EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 8.3.2022

COM(2022) 108 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO- SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo

UVOD

Po invaziji Rusije na Ukrajino so argumenti za hiter prehod na čisto energijo močnejši kot kdaj koli prej. EU uvozi 90 % plina, ki ga porabi, od tega več kot 40 % iz Rusije. Iz Rusije EU uvozi tudi 27 % nafte in 46 % premoga.

Delež uvoza zemeljskega plina v EU, 2021

Vir: Evropska komisija

EU mora biti pripravljena na vsak scenarij. Neodvisnost od ruskega plina lahko doseže precej pred koncem desetletja. Hitreje in odločneje kot bomo diverzificirali svojo oskrbo, pospešili uvajanje tehnologij zelene energije in zmanjšali povpraševanje po energiji, prej bomo lahko nadomestili ruski plin. To sporočilo določa nove ukrepe za povečanje proizvodnje zelene energije, diverzifikacijo oskrbe in zmanjšanje povpraševanja, pri čemer se osredotoča predvsem na plin, ki znatno vpliva na trg električne energije in pri katerem je svetovni trg manj likviden. To je mogoče razširiti na postopno odpravo odvisnosti od ruske nafte in premoga, pri katerih je raznolikost potencialnih dobaviteljev za EU širša.

S pospešitvijo zelenega prehoda se bodo zmanjšale emisije in odvisnost od uvoženih fosilnih goriv ter zagotovila zaščita pred zvišanjem cen. Rastoče cene fosilnih goriv so zlasti prizadele energijsko revna ali ranljiva gospodinjstva, ki velik del svojega prihodka porabijo za plačevanje računov za energijo 1 , to pa je še poglobilo razlike in neenakosti v EU. Podjetja, zlasti v energijsko intenzivnih panogah, in agroživilski sektor se soočajo z višjimi proizvodnimi stroški.

Da bi gospodinjstvom lahko zagotovili cenovno dostopno, zanesljivo in čisto energijo, je treba odločno ukrepati, in sicer najprej z ublažitvijo cen in skladiščenjem plina za naslednjo zimo.

I.Reševanje izrednih razmer

Zelo visoke cene energije škodujejo gospodarstvu. Evropska centralna banka je pred invazijo ocenila, da se bo zaradi cenovnih šokov rast BDP leta 2022 zmanjšala za približno 0,5 odstotne točke. Vztrajajoče visoke cene energije bodo verjetno povečale revščino in vplivale na konkurenčnost podjetij. Zlasti energijsko intenzivne panoge se soočajo z višjimi proizvodnimi stroški 2 . Visoke cene energije pomenijo tudi višje cene drugih primarnih surovin, zlasti hrane. Kombinacija višjih cen energije, prevoza in hrane bi še povečala pritisk na gospodinjstva z nizkimi dohodki.

Nabor orodij Komisije 3 iz oktobra 2021 je pomagal ublažiti učinek visokih cen energije. Ukrepi bi se morali nadaljevati, dokler bo potrebno.

Za spoprijemanje s trenutnimi izrednimi razmerami bo Komisija preučila možnosti za izredno ukrepanje, da bi omejila širjenje učinka cen plina na cene električne energije, na primer z začasnimi omejitvami cen. Čim prej se bo posvetovala z vsemi zadevnimi akterji in v naslednjih tednih predstavila možnosti.

Komisija bo ocenila tudi možnosti za optimizacijo zasnove trga električne energije, da bi se izkoristile prednosti nizkocenovne energije. Upoštevala bo končno poročilo Agencije Evropske unije za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) in druge prispevke o delovanju trga električne energije glede koristi in pomanjkljivosti alternativnih mehanizmov določanja cen električne energije. Ustrezno bo ukrepala, da bi ohranila cenovno dostopnost električne energije, ne da bi to povzročilo motnje v oskrbi in nadaljnjih naložbah v zeleni prehod.

1.1.Ublažitev maloprodajnih cen in podpora močno izpostavljenim podjetjem

Komisija potrjuje, da se za varstvo potrošnikov in našega gospodarstva lahko uporabijo reguliranje cen in mehanizmi prenosa. Pravni okvir trga električne energije, zlasti člen (5) direktive o električni energiji 4 , državam članicam omogoča, da v sedanjih izjemnih okoliščinah določijo maloprodajne cene za gospodinjstva in mikropodjetja. 

Komisija v Prilogi 1 k temu sporočilu predstavlja podrobna navodila za pomoč državam članicam pri oblikovanju shem za regulirane cene. To bi lahko spremljale spodbude za energijsko učinkovitost in varčevanje z energijo, da bi se znižali računi za energijo.

Pravila EU o državni pomoči državam članicam omogočajo, da zagotovijo kratkoročno pomoč podjetjem in kmetom, ki so jih prizadele visoke cene energije, in pomagajo zmanjšati njihovo izpostavljenost nestanovitnosti cen energije na srednji in dolgi rok. Države članice lahko na primer na podlagi smernic o reševanju in prestrukturiranju 5 ponudijo začasno pomoč podjetjem, ki se soočajo z likvidnostnimi potrebami zaradi trenutnih visokih cen energije, ne glede na njihovo velikost. Komisija bo te primere obravnavala prednostno, pri čemer bo posebno pozornost namenila podjetjem za oskrbo s plinom in posrednikom, ki se soočajo z višjimi stroški oskrbe zaradi prekinitev pogodb.

