju, mirujejo za čas trajanja mandata (razen dolžnosti v zvezi z uradno tajnostjo in prepovedjo sprejemanja nagrad); ko se mandat v Bundestagu izteče, lahko zadevni javni uslužbenec (v obdobju treh mesecev po izteku mandata) zahteva ponovno vključitev v prejšnje delovno razmerje, ki jo je treba izvršiti v treh mesecih po zahtevi in na enaki ali enakovredni ravni kot prejšnji položaj (če se ponovna vključitev ne zahteva, pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz zaposlitve v javnem sektorju, še naprej mirujejo). V primeru vrnitve javnega uslužbenca po obdobju dela kot član vlade, kar je načeloma mogoče s soglasjem obeh strani (sicer velja status upokojitve), se posebna pravila (zakonske zahteve po razkritju ali povezane možnosti za začasno prepoved opravljanja določenih dejavnosti) ne uporabljajo – take zahteve veljajo samo, kadar nekdanji član vlade načrtuje nadaljnje dejavnosti v zasebnem sektorju. DK: predpogoj je, da je lahko tožilec po vrnitvi v državno tožilstvo odobren in obdrži dano varnostno dovoljenje. EE: sodniki: čeprav ne obstaja posebna ureditev, ki bi omejevala področja, na katerih lahko deluje sodnik, obstaja pomemben pogoj ob vrnitvi na sodniško funkcijo: sodnik se lahko vrne na prosto sodniško mesto na istem sodišču tako, da o tem obvesti predsednika ustreznega sodišča najmanj en mesec vnaprej. Če sodnik po prenehanju državne službe nima možnosti, da bi se vrnil na prosto sodniško mesto na istem sodišču, in ne želi biti premeščen na drugo sodišče, je razrešen s položaja, pri čemer prejme odškodnino v višini svoje šestmesečne plače; tožilci: tožilec ne more biti član politične stranke. ES: sodniki: sodniki, ki postanejo poslanci ali člani vlade, se lahko po svojem političnem mandatu vrnejo na isto sodniško funkcijo. Edina izjema od teh pravil se uporablja za sodnike vrhovnega sodišča, ki po vrnitvi na sodniško funkcijo izgubijo sodniško mesto na vrhovnem sodišču in morajo delati na nižjem sodišču. Poleg tega se uporabljajo splošna pravila o umiku in izločitvi, če mora sodnik ob vrnitvi na sodniško funkcijo odločiti o zadevi, ki vključuje politike ali politične interese; tožilci: kdor se vrne v državno tožilstvo, se mora vzdrževati posredovanja v kakršnih koli zadevah, v katere so vpletene politične stranke ali skupine ali tisti njihovi člani, ki opravljajo ali so opravljali javne funkcije, pri čemer je lahko po potrebi izpodbijan. FR: za vrnitev na sodniško funkcijo se mora sodnik, ki je bil prej politik/minister/vladni uradnik/član kabineta, prijaviti na novo funkcijo, svet pa mora uradno potrditi njegovo imenovanje. Pred vrnitvijo na položaj sodnika mora oseba prestati obdobje „mirovanja“, ki traja pet let na področju, na katerem je opravljala javni mandat, oziroma tri leta v primeru mandata v okviru Evropskega parlamenta. HR: obstajajo posebna pravila glede položajev, na katere so lahko začasno dodeljeni tožilci, ter postopka, ki ga je treba upoštevati. IT: graf odraža stanje na civilnih in kazenskih sodiščih. Vrhovni sodni svet mora dati dovoljenje za sodnike na civilnih in kazenskih sodiščih. Upravni sodniki lahko delajo v posvetovalnih oddelkih državnega sveta ali v pravnih oddelkih, ki niso pristojni za zadeve, povezane s prejšnjo dejavnostjo sodnika. Tožilci, ki kandidirajo na parlamentarnih volitvah, se lahko vrnejo v državno tožilstvo le v okraju, ki ni okraj, v katerem kandidirajo (ne glede na to, ali so bili izvoljeni ali ne). Tožilci ne smejo kandidirati na parlamentarnih volitvah v okraju, kjer so opravljali svojo funkcijo v zadnjih šestih mesecih pred kandidiranjem. Za regijske in občinske volitve tožilci ne smejo kandidirati na volitvah v regiji, v kateri opravljajo svojo funkcijo. LV: sodniki ne smejo biti na noben način vključeni v politično življenje (tudi kot člani politične stranke ne). AT: kar zadeva tožilce, mora oseba pred vrnitvijo na položaj tožilca na vodstvenem položaju (tj. vodja državnega tožilstva, višjega državnega tožilstva, generalnega državnega tožilstva) prestati petletno obdobje „mirovanja“. PL: pri imenovanju na politični položaj se mora izvoljeni sodnik odpovedati sodniškemu mandatu, vendar obdrži pravico do vrnitve na sodniško funkcijo (na delovno mesto, ki ga je imel pred imenovanjem), če obdobje opravljanja politične funkcije ni daljše od devet let. Potrebno je dovoljenje nacionalnega sodnega sveta. PT: sodniki in tožilci potrebujejo predhodno dovoljenje visokega sodnega sveta oziroma vrhovnega sveta za državno tožilstvo (CSMP). SK: sodnik po vrnitvi na sodniško funkcijo ne sme kandidirati za mesto predsednika ali podpredsednika sodišča. 60 dni pred vrnitvijo na sodniško mesto se obvesti ministrstvo za pravosodje.

– Jamstva v zvezi z delovanjem državnih tožilstev v EU –

Državno tožilstvo ima pomembno vlogo v kazenskopravnem sistemu in pri sodelovanju držav članic v kazenskih zadevah. Njegovo pravilno delovanje je ključno za uspešen boj proti kriminalu, vključno z gospodarskim in finančnim kriminalom, kot sta pranje denarja in korupcija. V skladu s sodno prakso Sodišča je mogoče na podlagi Okvirnega sklepa o evropskem nalogu za prijetje ( 25 ) državno tožilstvo šteti za pravosodni organ države članice za namene izdaje in izvršitve evropskega naloga za prijetje, če lahko deluje neodvisno, ne da bi bilo izpostavljeno tveganju, da bi v posamezni zadevi neposredno ali posredno delovalo na podlagi usmeritev ali navodil izvršilne veje oblasti, na primer ministra za pravosodje ( 26 ).