Smernice o državni pomoči v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami 6 državam članicam omogočajo, da posebej podprejo sektorje, ki so zaradi posrednih stroškov emisij najbolj izpostavljeni tveganju selitve virov CO2. V kmetijskem sektorju pravila o državni pomoči 7 omogočajo pomoč za naložbe v trajnostno energijo. V okviru tekočega pregleda teh pravil predlog Komisije 8 , o katerem poteka javno posvetovanje, povečuje možnosti za pomoč kmetom.

Komisija je pripravljena izkoristiti vso prožnost svojih orodij za državno pomoč, da bi državam članicam omogočila, da podprejo podjetja in sektorje, ki jih je sedanji geopolitični razvoj močno prizadel. Da bi države članice lahko odpravile resne motnje v gospodarstvu, ki so posledica vojaškega napada Rusije na Ukrajino, se bo Komisija z državami članicami kmalu posvetovala o potrebah po novem, samostojnem začasnem okviru za krizno pomoč in njegovem področju uporabe 9 . Tak okvir bi lahko na primer omogočil likvidnostno podporo vsem podjetjem, ki jih je kriza neposredno ali posredno prizadela, in pomoč podjetjem 10 , zlasti energijsko intenzivnim odjemalcem, da nadomestijo del povečanja svojih stroškov energije zaradi cenovnega šoka od ruske invazije. Komisija se je z državami članicami posvetovala tudi o ciljno usmerjenih spremembah smernic o državni pomoči v okviru ETS, zlasti z namenom, da bi razširila seznam upravičenih sektorjev, hkrati pa zagotovila, da se te sektorje še bolj spodbuja k izboljšanju energijske učinkovitosti in/ali razogljičenju njihove proizvodnje ter da se omeji izkrivljanje konkurence med državami članicami.

Za financiranje takih izrednih ukrepov lahko države članice razmislijo o začasnih davčnih ukrepih za nepričakovane dobičke. Po navedbah Mednarodne agencije za energijo bi lahko s takšnimi fiskalnimi ukrepi za visoke donose v letu 2022 zagotovili do 200 milijard EUR in s tem delno izravnali višje račune za energijo 11 . Takšni ukrepi ne bi smeli biti retroaktivni, temveč bi morali biti tehnološko nevtralni in proizvajalcem električne energije omogočati, da krijejo svoje stroške, ter zaščititi dolgoročne tržne signale in signale cen ogljika. V Prilogi 2 so določeni pogoji, ki bi jih morali izpolnjevati ti instrumenti. Države članice lahko uporabijo tudi prihodke iz sistema trgovanja z emisijami, ki so višji od pričakovanih. Od 1. januarja 2021 do 28. februarja 2022 so prihodki, ustvarjeni z dražbo pravic iz sistema EU za trgovanje z emisijami, znašali približno 30 milijard EUR 12 .

Komisija je v svojem sporočilu o fiskalnih smernicah za leto 2023 opozorila, da se tako imenovana „splošna odstopna klavzula“ Pakta za stabilnost in rast v letu 2022 še naprej uporablja, kar državam članicam omogoča, da v sedanjih izrednih okoliščinah sprejmejo izredne ukrepe.

1.2.Priprava na naslednjo zimo z zagotovitvijo zadostnih uskladiščenih količin plina

Zaloge plina zadostujejo do konca te zime tudi v primeru popolne prekinitve oskrbe iz Rusije.

Da bi bili dobro pripravljeni na naslednjo zimo, bi bilo treba že zdaj začeti polniti skladišča plina po vsej EU. Med kurilno sezono se s skladiščenjem zmanjša potreba po uvozu dodatnih količin. Skladiščenje prispeva k blaženju pretresov v oskrbi. Iz skladišč se dobavi 25–30 % plina, porabljenega pozimi. Raven skladiščenja plina se je izkazala za posebno nizko v obratih v lasti subjektov iz tretjih držav (tj. Gazprom). Hkrati bi morali operaterji prenosnih sistemov usklajevati ukrepe za posodobitev in optimizacijo zmogljivosti, ki so na voljo v omrežju, za primer, da se pretoki zmanjšajo ali ustavijo ali da pride do pritiskov z vzhoda.

Komisija bo do aprila pripravila zakonodajni predlog, da bi zagotovila primerno letno raven skladiščenja 13 . Ta predlog bo zahteval, da se do 1. oktobra vsako leto obstoječa infrastruktura za skladiščenje na ozemlju EU napolni do najmanj 90 % zmogljivosti. Da bi skladiščenje postalo privlačnejše za udeležence na trgu, bo Komisija predlagala zvišanje stopnje rabata na 100 % kot spodbudo za dopolnitev skladišč.

Politika EU za skladiščenje plina bo zagotovila pravičnost in omogočila pametno uporabo obstoječe infrastrukture ter tako omejila potrebo po novi infrastrukturi, saj vse države članice na svojem ozemlju nimajo podzemnih skladišč. Zakonodajni predlog bo določil mehanizem za zagotovitev pravične porazdelitve stroškov zanesljivosti oskrbe. Dejansko koristi zagotovljene visoke ravni polnjenja v smislu zavarovalne vrednosti pred tveganji v zvezi z zanesljivostjo oskrbe in učinki zaviranja cen pozimi niso omejene na državo, v kateri se nahaja skladišče. Povezovalni plinovodi so bistveni za zagotovitev neprekinjenega pretoka energije po celotni EU. Če je potrebna nova infrastruktura, mora biti primerna za vodik.

Glede na sedanje geopolitično okolje Komisija načrtuje, da se bodo v tem zakonodajnem predlogu skladišča plina opredelila kot kritična infrastruktura in uvedle določbe za obravnavanje tveganj v zvezi z lastništvom infrastrukture za plin. Države članice bodo morale od regulativnih organov ali drugih pristojnih organov, ki so jih imenovale države članice, zahtevati, da potrdijo, da lastništvo osebe iz tretje države ne ogroža zanesljivosti oskrbe. Takšno oceno bo treba opraviti za vse obstoječe in prihodnje operaterje skladišč. Kratkoročno in v pričakovanju zakonodajnega postopka bi morale države članice ukrepati, kot da bi bila zakonodaja že sprejeta, in sprejeti ukrepe za zagotovitev, da bodo skladišča do prihodnje zime pravočasno napolnjena. Poleg tega morajo skleniti solidarnostne dogovore, kot je predvideno v obstoječi uredbi o zanesljivosti oskrbe s plinom 14 . Glede na sedanje razmere bi bilo treba to storiti brez odlašanja.

Za spodbujanje dopolnjevanja skladišč lahko države članice zagotovijo pomoč dobaviteljem v skladu s členom 107(3)(c) PDEU, na primer v obliki jamstev („dvosmerna pogodba na razliko“).

Komisija lahko usklajuje dejavnosti dopolnjevanja skladišč, na primer s skupnim javnim naročanjem, zbiranjem naročil in usklajevanjem dobav. Skupna evropska platforma za sklepanje pogodb o oskrbi s plinom, ki bi temeljila na dvostranskih pogajanjih z glavnimi proizvajalci plina, bi pripomogla k diverzifikaciji in pametnemu obvladovanju tveganja ter tako zagotovila zanesljivost oskrbe pod ugodnimi pogoji za vse kupce v EU.

Komisija prav tako nadaljuje preiskavo trga plina v odziv na pomisleke glede morebitnega izkrivljanja konkurence s strani podjetij, dejavnih na evropskih trgih plina, zlasti ruskega dobavitelja plina Gazprom. Podjetje izkazuje nenavadno poslovno ravnanje, povprečna stopnja polnjenja skladišč, ki jih upravlja Gazprom v EU, je približno 16 %, medtem ko je pri skladiščih, ki jih ne upravlja Gazprom, 44 %. Komisija trenutno prednostno preiskuje vse obtožbe o morebitnem protikonkurenčnem poslovnem ravnanju družbe Gazprom in zbira dodatne informacije od akterjev na trgu.

Komisija še naprej sodeluje s sosedami in partnerji na Zahodnem Balkanu in v Energetski skupnosti, ki so podobno kot EU odvisni od fosilnih goriv in izpostavljeni povišanju cen, hkrati pa so se zavezali istim dolgoročnim podnebnim ciljem. EU je po potrebi pripravljena podpreti Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo pri zagotavljanju zanesljive in trajnostne energije. Sedanja prizadevanja za nujno uskladitev ukrajinskih in moldavskih elektroenergetskih omrežij s celinskim evropskim omrežjem so jasen znak te zaveze.

II.REPowerEU: odprava naše odvisnosti od ruskih fosilnih goriv

Našo odvisnost od fosilnih goriv iz Rusije je mogoče postopno odpraviti precej pred letom 2030. V ta namen Komisija predlaga načrt REPowerEU, ki bo povečal odpornost vseevropskega energetskega sistema na podlagi dveh stebrov:

·diverzifikacija oskrbe s plinom prek večjega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina in uvoza po plinovodih od neruskih dobaviteljev ter višje ravni biometana in vodika;

·hitrejše zmanjševanje naše odvisnosti od fosilnih goriv na ravni domov, stavb in industrije ter na ravni elektroenergetskega sistema s spodbujanjem večje energijske učinkovitosti, večjega deleža obnovljivih virov energije in odpravo ozkih grl v infrastrukturi.

S celovitim izvajanjem predlogov „Pripravljeni na 55“ bi se naša poraba plina do leta 2030 zmanjšala za 30 %, kar ustreza 100 milijardam kubičnih metrov. Skupaj z dodatno diverzifikacijo virov plina in večjimi količinami plinov iz obnovljivih virov bi se lahko s pospešenimi prihranki energije in elektrifikacijo skupaj zagotovilo najmanj 155 mrd m3, kar je enako uvozu ruskega plina.

Načelo „energijska učinkovitost na prvem mestu“ je zdaj še bolj pomembno in bi ga morali uporabljati v vseh sektorjih in politikah, pri čemer bi ukrepi za odzivanje na povpraševanje dopolnjevali tiste, ki se nanašajo na oskrbo.

Glede na okoliščine bi sozakonodajalca morda lahko razmislila tudi o okrepitvi predlogov iz svežnja „Pripravljeni na 55“, in sicer z višjimi ali zgodnejšimi cilji za energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost.

*Vse številke so ocene.