Organizacija državnih tožilstev se po EU razlikuje in ni enotnega modela za vse države članice. Vendar je Svet Evrope opazil široko razširjeno težnjo za bolj neodvisno tožilstvo, ki ne bi bilo podrejeno izvršilni oblasti ali povezano z njo ( 27 ). V skladu s Posvetovalnim svetom evropskih tožilcev je uspešno in avtonomno državno tožilstvo, zavezano spoštovanju pravne države in človekovih pravic pri izvajanju pravosodja, eden od stebrov demokratične države ( 28 ). Poleg tega sodišča in preiskovalni organi v demokratični družbi ne smejo biti podvrženi političnim pritiskom. Pojem neodvisnosti pomeni, da tožilci pri opravljanju svojih dolžnosti niso podvrženi nezakonitemu vmešavanju, s čimer se zagotovi popolno spoštovanje ter uporaba zakona in načel pravne države, ter da niso izpostavljeni političnemu pritisku ali kakršnemu koli nezakonitemu vplivu ( 29 ). Neodvisnost ne velja le za državno tožilstvo kot celoto, temveč tudi za njegove posamezne organe in posamezne tožilce ( 30 ). Ne glede na model nacionalnega pravosodnega sistema ali pravno tradicijo, na kateri temelji, morajo države članice v skladu z evropskimi standardi sprejeti učinkovite ukrepe za zagotovitev, da lahko državni tožilci svoje poklicne dolžnosti in odgovornosti izpolnjujejo v ustreznih pravnih in organizacijskih pogojih ( 31 ) ter brez neupravičenega poseganja ( 32 ). Zlasti če vlada izdaja splošna navodila, na primer o politiki na področju kriminala, mora taka navodila izdati v pisni obliki in jih ustrezno objaviti ( 33 ). Če ima vlada pooblastilo za dajanje navodil za pregon v posamezni zadevi, morajo taka navodila vključevati ustrezna jamstva ( 34 ). V skladu s priporočilom Odbora ministrov Sveta Evrope iz leta 2000 bi morala biti navodila, da se pregon ne uvede, prepovedana ali pa bi morala biti izjema in se izvajati na podlagi posebnih jamstev ( 35 ). Zainteresirane strani (vključno z žrtvami) bi morale imeti možnost, da izpodbijajo odločitev državnega tožilca o neuvedbi kazenskega pregona v zadevi ( 36 ), s čimer se zagotavlja tudi oblika odgovornosti tožilcev ( 37 ).

Ob odločitvi o neuvedbi kazenskega pregona v zadevi se lahko postavi vprašanje o odgovornosti tožilcev, zaradi česar je pravno sredstvo pomembno ( 38 ). Spodnja slika prikazuje podrobnejši pregled možnosti nadzora zoper odločitev tožilca o neuvedbi kazenskega pregona v zadevi. Ti podatki niso ocena dejanskega delovanja državnih tožilstev, za katero je potrebna kvalitativna ocena, ki upošteva posebne okoliščine v vsaki državi članici.

Na sliki 59 so prikazani organi, ki na zahtevo sprejmejo sklep o nadzoru nad odločitvijo tožilca o neuvedbi kazenskega pregona v posamezni zadevi za kazniva dejanja brez žrtev (npr. pranje denarja, korupcija) in kazniva dejanja z žrtvijo (npr. telesna poškodba) ( 39 ). Prikazano je, kdo pregleduje delo posameznih tožilcev, ki vpliva na delovanje državnega tožilstva. V nekaterih državah članicah nadzor nad odločitvijo o neuvedbi kazenskega pregona v zadevi izvajajo različni organi: bodisi višji tožilci (tudi, kjer je ustrezno, generalni državni tožilec) bodisi sodišče. V nekaterih državah članicah nadzor nad odločitvijo najprej izvedejo višji tožilci, nato pa se lahko odločitev izpodbija pred sodiščem (države, pri katerih je stolpec dvobarven). Kjer je stolpec enobarven, bodisi samo višji tožilec bodisi samo sodišče izvede nadzor nad odločitvijo o neuvedbi kazenskega pregona v zadevi. V nekaterih državah članicah nadzor nad to odločitvijo ni mogoč.

Slika 59: Organ, ki opravi nadzor nad odločitvijo tožilca o neuvedbi kazenskega pregona v zadevi (*) (vir: Evropska komisija in skupina strokovnjakov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma)

(*) Za vse države članice: kadar v primeru kaznivih dejanj brez žrtev obstaja možnost takega nadzora, lahko odločitev o neuvedbi kazenskega pregona izpodbija/ovrže višji tožilec (v BG, CZ, DE, ES, FR, LV, LU, PL, PT in RO) oziroma jo lahko izpodbijajo pritožnik, ki je prijavil domnevno kaznivo dejanje (v DE (prek disciplinske pritožbe), IE (nacionalna policijska služba), FR (vključno z upravnimi organi), PL (v zvezi z državnimi in lokalnimi institucijami ter zasebnimi strankami v določenih zadevah, HR, IT, LV, HU, NL, SI in SK), ali druge osebe, npr. osebe, ki imajo domnevni/pravni interes (DK, DE, RO), pooblaščenec za pravno varstvo (AT), kdor koli (PT: za nekatera kazniva dejanja brez žrtev) in kdor koli (FI). V primeru kaznivih dejanj z žrtvijo lahko odločitev o neuvedbi kazenskega pregona izpodbija višji tožilec (v BG, CZ, DE, FR, LV, LU, PT in RO), žrtev (v BG, CZ, DE, EE, IE, ES, FR, IT, LV, HU, MT, NL, AT, PT, PL, SI in SK) ali kdo drug, npr. osebe, ki imajo domnevni/pravni interes (DK, RO, PL), uprava, upravičena do ukrepanja (FR), in kdor koli (FI). Zasebni pregoni so mogoči v BG, IE, HR, HU, MT, PL, PT, SI in SE.