Komisija je pripravljena predlagati načrt REPowerEU, ki bo temeljil na najprimernejših projektih in reformah na nacionalni in regionalni ravni ter na ravni EU, opredeljenih v sodelovanju z državami članicami. Nadgradil bo nacionalne energetske in podnebne načrte in njihove posodobitve, obstoječe načrte za okrevanje in odpornost, operativne programe kohezijske politike in vse druge ustrezne načrte. Prednost bi morali imeti projekti, ki dopolnjujejo notranji trg energije, in tisti z močno čezmejno razsežnostjo, na primer kritična povezava med Portugalsko, Španijo in Francijo ter med Bolgarijo in Grčijo. Takšni projekti bodo izboljšali medsebojno povezanost evropskih plinskih in električnih omrežij ter druge infrastrukture in v celoti sinhronizirali naša elektroenergetska omrežja, na primer med baltskimi državami in evropskim celinskim omrežjem. Načrti držav članic bi morali temeljiti na regionalni analizi. Kot pri načrtu za okrevanje in odpornost bi Komisija zagotovila podporo in tehnično pomoč prek instrumenta za tehnično podporo. Potrebe po financiranju bodo ocenjene na podlagi celovitega pregleda potreb držav članic in čezmejnih naložbenih potreb. Da bi te potrebe izpolnili, bi bilo treba mobilizirati vsa razpoložljiva sredstva in orodja, javno financiranje pa bi moralo biti zasnovano tako, da bo privabljalo zasebne naložbe.

2.1 Diverzifikacija oskrbe s plinom

2.1.1 Uvoz UZP in uvoz po plinovodih

Do zdaj največja dobava UZP v EU januarja 2022 je zagotovila zanesljivost oskrbe s plinom za to zimo. EU bi lahko letno uvozila 50 mrd m3več UZP (npr. iz Katarja, ZDA, Egipta, Zahodne Afrike). Z diverzifikacijo virov po plinovodih (npr. Azerbajdžan, Alžirija, Norveška) bi se lahko uvoz iz Rusije zmanjšal za še dodatnih 10 mrd m3 na leto.

Komisija bo prednostno ocenila, ali so potrebni ukrepi in naložbe v plinsko infrastrukturo, pripravljeno na vodik, in povezovalne vode, da bi odpravili ozka grla, ki preprečujejo polno izkoriščanje zmogljivosti EU za UZP.

EU z diverzifikacijo oskrbe krepi svoja mednarodna partnerstva. Komisija bo v okviru skupine G7 in z glavnimi svetovnimi kupci plina (Japonska, Južna Koreja, Kitajska, Indija) še naprej razpravljala o srednjeročnem razvoju trga.

2.1.2 Povečanje proizvodnje biometana v EU

Podvojitev cilja iz svežnja „Pripravljeni na 55“ za biometan bi do leta 2030 privedla do proizvodnje 35 milijard kubičnih metrov na leto. Za to bi morali strateški načrti SKP držav članic usmeriti financiranje v biometan, proizvedena iz trajnostnih virov biomase, vključno zlasti s kmetijskimi odpadki in ostanki. 

2.1.3 Pospeševalnik za vodik

Z dodatnimi 15 milijoni ton obnovljivega vodika poleg 5,6 milijona ton, predvidenega v okviru programa „Pripravljeni na 55“, se lahko do leta 2030 nadomesti 25–50 mrd m3 uvoženega ruskega plina. 10 milijonov ton dodatnih količin bi sestavljal uvoženi vodik iz različnih virov, še 5 milijonov ton pa bi bilo proizvedenih v Evropi, s čimer bi presegli cilje strategije EU za vodik in karseda povečali domačo proizvodnjo vodika 15 . Druge oblike vodika iz nefosilnih virov, zlasti na podlagi jedrske energije, prav tako lahko igrajo vlogo pri nadomeščanju zemeljskega plina.

Komisija bo še naprej razvijala regulativni okvir za podpiranje evropskega trga vodika in razvoja povezane infrastrukture za plin in vodik, skladišč vodika in pristaniške infrastrukture. Nova čezmejna infrastruktura bi morala biti primerna za vodik. Komisija bo priglasitev državne pomoči za projekte na področju vodika ocenila prednostno. Zavezuje se, da bo oceno prvega pomembnega projekta skupnega evropskega interesa o vodiku dokončala v šestih tednih od predložitve popolne priglasitve s strani sodelujočih držav članic. Skupni cilj bi moral biti omogočiti, da se ocena zaključi pred poletjem.

Poleg tega bo Komisija podprla pilotne projekte za proizvodnjo in prenos vodika iz obnovljivih virov v sosedstvu EU, začenši s partnerstvom za zeleni vodik v Sredozemlju. S partnerji bo sodelovala za sklenitev partnerstev za zeleni vodik, z industrijo pa pri vzpostavitvi globalnega evropskega mehanizma za vodik, ki bo državam članicam olajšal dostop do cenovno ugodnega obnovljivega vodika. 

2.2 Hitrejše zmanjševanje naše odvisnosti od fosilnih goriv

2.2.1 Uvajanje sončne in vetrne energije ter toplotnih črpalk

Sveženj Pripravljeni na 55 predvideva podvojitev fotovoltaičnih in vetrnih zmogljivosti EU do leta 2025 in potrojitev do leta 2030, s čimer bi do leta 2030 prihranili 170 milijard kubičnih metrov letne porabe plina.

S pospešitvijo uvajanja strešnih solarnih fotovoltaičnih sistemov na do 15 TWh do konca leta bi EU lahko prihranila dodatnih 2,5 mrd m3 plina. Komisija bo junija predstavila sporočilo o sončni energiji, da bi pomagala izkoristiti potencial sončne energije kot pomembnega obnovljivega vira energije v EU. Na podlagi analize stanja sončne energije v EU bo strategija za sončno energijo predlagala evropsko pobudo za strešne sončne panele, ki bo opredelila ovire, predlagala ukrepe za pospešitev uvajanja in zagotovila, da bo lahko javnost v celoti izkoristila prednosti strešnih sončnih panelov.