Simbol „##“ za AT: v avstrijskem pravu obstajajo različne vrste odločitev o neuvedbi kazenskega pregona v zadevi. Če tožilstvo ne začne preiskave zaradi pomanjkanja prvotnega suma, odločbe ni mogoče izpodbijati (vendar odločitev ni zavezujoča). Če se tožilstvo po preiskavi odloči, da ne bo uvedlo kazenskega pregona (tako pri določenih kaznivih dejanjih brez žrtev kot pri kaznivih dejanjih z žrtvijo), se lahko odločitev izpodbija pred sodiščem. Simbol „*“ za BG: tožilec odloči o tem, ali so podane zakonske zahteve za uvedbo predhodnega postopka. Če niso, izda odlok o neuvedbi predhodnega postopka (zavrnitev odprtja preiskave). Zoper to odločitev se je mogoče pritožiti le pri višjem tožilstvu. Če se je predhodni postopek začel, ga lahko tožilec, ko je končan, zaključi ali predloži zadevo sodišču (odločitev o kazenskem pregonu). Zoper odlok o neuvedbi kazenskega pregona za kazniva dejanja z žrtvijo se je mogoče pritožiti pri sodišču v sedmih dneh. Če ta rok ni izpolnjen, se je zoper odločitev še vedno mogoče pritožiti, vendar samo pred višjim tožilstvom. V primeru kaznivih dejanj brez žrtev lahko odločitev o neuvedbi kazenskega pregona prekliče po uradni dolžnosti samo višje tožilstvo na znak ali na lastno pobudo. EE: žrtev lahko pri tožilstvu vloži pritožbo zoper odločitev preiskovalnega organa o neuvedbi kazenskega postopka. Odločitev tožilstva o neuvedbi ali prekinitvi kazenskega postopka se lahko izpodbija pred generalnim državnim tožilstvom. Odločitev generalnega državnega tožilstva se lahko izpodbija pred okrožnim sodiščem. ES: preiskovalni sodnik je organ, ki ima pristojnost odločanja o uvedbi oziroma neuvedbi kazenskega pregona. Po odločitvi, da se kazenski pregon ne uvede, mora o tem obvestiti druge stranke v postopku (tj. državnega tožilca in žrtev/pritožnika), ki lahko izpodbijajo odločitev pred sodiščem. IT: če državni tožilec v kazenskem postopku meni, da pogoji za pregon niso izpolnjeni (npr. zaradi nezadostnih dokazov), vloži zahtevo za zavrženje pri sodniku za predhodne preiskave, ki odloči, ali bo ugodil zahtevi tožilca ali ne. CY: če se generalni državni tožilec odloči za neuvedbo kazenskega pregona (na podlagi razpoložljivih dokazov in priporočil državnih tožilcev), lahko to odločitev razveljavi samo generalni državni tožilec. LT: odločitev uradnika za predhodne preiskave o neuvedbi predhodne preiskave se sprejme samo s soglasjem vodje organa za predhodne preiskave. Odločitev o neuvedbi predhodne preiskave je treba v 24 urah posredovati tožilcu, ta pa jo pregleda v 10 dneh. Zoper zavrnjeno odločitev tožilca se je mogoče pritožiti pri sodišču. Zoper odločitev uradnika za predhodne preiskave se je mogoče pritožiti tudi pri tožilcu. V primeru zavrnitve se je zoper odločitev tožilca mogoče pritožiti pri sodišču. Zoper odločitev sodnika se je mogoče pritožiti pri vrhovnem sodišču. HU: sodni nadzor za kazniva dejanja z žrtvijo je mogoč le v okviru zasebnega pregona (npr. v primerih obrekovanja) ali nadomestnega zasebnega pregona (na podlagi odločitve tožilstva, da se pregon ne izvede). MT: pregon kaznivih dejanj se prenese s policije na generalno državno tožilstvo. Prenos bo predvidoma dokončan do konca leta 2025. Oktobra 2020 je generalni državni tožilec prevzel odločitev o kazenskem pregonu in začetku kazenskih pregonov pred nižjimi sodišči v zvezi z določenimi hudimi kaznivimi dejanji. Uredba, ki je začela veljati oktobra 2020, določa sodni nadzor (pred civilnimi sodišči) nad odločitvami generalnega državnega tožilca o neuvedbi kazenskega pregona zaradi nezakonitosti ali nerazumnosti. Kadar se odločitev o uvedbi kazenskega pregona in kazenskem pregonu prenese na policijskega komisarja, se postopek izpodbijanja lahko začne pred kazenskim sodiščem prve stopnje. PL: okvir razlikuje med odločitvijo o zavrnitvi začetka kazenskega pregona in odločitvijo o ustavitvi kazenskega pregona. Žrtev, državna institucija ali institucija lokalne uprave ali skupnosti, ki je prijavila domnevno kaznivo dejanje, lahko izpodbija začetek kazenskega pregona pred nadrejenim državnim tožilcem in sodiščem. Ustavitev kazenskega pregona lahko izpodbijajo stranke v postopku, državna ali lokalna institucija, ki je prijavila domnevno kaznivo dejanje, in oseba, ki je prijavila kaznivo dejanje, če je domnevno kaznivo dejanje privedlo do kršitve njenih pravic, kar velja izključno za določene vrste kaznivih dejanj, naštete v zakonu. PT: nadzor nad odločitvijo tožilca o neuvedbi kazenskega pregona je možen v okviru avtonomnega postopka (instrução – ponovno odprtje preiskave), ki zlasti predvideva sodno potrditev odločitve o vložitvi obtožnice ali začetku preiskave. To ponovno odprtje preiskave lahko zahteva „assistente“, če postopek ni odvisen od zasebnega pregona. Nadzor nad odločitvijo tožilca o neuvedbi kazenskega pregona lahko opravi tudi državni tožilec, ki je neposredno nadrejen državnemu tožilcu, in sicer v 20 dneh od datuma, ko začetka preiskave ni več mogoče zahtevati. SI: državni tožilci ne morejo zavreči kazenskih ovadb v zvezi z določenimi kaznivimi dejanji brez sopodpisa vodje državnega tožilstva. Državni tožilci morajo obvestiti določene kategorije oseb in državnih organov, ki so vložili kazensko ovadbo, o svoji nameri in razlogih za zavrženje ter jim omogočiti, da podajo svoje mnenje o razlogih za zavrženje. Ko odločitev o zavrženju kazenske ovadbe ali ustavitvi pregona postane dokončna, se lahko oškodovanec odloči, da sam prevzame pregon. SE: odločitev je javna. Nadzor lahko zahtevata žrtev kaznivega dejanja in osumljenec. Zahtevo obravnava tožilec, ki je sprejel odločitev. V primeru novih dokazov ali okoliščin se tožilec lahko odloči za ukrepanje. Če novih informacij ni, razvojni center sprejme odločitev o reviziji.