Komisija bo pomagala nadalje razvijati vrednostno verigo za sončno in vetrno energijo ter toplotne črpalke, s čimer bo tudi povečala konkurenčnost EU in odpravila strateške odvisnosti. Če bo to potrebno za pritegnitev zadostnih zasebnih naložb, bodo ukrepi vključevali usmerjanje financiranja EU v tehnologije naslednje generacije, in sicer z mobilizacijo sklada InvestEU ali podpore držav članic. Posebna pozornost bi bila namenjena pospeševanju naložb v preusposabljanje in izpopolnjevanje delovne sile, ki je bistvena za podporo preobrazbi.

Komisija, države članice in industrija bi morale še naprej pozorno spremljati oskrbo s kritičnimi in drugimi surovinami, spodbujati strateška partnerstva za zagotovitev zanesljivosti oskrbe ter po potrebi preučevati druge možne ukrepe, na primer ustvarjanje zalog.

S podvojitvijo načrtovane letne hitrosti uvajanja toplotnih črpalk v prvi polovici tega obdobja bi v EU v naslednjih petih letih namestili 10 milijonov toplotnih črpalk. S tem bi prihranili 12 milijard kubičnih metrov za vsakih 10 milijonov toplotnih črpalk, nameščenih v gospodinjstvih. Pospešeno uvajanje toplotnih črpalk na trg bo zahtevalo hitro nadgradnjo celotne dobavne verige, spremljali pa ga bodo ukrepi za spodbujanje prenove stavb in posodobitev sistemov daljinskega ogrevanja.

Poleg uporabe v stanovanjskih in gradbenih projektih bi energija, proizvedena s pomočjo sonca, vetra in drugih nizkoemisijskih virov, tudi zmanjšala našo odvisnost od plina.

2.2.2 Razogljičenje industrije

Načrt REPowerEU bi lahko pospešil uvajanje inovativnih rešitev, ki temeljijo na vodiku, in stroškovno konkurenčne električne energije iz obnovljivih virov v industrijskih sektorjih. Komisija bi pospešila izvajanje sklada za inovacije, da bi podprla prehod na elektrifikacijo in vodik, tudi prek vseevropske sheme za pogodbe za ogljik na razliko, ter okrepila proizvodne zmogljivosti EU za inovativno brezogljično in nizkoogljično opremo, kot so elektrolizatorji, sončna/vetrna energija naslednje generacije in druge tehnologije.

2.2.3 Omogočanje hitrejšega izdajanja dovoljenj

Predpogoj za pospešitev projektov na področju energije iz obnovljivih virov je poenostavitev in skrajšanje izdajanja dovoljenj. Dolgotrajni upravni postopki so bili opredeljeni kot ena ključnih ovir za naložbe v obnovljive vire energije in z njimi povezano infrastrukturo. Obravnavati bi jih bilo treba s popolnim in hitrim prenosom trenutno veljavne direktive o energiji iz obnovljivih virov 16 , izvajanjem ustreznih reform in ukrepov iz načrtov držav članic za okrevanje in odpornost ter določbami v zvezi z izdajanjem dovoljenj za infrastrukturo v revidiranem okviru TEN-E 17 .

Komisija poziva države članice, naj zagotovijo, da se za načrtovanje, gradnjo in obratovanje obratov za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, njihovo priključitev na omrežje in za samo integrirano omrežje šteje, da so v prevladujočem javnem interesu in v interesu javne varnosti ter da so upravičeni do najugodnejšega postopka, ki je na voljo v njihovih postopkih načrtovanja in izdajanja dovoljenj. 

Države članice bi morale hitro opredeliti, oceniti in zagotoviti ustrezna kopenska in morska območja, ki so na voljo za projekte na področju energije iz obnovljivih virov, in sicer sorazmerno z njihovimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti, prispevki k revidiranemu cilju glede energije iz obnovljivih virov za leto 2030 in drugimi dejavniki, kot so razpoložljivost virov, omrežna infrastruktura in cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost. Komisija bo v prihodnjem predlogu zakona o obnovi narave predlagala, da bi morale države članice pri pripravi nacionalnih načrtov za doseganje ciljev obnove upoštevati omejena in jasno opredeljena območja, ki so še posebej primerna, pri tem pa se čim bolj izogibati območjem, dragocenim za okolje. Države članice lahko pregled svojih načrtov v okviru direktive o pomorskem prostorskem načrtovanju izkoristijo za nadaljnje uvajanje projektov na področju energije iz obnovljivih virov.

Komisija bo maja objavila priporočilo o hitrem izdajanju dovoljenj za projekte na področju energije iz obnovljivih virov in si prizadevala podpreti izkoriščanje vseh možnosti za prožnost, ki jih že zagotavlja zakonodaja EU, in odpravo preostalih ovir, ne glede na njihov izvor.

Komisija bo zagotovila tudi smernice o tem, kdaj in na kakšen način je treba zagotoviti regulativne peskovnike, da se omogoči preizkušanje inovativnih tehnologij, izdelkov ali storitev, katerih cilj je spodbujanje soobstoja uvedbe obnovljivih virov energije in varstva okolja. Smernice bodo osredotočene na določitev meja regulativnih peskovnikov, kot je opredelitev časovnega okvira, ozemlja in stalnega regulativnega nadzora, da se čim bolj zmanjšajo morebitna tveganja.

Komisija in skupina EIB bosta leta 2022 sprejeli sklepe o mehanizmih financiranja, ki bi bili najprimernejši za spodbujanje priprave pogodb o nakupu električne energije v Evropi, kar je že mogoče v okviru programa InvestEU. To bo vključevalo omogočanje lažjega dostopa do pogodb o nakupu električne energije za nove odjemalce, kot so MSP.

Zaključek

Dogajanje na energetskih trgih v zadnjih mesecih in zlasti dramatične spremembe varnostnih razmer v zadnjih tednih zahtevajo drastično pospešitev prehoda na čisto energijo in s tem povečanje energijske neodvisnosti Evrope.

Potrebni so takojšnji ukrepi za ublažitev učinka visokih cen na gospodinjstva, kmete, podjetja in industrijo.

Odprava odvisnosti od ruskih fosilnih goriv bo pospešila spreminjanje mešanice energijskih virov v državah članicah, kar bi se moralo odražati v delovanju trga električne energije.

Evropska politika glede skladiščenja plina bo izboljšala pripravljenost na naslednjo zimsko sezono in obdobje po njej. Skupno in usklajeno ukrepanje je najboljši odziv na izredne izzive, s katerimi se soočamo.

Komisija je pripravljena, da v sodelovanju z državami članicami do konca poletja pripravi načrt REPowerEU, s katerim se bo podprla diverzifikacija oskrbe z energijo, pospešil prehod na energijo iz obnovljivih virov in izboljšala energijska učinkovitost. To bi pospešilo postopno zmanjšanje uvoza ruskega plina in odvisnosti od fosilnih goriv ter zagotovilo najboljše srednjeročno zavarovanje pred cenovnimi šoki s pospešenim zelenim prehodom EU, pri čemer bi bila posebna pozornost namenjena čezmejnim in regionalnim potrebam. Potreba po večji zanesljivosti oskrbe daje nov zagon ciljem evropskega zelenega dogovora.

(1)      Glej  poročilo z delavnice „Energijska revščina“, ki jo je 9. novembra 2016 organiziral Odbor EP za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE), Gender perspective on access to energy in the EU (Vidik spola pri dostopu do energije) , publikacijo Gender and energy (Spol in energija) | Evropski inštitut za enakost spolov (europa.eu) in dokument GFE-Gender-Issues-Note-Session-6.2.pdf (oecd.org) .

(2)      Danes več kot polovica talilnic aluminija in cinka v EU deluje z zmanjšano zmogljivostjo ali pa se je začasno zaprla. EU je začasno izgubila približno 30 % celotne zmogljivosti za proizvodnjo primarnega aluminija, tj. 650 000 ton. 

(3)      COM(2021) 660 final, 13. oktober 2021: Boj proti povišanjem cen energije: nabor orodij za ukrepanje in podporo .

(4)      Direktiva (EU) 2019/944 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU (UL L 158, 14.6.2019, str. 125).

(5)      Sporočilo Komisije Smernice o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C 249, 31.7.2014, str. 1). Pomoč se lahko dodeli v obliki likvidnostne podpore (posojila ali jamstva) za največ 6 mesecev za velika podjetja v težavah ali do 18 mesecev za MSP. Podjetja, ki niso v težavah, lahko prav tako prejmejo tako pomoč, če se soočajo s „perečimi likvidnostnimi potrebami zaradi izjemnih in nepredvidenih okoliščin“.

(6)      Smernice za nekatere ukrepe državne pomoči v okviru sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov po letu 2021 (UL C 317, 25.9.2020, str. 5).

(7)       Uredba Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1). Smernice o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za obdobje od 2014 do 2020 (UL C 204, 1.7.2014, str. 1).

(8)       Javno posvetovanje o revidiranih pravilih o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju .

(9)      Člen 107(3)(b) PDEU.

(10)      Razen podjetij, ki so povezana s fizičnimi osebami, vključenimi na seznam sankcij, ki jih je sprejela EU, in/ali upravičenci, ki so pod nadzorom ruskih ali beloruskih pravnih subjektov, ali ki jih te osebe in/ali upravičenci nadzorujejo.

(11)      A 10-point plan to reduce European Union’s reliance on Russian natural gas (Načrt za zmanjšanje odvisnosti Evropske unije od ruskega zemeljskega plina v desetih točkah), 3. marec 2022, Mednarodna agencija za energijo.

(12)      Skladi sistema ETS bi sicer morali podpirati predvsem nadaljnje zmanjšanje emisij, zlasti z naložbami v ukrepe za energijsko učinkovitost, energijski prehod in inovacije na področju čistih tehnologij, vendar člen 10(3) direktive o EU ETS (Direktiva 2009/29/ES) določa, da lahko države članice uporabijo prihodke od prodaje pravic za finančno podporo za obravnavo socialnih vprašanj v gospodinjstvih z nizkim ali srednjim prihodkom.

(13)      13 držav članic (BE, BG, DK, ES, FI, FR, HU, IT, LT, LV, PL, PT, SE) ima določene obveznosti skladiščenja. Druge, na primer DE, so napovedale, da jih bodo določile. 

(14)      Uredba (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L 280, 28.10.2017, str. 1).

(15)      COM(2020) 301 final: Strategija za vodik za podnebno nevtralno Evropo .