Slika 60 predstavlja prvi pregled teles in organov, pooblaščenih za izvajanje kazenskih preiskav v zvezi s finančnim in gospodarskim kriminalom ter vsemi drugimi kaznivimi dejanji. Neodvisni in nepristranski pravosodni sistemi, ki uspešno izvršujejo protikorupcijsko zakonodajo z izvajanjem nepristranskih preiskav in pregonov, so pomembni za uspešen boj proti korupciji ( 40 ), pa tudi proti drugemu finančnemu in gospodarskemu kriminalu.

Slika 60: Organi, pooblaščeni za izvajanje kazenske preiskave (*) (Vir: Evropska komisija in skupina strokovnjakov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma)

(*) CZ: med policijske organe spadajo tudi splošni inšpektorat varnostnih sil, uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, cariniki, vojaška policija ter organi varnostno-informacijske službe in organi zunanje obveščevalne službe, ki preiskujejo kazniva dejanja članov varnostno-informacijske službe oziroma zunanje obveščevalne službe. EE: vzpostavljena je tajna služba za ohranjanje nacionalne varnosti z zbiranjem informacij in izvajanjem preventivnih ukrepov ter preiskovanjem kaznivih dejanj. Poleg tega, da je varnostna institucija, je tudi policiji podoben organ, ki izvaja kazenske preiskave predvsem v zvezi s terorizmom in korupcijo na visoki ravni. PL: agencija za notranjo varnost, zunanja obveščevalna agencija in vojaška protiobveščevalna/obveščevalna služba bi morale državnemu tožilcu posredovati vse dokaze o domnevnih kaznivih dejanjih. Pod kategorijo „drugo“ so države članice navedle: BE: več agencij za javne storitve na zvezni ravni. BG: preiskovalni carinski inšpektor. ES: carinski organi. IT: policija vključuje naslednje organe kazenskega pregona: Polizia di Stato, Guardia di Finanza in Carabinieri. V skladu s členoma 55 in 57 zakonika o kazenskem postopku lahko naloge pravosodne policije (kazenske preiskave) opravljajo drugi organi in agencije v mejah, ki jih določa zakon (npr. carinski uradniki). LV: služba za državno varnost, oddelek za notranjo varnost državne davčne uprave, vojaška policija, latvijska uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, urad za preprečevanje korupcije in boj proti njej, davčna in carinska policija državne davčne uprave, državna mejna straža, kapitani pomorskih plovil na morju, poveljnik enote latvijskih nacionalnih oboroženih sil, ki so na ozemlju tuje države, urad za notranjo varnost. LT: državna mejna straža, posebna preiskovalna služba, urad za preiskovanje finančnih kaznivih dejanj, carinski organ Republike Litve, gasilska in reševalna služba, urad za zapore. LU: nekateri zapriseženi javni uslužbenci (pravosodni policisti) različnih uprav, kot so carinske uprave. NL: posebni preiskovalni organi, tj. FIOD (finančno-gospodarski inšpektorat), socialnovarstveni inšpektorat, okoljski inšpektorat in kmetijski inšpektorat. PL: mejna straža, osrednji protikorupcijski urad. SK: urad finančne uprave za kazniva dejanja (FACO) je posebna enota v okviru finančnega direktorata Slovaške, pristojna za odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj s področja carinskih in davčnih predpisov. FI: kazniva dejanja lahko preiskujejo tudi carinski organi, mejna straža in obrambne sile. Carinski organi so pristojni za preiskovanje primerov pranja denarja.

 

– Neodvisnost odvetniških zbornic in odvetnikov v EU –

Odvetniki in njihova poklicna združenja imajo temeljno vlogo pri zagotavljanju varstva temeljnih pravic in krepitve pravne države ( 41 ). Da bi bil pravosodni sistem pravičen, morajo odvetniki imeti možnost svobodnega opravljanja svojih dejavnosti svetovanja strankam in njihovega zastopanja. Članstvo odvetnikov svobodnega poklica in pooblastila, ki izhajajo iz tega članstva, pomagajo ohranjati neodvisnost, odvetniška zbornica pa ima pomembno vlogo pri zagotavljanju neodvisnosti odvetnikov. Evropski standardi med drugim zahtevajo svobodo izvajanja poklica odvetnika in neodvisnost odvetniških zbornic ter določajo osnovna načela za disciplinske postopke zoper odvetnike ( 42 ).

Slika 61: Neodvisnost odvetniških zbornic in odvetnikov, 2021 (*) (vir: Evropska komisija in CCBE ( 43 ))

(*) Največ možnih: 9 točk. Raziskava je bila izvedena konec leta 2021. Kar zadeva vprašanje, povezano z zagotavljanjem zaupnosti v odnosu med odvetnikom in stranko, je bilo pol točke dodeljene za vsak scenarij (iskanje in zaseg e-podatkov, ki jih hrani odvetnik, preiskava prostorov odvetnika, prestrezanje komunikacije med odvetnikom/stranko, nadzor odvetnika ali njegovih prostorov, davčna revizija odvetniške družbe in druga upravna preverjanja), ki je bil v celoti obravnavan. Za vsako drugo v celoti izpolnjeno merilo je bila dodeljena ena točka, če merilo ni bilo izpolnjeno, pa ni bila dodeljena nobena točka. Zaradi spremembe metodologije rezultati niso primerljivi z rezultati, predstavljenimi na sliki 58 pregleda stanja na področju pravosodja za leto 2021. RO, CY, MT: odgovori iz leta 2020, prilagojeni novi metodologiji. FR: z zakonodajno spremembo leta 2021 je bila uvedena možnost sodnega nadzora disciplinskih ukrepov, sprejetih proti odvetnikom. DK: odločitve v zvezi z dovoljenjem za opravljanje odvetniškega poklica ali za dostop do poklica odobri ministrstvo za pravosodje na priporočilo in po posvetovanju z dansko odvetniško zbornico. AT: ministrstvo za pravosodje ima nekaj strukturnih nadzornih pooblastil (v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo upravnega vodenja odvetniške zbornice), vendar jih nima v zvezi z vsakodnevnim poslovanjem odvetniških zbornic. SE: pravosodni kancler ima nadzorna pooblastila v zvezi z odvetniki in lahko zahteva, da disciplinska komisija izvede disciplinske ukrepe proti malomarnemu članu oziroma disciplinski odbor v zvezi s člani, ki ne izpolnjujejo več formalnih zahtev za članstvo. CZ: ministrstvo za pravosodje ohranja nadzorno vlogo v določenih zadevah. EE: ministrstvo za pravosodje ima široka pooblastila za nadzor nad organizacijo sistema pravne pomoči. LT: dejavnosti litovske odvetniške zbornice temeljijo na načelu neodvisne samouprave odvetnikov, vendar je v skladu z zakonom o odvetniški zbornici, ki ureja dejavnosti litovske odvetniške zbornice, litovska odvetniška zbornica zakonsko zavezana k usklajevanju postopkov, povezanih izključno z dejavnostmi odvetnikov, z ministrstvom za pravosodje. PL: ministrstvo za pravosodje izvaja nadzor nad odvetniško zbornico tako, da organizira odvetniške izpite in nadzoruje sistem minimalnih nagrad odvetnikov.