(16)      Direktiva (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev). 

(17)      Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi uredb (ES) št. 713/2009, (ES) št. 714/2009 in (ES) št. 715/2009.

EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 8.3.2022

COM(2022) 108 final

PRILOGA

k

SPOROČILU KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, EVROPSKEMU SVETU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO- SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

REPowerEU: skupni evropski ukrepi za cenovno dostopnejšo, zanesljivejšo in bolj trajnostno energijo

PRILOGA 1

Smernice za uporabo člena 5 direktive o trgu električne energije  
v trenutnih razmerah  

1.Uvod 

Cilj direktive o trgu električne energije je izraba prednosti povezanega trga, da se zagotovijo dostopne, pregledne cene in stroški odjemalcev za energijo, visoka zanesljivost oskrbe ter pravičen prehod na trajnosten nizkoogljični energetski sistem. Namen člena 5 je zlasti zagotoviti učinkovito konkurenco v korist odjemalcev ob hkratnem zagotavljanju varstva energijsko revnih in ranljivih gospodinjskih odjemalcev. Vsebuje okvir za izjemno, časovno omejeno izvajanje reguliranih cen, ki se lahko dovoli v posebnih okoliščinah, kot so obdobja znatno višjih cen energije. Da bi ohranili spodbude za energijsko učinkovitost in učinkovit trg, bi morali regulativni ukrepi ostati začasni in vključevati dobro opredeljen načrt za njihovo postopno odpravo.

Sedanje razmere na trgih energije so takšne, da bodo države članice morda potrebovale poseg v določanje maloprodajnih cen, da bodo lahko dosegle svoje cilje politike ter zagotovile dostopne in pregledne cene energije in stroške za odjemalce.

Namen teh smernic je podpreti države članice pri oblikovanju takih ukrepov in zagotoviti, da bodo ti ukrepi med sedanjo krizo koristili odjemalcem, na daljši rok pa okrepili konkurenco v korist odjemalcev. V njih so navedeni razlogi, zakaj lahko visoke in nestanovitne veleprodajne cene plina in električne energije trenutno omejujejo konkurenco in škodujejo odjemalcem. Ti razlogi bi za države članice lahko bili podlaga za opredelitev pogojev, pod katerimi želijo uporabiti prožnost iz člena 5 v zvezi s cenovnimi intervencijami na maloprodajni ravni. 

Člen 5 določa, da lahko dobavitelji prosto določajo ceno, po kateri prodajajo svojim odjemalcem, namesto da jo določi vlada ali regulativni organ. Razlog za to je, da se na dobro delujočem trgu, ki temelji na medsebojnem vplivu ponudbe in povpraševanja, s tem:  

·krepi vloga odjemalcev; 

·pošilja investicijske signale na trgu, kar podpira srednjeročno zanesljivost oskrbe in prehod na razogljičen sistem; 

·podpira prehod na prožen elektroenergetski sistem, zlasti z udeležbo na strani povpraševanja;  

·spodbujajo energijska učinkovitost in prihranki energije, saj je cena energije pomemben znak dejanske vrednosti energije, in 

·odjemalcem omogoča večja izbira, saj si dobavitelji konkurirajo pri zagotavljanju boljših ponudb, ki temeljijo na ceni in storitvah.  

Vendar se v členu 5 tudi priznava, da je v določenih okoliščinah morda potrebno odstopanje od tega splošnega načela. Države članice lahko posežejo v določanje maloprodajnih cen s strani dobaviteljev (regulirane cene) v skladu s34:   

·členom 5(3), ki državam članicam omogoča, da regulirajo maloprodajne cene za oskrbo energijsko revnih ali ranljivih gospodinjskih odjemalcev pod posebnimi pogoji iz člena 5(4), da se jim zagotovi, da si lahko privoščijo zadovoljevati osnovne potrebe po energiji;  

·členom 5(6), ki omogoča ukrepanje v zvezi z določanjem maloprodajnih cen za gospodinjstva in mikropodjetja za določeno obdobje, da se olajša prehod na učinkovito konkurenco med dobavitelji.  Za to odstopanje veljajo bolj specifični pogoji iz člena 5(7), ki se razlikujejo od tistih, ki se uporabljajo za regulirane maloprodajne cene za energijsko revne in ranljive odjemalce. Iz uvodne izjave 23 direktive o trgu električne energije, v kateri je naveden cilj iz člena 5, je razvidno, da se ta lahko uporabi za obravnavanje učinka razmer posebno visokih cen. 

2.Razlogi za poseganje v določanje cen kot odziv na trenutne razmere na trgu energije 

Čeprav se bo točen učinek med državami članicami razlikoval, obstaja več načinov, kako lahko trenutne razmere na trgu energije z visokimi in nestanovitnimi veleprodajnimi cenami plina in električne energije omejijo konkurenco in škodujejo odjemalcem, med drugim:  

·z utrditvijo položaja prevladujočih akterjev; 

·z vezanostjo na energijske vire z visokimi emisijami ogljika;  

·s preprečevanjem dostopa dobaviteljem do produktov za varovanje pred tveganjem ali dolgoročnih trgov, ki jim omogočajo oblikovanje ponudb za odjemalce; 

·s povzročanjem znatne škode odjemalcem na način, ki bo verjetno škodoval dolgoročnejšemu razvoju trga ter s tem ogrozil konkurenco in energijski prehod; 

·s prenašanjem povišanj cen in nestanovitnosti na veleprodajnem trgu neposredno na maloprodajne trge – to bi pomenilo, da maloprodajni trg ne ščiti odjemalcev pred nihanji cen, če ti ne morejo prilagoditi svojega povpraševanja; 

·z zmanjšanjem števila dobaviteljev na trgu pod raven, ki je potrebna za zagotovitev učinkovite konkurence na maloprodajnem trgu zaradi trenutnih razmer na (veleprodajnem) trgu ter 

·s preobremenjenostjo režimov zasilnih dobaviteljev.  