3.3.3 Povzetek o neodvisnosti sodstva Neodvisnost sodstva je temeljni sestavni del uspešnega pravosodnega sistema. Je bistvena za spoštovanje načela pravne države, pravičnost sodnih postopkov ter zaupanje državljanov in podjetij v pravni sistem. Zato bi morala vsaka reforma pravosodja podpirati pravno državo in biti skladna z evropskimi standardi na področju neodvisnosti sodstva. V pregledu stanja za leto 2022 so prikazani trendi v zvezi z mnenji širše javnosti in podjetij o neodvisnosti pravosodnega sistema. V tej izdaji so predstavljeni tudi nekateri kazalniki o nacionalnih varnostnih pregledih sodnikov, o možnosti, da višja/vrhovna sodišča na lastno pobudo sprejemajo odločitve o doslednosti sodne prakse nižjih sodišč, in o pravilih, ki urejajo pojav vrtljivih vrat, ter podrobnejši vpogled v možnost nadzora nad odločitvijo tožilca o neuvedbi kazenskega pregona v zadevi. Na podlagi samih strukturnih kazalnikov ni mogoče izpeljati sklepov o neodvisnosti sodstva v državah članicah, vendar pa so to elementi, ki bi jih bilo mogoče uporabiti kot izhodišče za tako analizo. ·V pregledu stanja za leto 2022 so prikazana gibanja v zvezi z zaznano neodvisnostjo na podlagi raziskav med širšo javnostjo (Eurobarometer) in podjetji (Eurobarometer): -iz sedme raziskave Eurobarometer med širšo javnostjo (slika 50) je razvidno, da se je v primerjavi z letom 2016 v več kot treh petinah držav članic mnenje o neodvisnosti izboljšalo. Mnenje širše javnosti o neodvisnosti se je v primerjavi z letom 2016 izboljšalo v polovici držav članic, ki se soočajo s posebnimi izzivi. Vendar se je v primerjavi z lanskim letom mnenje širše javnosti o neodvisnosti poslabšalo v več kot polovici vseh držav članic in v več kot polovici držav članic, ki se srečujejo s posebnimi izzivi, v nekaj državah članicah pa stopnja zaznane neodvisnosti ostaja posebno nizka; -iz sedme raziskave Eurobarometer med podjetji (slika 52) je razvidno, da se je v primerjavi z letom 2016 mnenje o neodvisnosti izboljšalo v več kot polovici držav članic. V primerjavi z lanskim letom se je mnenje podjetij o neodvisnosti poslabšalo v manj kot tretjini vseh držav članic (v lanskem letu je bilo tako v več kot polovici držav članic) in približno eni petini držav članic, ki se srečujejo s posebnimi izzivi. V nekaj državah članicah stopnja zaznane neodvisnosti ostaja posebno nizka; -med razlogi za zaznano pomanjkanje neodvisnosti sodišč in sodnikov sta najpogostejša vmešavanje ali pritisk vlade in politikov, sledijo pa pritiski zaradi gospodarskih ali drugih posebnih interesov. V primerjavi s prejšnjimi leti sta oba razloga še vedno značilna za več držav članic, v katerih je zaznana neodvisnost zelo nizka (sliki 51 in 53); -med razlogi za dobro mnenje o neodvisnosti sodišč in sodnikov so skoraj štiri petine podjetij in širše javnosti (kar ustreza 41 % oziroma 42 % vseh anketirancev) navedle jamstva, ki jih zagotavljata status in položaj sodnikov. ·V pregledu stanja na področju pravosodja v EU so prvič predstavljeni rezultati raziskave Eurobarometer o tem, kakšno mnenje imajo podjetja o uspešnosti zakonodaje in sodišč na področju zaščite naložb v zvezi z – po njihovem mnenju – neupravičenimi odločitvami ali neukrepanjem države (slika 54). Rezultati kažejo, da so upravno ravnanje, stabilnost in kakovost zakonodajnega postopka ter učinkovitost sodišč in zaščita lastnine ključni dejavniki, ki so primerljivo pomembni za prepričanost o zaščiti naložb. Med razlogi podjetij za pomisleke glede uspešnosti na področju zaščite naložb (slika 55) je bil najpogosteje naveden razlog nepredvidljivo, nepregledno upravno ravnanje in težave pri izpodbijanju upravnih odločb na sodišču, ki mu je tesno sledil razlog pogoste spremembe zakonodaje ali pomisleki glede kakovosti zakonodajnega postopka. ·Na sliki 56 je prikazano, ali je agencija za nacionalno varnost v državah članicah vključena v izvajanje varnostnih preverjanj sodnikov, bodisi kandidatov za sodniška mesta bodisi obstoječih sodnikov, in kako pogosto se taka preverjanja izvajajo. ·Slika 57 prikazuje, ali lahko višja oziroma vrhovna sodišča na lastno pobudo odločajo o doslednosti sodne prakse nižjih sodišč. Take odločbe so lahko svetovalne ali obvezujoče narave ter se lahko uporabljajo samo za določeno zadevo pred nižjim sodiščem ali za vse zadeve podobne vrste pred vsemi sodišči. ·Slika 58 prikazuje jamstva v primerih, ko se sodniki ali tožilci odločijo za začasno zaposlitev na politično izpostavljenih položajih, predvsem na položajih politikov, ministrov, vladnih uradnikov, članov kabineta ali na drugih političnih funkcijah. ·Na sliki 59 so prikazana vzpostavljena jamstva v zvezi z odločitvijo tožilca o neuvedbi kazenskega pregona v zadevi. Posodobljeni podatki omogočajo podrobnejši pregled jamstev, ki so na voljo v primeru kaznivih dejanj brez žrtev (npr. pranje denarja) in v primeru kaznivih dejanj z žrtvijo. V nekaterih državah članicah obstaja v obeh primerih možnost izpodbijanja odločitve o neuvedbi kazenskega pregona, večina držav članic pa ima vzpostavljen nadzor, ki ga izvede višji tožilec, sodišče ali oba. V nekaj državah članicah ni možnosti nadzora nad odločitvijo o neuvedbi kazenskega pregona. ·Na sliki 60 je prikazan prvi pregled teles in organov, pooblaščenih za izvajanje kazenskih preiskav. Slika kaže, da lahko v večini držav članic kazensko preiskavo izvajajo ne le policija in tožilci, temveč tudi razni drugi državni organi. ·Na sliki 61 je prikazano, da je neodvisnost odvetnikov kljub temu, da ima izvršilna oblast v nekaterih državah članicah določeno nadzorno vlogo v zvezi z odvetniško zbornico, na splošno zagotovljena in omogoča odvetnikom, da prosto izvajajo svoje dejavnosti svetovanja strankam in njihovega zastopanja.

   4.    SKLEPNE UGOTOVITVE

Pregled stanja na področju pravosodja v EU za leto 2022 prikazuje pestro podobo uspešnosti pravosodnih sistemov v državah članicah. Medtem ko je v nekaterih državah članicah visoka stopnja digitalizacije pravosodnega sistema omogočila skoraj neovirano delovanje sodišč in tožilstev v času pandemije COVID-19, se je v drugih državah članicah zaradi začasnih zaprtij sodišč učinkovitost zmanjšala, zlasti na sodiščih prve stopnje.

V posodobljenem oddelku, posvečenem digitalizaciji pravosodnih sistemov, so prikazani trendi pri nadaljnji uporabi digitalnih orodij, ki so na voljo sodiščem, tožilstvom in zaposlenim. Še vedno obstajajo izzivi v zvezi z zagotavljanjem popolnega zaupanja državljanov v pravne sisteme vseh držav članic. Informacije, vsebovane v pregledu stanja na področju pravosodja v EU, so v pomoč pri spremljanju, ki se izvaja v okviru evropskega mehanizma pravne države, in so vključene v letno poročilo Komisije o stanju pravne države.

(1)    Glej https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:12012P/TXT&from=EN .

(2)    Sodba Sodišča z dne 16. novembra 2021, kazenski postopki proti WB in drugim, združene zadeve C-748/19 do C-754/19, sodba z dne 6. oktobra 2021, W.Ż., C-487/19, sodba z dne 15. julija 2021, Komisija/Poljska, C-791/13, sodba z dne 2. marca 2021, A.B., C-824/18, sodba z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi, C-585/18, C-624/18 in C-625/18, ECLI:EU:C:2019:982, točki 121 in 122; sodba z dne 5. novembra 2019, Komisija/Poljska, C-192/18, sodba z dne 24. junija 2019, Komisija/Poljska, C-619/18, ECLI:EU:C:2019:531, točki 73 in 74; sodba z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, C‑64/16, ECLI:EU:C:2018:117, točka 44; sodba z dne 25. julija 2018, Minister for Justice and Equality, C‑216/18 PPU, ECLI:EU:C:2018:586, točka 65.

(3)    Sodba Sodišča z dne 24. junija 2019, Komisija/Poljska, C-619/18, ECLI:EU:C:2019:531, točka 44.

(4)    Svetovni gospodarski forum v letih 2020 in 2021 ni objavil indeksa svetovne konkurenčnosti.

(5)    Raziskava Eurobarometer FL503, izvedena med 17. in 24. januarjem 2022. Odgovori na vprašanje: „Kako bi glede na svoje poznavanje ocenili pravosodni sistem v (vaši državi), kar zadeva neodvisnost sodišč in sodnikov? Menite, da je zelo dober, dokaj dober, dokaj slab ali zelo slab?“, glej: https://ec.europa.eu/info/strategy/justice-and-fundamental-rights/effective-justice/eu-justice-scoreboard_sl .

(6)    Raziskava Eurobarometer FL503, odgovori na vprašanje: „Lahko pojasnite, koliko je mogoče z vsakim od naslednjih razlogov pojasniti vašo oceno neodvisnosti pravosodnega sistema v (naši državi): zelo, delno, niti ne, sploh ne?“ če je bil odgovor na vprašanje 1 „dokaj slab“ ali „zelo slab“.

(7)    Raziskava Eurobarometer FL504, izvedena med 17. in 24. januarjem 2022. Odgovori na vprašanje: „Kako bi glede na svoje poznavanje ocenili pravosodni sistem v (naši državi), kar zadeva neodvisnost sodišč in sodnikov? Menite, da je zelo dober, dokaj dober, dokaj slab ali zelo slab?“, glej: https://ec.europa.eu/info/strategy/justice-and-fundamental-rights/effective-justice/eu-justice-scoreboard_en ; od leta 2021 se je vzorec podjetij, vključenih v raziskavo, povečal na 500 podjetij za vse države članice, razen za MT, CY in LU, kjer je vzorec zajemal 250 podjetij. V predhodnih letih je bilo v vzorec zajetih 200 podjetij za vse države članice, razen za DE, ES, FR, PL in IT, kjer je vzorec zajemal 400 podjetij.

(8)    Raziskava Eurobarometer FL504; odgovori na vprašanje: „Lahko pojasnite, koliko je mogoče z vsakim od naslednjih razlogov pojasniti vašo oceno neodvisnosti pravosodnega sistema v (vaši državi): zelo, delno, niti ne, sploh ne?“ če je bil odgovor na vprašanje 1 „dokaj slab“ ali „zelo slab“.

(9)    Raziskava Eurobarometer FL504; odgovori na vprašanje: „V kolikšni meri ste prepričani, da so vaše naložbe v primeru težav zaščitene z zakonodajo in sodišči v (vaši državi)?“ Za namen raziskave je bila naložba opredeljena tako, da vključuje vse vrste sredstev, ki so v lasti ali pod nadzorom podjetja in za katera so značilni kapitalski ali drugi viri, pričakovanje dobička ali prevzem tveganja.

(10)    Raziskava Eurobarometer FL504; odgovori na vprašanje: „Kateri so vaši glavni razlogi za zaskrbljenost glede uspešnosti na področju zaščite naložb?“ če je bil odgovor na vprašanje 3 „dokaj neprepričan“ ali „zelo neprepričan“.

(11)    Glej sodbo Sodišča z dne 16. novembra 2021, kazenski postopki proti WB in drugim, združene zadeve C-748/19 do C-754/19, točka 67, sodbo z dne 6. oktobra 2021, W.Ż., C-487/19, točka 109, sodbo z dne 15. julija 2021, Komisija/Poljska, C-791/19, točka 59, sodbo z dne 2. marca 2021, A.B., C-824/18, točka 117, sodbo z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi (Neodvisnost disciplinskega senata vrhovnega sodišča), C-585/18, C-624/18 in C-625/18, ECLI:EU:C:2019:982, točki 121 in 122; sodbo z dne 24. junija 2019, Komisija/Poljska, C-619/18, ECLI:EU:C:2019:531, točki 73 in 74; sodbo z dne 25. julija 2018, LM, C-216/18 PPU, ECLI:EU:C:2018:586, točka 66, in sodbo z dne 27. februarja 2018, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, C‑64/16, ECLI:EU:C:2018:117, točka 44. Glej tudi odstavka 46 in 47 Priporočila CM/Rec(2010)12 o neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti sodnikov (ki ga je 17. novembra 2010 sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope) ter obrazložitveni memorandum, v katerih je določeno, da bi moral biti organ, ki odloča o izbiri in poklicni poti sodnikov, neodvisen od izvršilne in zakonodajne oblasti. Za zagotovitev neodvisnosti organa bi morala biti vsaj polovica njegovih članov sodnikov, ki jih v svojih vrstah izberejo sodniki sami. Kadar pa je v ustavi ali drugih pravnih določbah določeno, da mora odločitve o izbiri in poklicni poti sodnikov sprejeti voditelj države, vlada ali zakonodajna oblast, bi bilo treba za pripravo priporočil ali izražanje mnenj, ki jih v praksi izvaja ustrezen organ za imenovanja, pooblastiti neodvisen in pristojen organ, ki ga v znatnem delu sestavljajo člani iz sodstva (brez poseganja v pravila iz poglavja IV, ki se uporabljajo za sodne svete).

(12)    Glej sodbo Sodišča z dne 2. marca 2021, A.B., C-824/18, točka 119, sodbo z dne 19. novembra 2019, A. K. in drugi (Neodvisnost disciplinskega senata vrhovnega sodišča), C-585/18, C-624/18 in C-625/18, ECLI:EU:C:2019:982, točka 123, in sodbo z dne 24. junija 2019, Komisija/Poljska, C-619/18, ECLI:EU:C:2019:531, točka 112.

(13)    Glej Priporočilo CM/Rec(2010)12 o neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti sodnikov, ki ga je 17. novembra 2010 sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope, ter obrazložitveni memorandum (Priporočilo CM/Rec(2010)12).

(14)    Podatki temeljijo na odgovorih na posodobljeni vprašalnik, ki ga je Komisija pripravila v tesnem sodelovanju z ENCJ. Odgovori na posodobljeni vprašalnik iz držav članic, ki nimajo sodnih svetov, niso članice ENCJ ali katerih članstvo v ENCJ je bilo zamrznjeno (CZ, DE, EE, CY, LU, AT in PL), so bili pridobljeni v sodelovanju z Mrežo predsednikov vrhovnih sodišč EU. Jamstva v zvezi s tožilci na sliki 57 temeljijo na odgovorih na posodobljeni vprašalnik, ki ga je Komisija pripravila v tesnem sodelovanju s skupino strokovnjakov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

(15)    Podatki temeljijo na odgovorih na posodobljeni vprašalnik, ki ga je Komisija pripravila v tesnem sodelovanju s skupino strokovnjakov za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

(16)    Mnenje Beneške komisije št. 819/2015 o osnutku zakona o preverjanju integritete v Ukrajini, CDL-AD(2015)031, 25. oktober 2015, odstavek 40, in mnenje Beneške komisije št. 789/2014, dopis amicus curiae za ustavno sodišče Moldavije o nekaterih določbah zakona o preverjanju poklicne integritete, CDL-AD(2014)039-e, 15. december 2014, odstavek 14.

(17)    „Avtoriteto sodstva je mogoče ohraniti le, če (a) pravni sistem vzpostavi ustrezne mehanizme za zagotovitev, da kandidati niso imenovani za sodnike, če nimajo zahtevanih kompetenc ali ne izpolnjujejo najvišjih standardov integritete; in (b) če se iz sodstva odstranijo tisti, za katere se ugotovi, da so nesposobni, skorumpirani ali povezani z organiziranim kriminalom.“ Mnenje Beneške komisije št. 1073/2021 o uvedbi postopka obnovitve varnostnega preverjanja s spremembami zakona o sodiščih, CDL(2022)002, 18. marec 2022, odstavek 14.

(18)    Beneška komisija, CDL-AD(2016)007, Seznam meril za pravno državo, odstavek 74.

(19)    Mnenje Beneške komisije št. 1073/2021 o uvedbi postopka obnovitve varnostnega preverjanja s spremembami zakona o sodiščih, CDL(2022)002, 18. marec 2022, odstavek 13.

(20)    Beneška komisija, CDL-AD(2021)046, Republika Moldavija – Skupno mnenje Beneške komisije in Generalnega direktorata za človekove pravice in pravno državo (DGI) Sveta Evrope o nekaterih ukrepih v zvezi z izbiro kandidatov za upravne položaje v organih samouprave sodnikov in tožilcev ter spremembi nekaterih normativnih aktov, odstavek 16.

(21)    Podatki so bili zbrani s posodobljenim vprašalnikom, ki ga je Komisija pripravila v tesnem sodelovanju z ENCJ. Odgovori na posodobljeni vprašalnik iz držav članic, ki nimajo sodnih svetov, niso članice ENCJ ali katerih članstvo v ENCJ je bilo zamrznjeno, so bili pridobljeni v sodelovanju z NPSC.

(22)    Priporočilo CM/Rec(2010)12, odstavek 22.

(23)    Priporočilo CM/Rec(2010)12, odstavek 23.

(24)    Beneška komisija, Report on the Independence of the Judicial System Part I: the Independence of courts (Poročilo o neodvisnosti pravosodnega sistema, del I: neodvisnost sodišč), študija št. 494/2008, 16. marec 2010, CDL-AD(2010)004, odstavki 68–72.

(25)    Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ o evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

(26)    Sodba Sodišča z dne 27. maja 2019, OG in PI (državno tožilstvo v Lübecku in Zwickauu), združeni zadevi C-508/18 in C-82/19 PPU, ECLI:EU:C:2019:456, točke 73, 74 in 88; sodba z dne 27. maja 2019, C‑509/18, ECLI:EU:C:2019:457, točka 52; glej tudi sodbi z dne 12. decembra 2019 v združenih zadevah C-566/19 PPU in C-626/19, Parquet général du Grand-Duché de Luxembourg in Openbaar Ministerie (državni tožilci v Lyonu in Toursu), ECLI:EU:C:2019:1077; Openbaar Ministerie (švedsko tožilstvo), C-625/19 PPU, ECLI:EU:C:2019:1078, in Openbaar Ministerie (državni tožilec v Bruslju), C-627/19 PPU, ECLI:EU:C:2019:1079; sodbo z dne 24. novembra 2020, AZ, C-510/19, ECLI:EU:C:2020:953, točka 54. Glej tudi sodbo z dne 10. novembra 2016, Kovalkovas, C-477/16 PPU, ECLI:EU:C:2016:861, točki 34 in 36, ter sodbo z dne 10. novembra 2016, Poltorak, C-452/16 PPU, ECLI:EU:C:2016:858, točka 35, v zvezi z izrazom „pravosodni“, „ki mora biti […] v skladu z načelom delitve oblasti, ki opredeljuje delovanje pravne države, ločen[] od izvršilne oblasti“. Glej tudi Mnenje št. 13(2018), „Neodvisnost, odgovornost in etičnost tožilcev“, ki ga je sprejel Posvetovalni svet evropskih tožilcev (CCPE), priporočilo xii.

(27)    CDL-AD(2010)040-e Report on European Standards as regards the Independence of the Judicial System: Part II – the Prosecution Service (Poročilo CDL-AD(2010)040-e o evropskih standardih v zvezi z neodvisnostjo pravosodnega sistema: del II – tožilstvo), ki ga je sprejela Beneška komisija na 85. plenarnem zasedanju (Benetke, 17. in 18. december 2010), odstavek 26.

(28)      Mnenje Posvetovalnega sveta evropskih tožilcev (CCPE) št. 15 (2020) o vlogi tožilcev v izrednih razmerah, zlasti pri spopadanju s pandemijo.

(29)    Mnenje Posvetovalnega sveta evropskih tožilcev (CCPE) št. 16 (2021) o posledicah odločitev mednarodnih sodišč in organov za spremljanje pogodb v zvezi s praktično neodvisnostjo tožilcev, odstavek 13.

(30)    Mnenje Posvetovalnega sveta evropskih tožilcev (CCPE) št. 16 (2021) o posledicah odločitev mednarodnih sodišč in organov za spremljanje pogodb v zvezi s praktično neodvisnostjo tožilcev, odstavek 13.

(31)    Priporočilo Rec(2000)19 o vlogi državnega tožilstva v kazenskopravnem sistemu, ki ga je 6. oktobra 2000 sprejel Odbor ministrov Sveta Evrope (v nadaljnjem besedilu: priporočilo iz leta 2000), odstavek 4.

(32)    Priporočilo iz leta 2000, odstavka 11 in 13. Glej tudi: Mnenje št. 13(2018), „Neodvisnost, odgovornost in etičnost tožilcev“, ki ga je sprejel Posvetovalni svet evropskih tožilcev (CCPE), priporočili i in iii; Skupina držav proti korupciji (GRECO), četrti krog ocenjevanja: „Corruption prevention – Members of Parliament, Judges and Prosecutors“ (Preprečevanje korupcije – poslanci, sodniki in tožilci); številna priporočila vsebujejo poziv za uvedbo ureditev za zavarovanje tožilstva pred neupravičenim vplivanjem na preiskavo kazenskih zadev in neupravičenim poseganjem vanjo.

(33)    Priporočilo iz leta 2000, odstavek 13, točka (c).

(34)    Priporočilo iz leta 2000, odstavek 13, točka (d).

(35)    Priporočilo iz leta 2000, odstavek 13, točka (f). Glej tudi Mnenje št. 13(2018), „Neodvisnost, odgovornost in etičnost tožilcev“, ki ga je sprejel Posvetovalni svet evropskih tožilcev (CCPE), priporočilo iv.

(36)    Priporočilo iz leta 2000, odstavek 34.

(37)    CDL-AD(2010)040-e Report on European Standards as regards the Independence of the Judicial System: Part II – the Prosecution Service (Poročilo CDL-AD(2010)040-e o evropskih standardih v zvezi z neodvisnostjo pravosodnega sistema: del II – tožilstvo), ki ga je sprejela Beneška komisija na 85. plenarnem zasedanju (Benetke, 17. in 18. december 2010), odstavek 45.

(38)    CDL-AD(2010)040-e Report on European Standards as regards the Independence of the Judicial System: Part II – the Prosecution Service (Poročilo CDL-AD(2010)040-e o evropskih standardih v zvezi z neodvisnostjo pravosodnega sistema: del II – tožilstvo), ki ga je sprejela Beneška komisija na 85. plenarnem zasedanju (Benetke, 17. in 18. december 2010), odstavek 45.

(39)    Žrtev, kot je opredeljena v členu 2 Direktive 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ, pomeni fizično osebo, ki je utrpela škodo, vključno s fizično, duševno ali čustveno škodo ali ekonomsko izgubo, ki jo je neposredno povzročilo kaznivo dejanje, ali družinske člane osebe, katere smrt je bila neposredno povzročena s kaznivim dejanjem, in ki so utrpeli škodo zaradi smrti te osebe.

(40)    Poročilo o pravni državi za leto 2020 – Sporočilo Komisije o stanju pravne države v Evropski uniji, str. 13, in neuradni dokument Sveta št. 8478/21 z dne 12. maja 2021, na voljo na naslovu https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-8478-2021-INIT/en/pdf .

(41)    „Odvetniki imajo pomembno vlogo pri varovanju pravne države in neodvisnosti sodstva, ob spoštovanju delitve oblasti in temeljnih pravic.“ V: „Access to a lawyer and rule of law“ (Dostop do odvetnika in pravna država), dokument za razpravo predsedstva za sejo Sveta za pravosodje in notranje zadeve 3. in 4. marca 2022: https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6319-2022-INIT/en/pdf .

(42)    Priporočilo Odbora ministrov Sveta Evrope št. R(2000)21.

(43)    Podatki za leto 2021 so zbrani iz odgovorov članov CCBE na vprašalnik.