3.Regulirane maloprodajne cene v sedanjem obdobju visokih in nestanovitnih cen energije 

Prvič, kadar je država članica že sprejela ukrepe iz člena 5(3) ali člena 5(6), jih lahko uporablja tudi v sedanjem obdobju. Upošteva lahko tudi vpliv sedanjih visokih in nestanovitnih veleprodajnih cen energije na morebitne časovne načrte, ki jih je pripravila za postopno odpravo teh posegov v maloprodajni trg.

V skladu z uvodno izjavo 23 so časovno omejeni posegi v maloprodajne cene v sedanjem izjemnem obdobju nestabilnosti dovoljeni, tudi če je država članica že prešla v stanje popolne konkurence za vse ali za skupino odjemalcev, da bi dosegla naslednje cilje: 

·zagotoviti zaščito ranljivih in gospodinjskih odjemalcev v obdobjih izjemno visokih cen; 

·zagotoviti nadaljnji prehod na popolno konkurenco; 

·preprečiti resno oslabitev že dosežene ravni konkurence (iz zgoraj navedenih razlogov).  

4.Zagotavljanje, da ukrepi izpolnjujejo cilje energetske politike EU in direktive o trgu električne energije 

Kadar država članica regulira maloprodajne cene zaradi trenutnega obdobja visokih in nestanovitnih cen, je pomembno, da to ne ogroža širših ciljev energetske politike EU in direktive o trgu električne energije. Ti cilji vključujejo konkurenčne trge, krepitev moči odjemalcev, povečanje obsega obnovljivih virov energije, prožen elektroenergetski sistem in večjo energijsko učinkovitost.  

To se lahko zagotovi z uporabo preizkusov iz člena 5(7). S tem se zagotovi, da so ukrepi zasnovani tako, da lahko dosežejo svoj cilj, so sorazmerni s tem ciljem in ne posegajo v normalno delovanje trga bolj, kot je potrebno.  

V praksi morajo ukrepi nujno upoštevati sedanje posebne okoliščine z visokimi in nestanovitnimi veleprodajnimi cenami energije ter splošni namen zagotavljanja dolgoročnejšega prehoda na popolnoma konkurenčen maloprodajni trg in olajšanja energijskega prehoda.  

5.Ključni premisleki pri razvoju reguliranih maloprodajnih cen 

Regulirane maloprodajne cene bi v sedanjih razmerah morale ustvariti pogoje za zagotovitev dobrega delovanja trgov za odjemalce v daljšem obdobju. To pomeni, da bi jih morali spremljati ukrepi za doseganje učinkovite konkurence in metodologija za ocenjevanje napredka pri ukrepih. Najprimernejši ukrepi bodo odvisni od konkretnega stanja v posameznih državah članicah ter konkretnih izzivov, s katerimi se soočajo, in bi lahko vključevali naslednje: 

·ukrepe za krepitev moči odjemalcev:   

§ukrepe za omogočanje lastne porabe in proizvodnje; 

§ukrepe energijske učinkovitosti za zmanjšanje povpraševanja po energiji, povečanje energijske učinkovitosti in zmanjšanje izpostavljenosti odjemalcev vplivom nestanovitnih cen ter 

§izkoriščanje potenciala prožnosti na strani povpraševanja za odzivanje na nihanja povpraševanja in ponudbe, zlasti za zagotovitev, da lahko odjemalci z združevanjem sodelujejo pri ukrepih za prilagajanje odjema; 

·ukrepe za zagotovitev skrbnega in varnega poslovanja vseh dobaviteljev, ki ščitijo interese odjemalcev; 

·ukrepe za zagotovitev, da lahko dobavitelji na trgu oblikujejo ponudbe, ki ustrezajo potrebam odjemalcev:  

§enakopraven dostop dobaviteljev do dolgoročnih pogodb;  

§ukrepe za podporo učinkovitemu dostopu novih dobaviteljev do veleprodajnih trgov; 

§ukrepe za zagotovitev, da prevladujoči proizvajalci dajo na voljo terminske pogodbe na pravični podlagi (npr. pod enakimi pogoji, kot veljajo za njihovo nabavo). Če so proizvajalci že prodali energijo na podlagi dolgoročnih terminskih pogodb o nakupu električne energije ali dvostranskih pogodb, je treba to energijo izvzeti, ter 

§odpravo ovir za vstop novih udeležencev. 

V vsakem primeru bi morale države članice zagotoviti celovito in učinkovito izvajanje poglavja III direktive o trgu električne energije, da se zagotovi krepitev moči odjemalcev.  

Za to je potrebna metoda za ocenjevanje napredka pri vračanju na popolnoma konkurenčne trge.  Eden od načinov za dosego tega bi bil časovni načrt z mejniki za odpravo reguliranih cen:  

·mejniki bi morali biti povezani zlasti z blažitvijo vpliva izjemnih pogojev ponudbe in povpraševanja, ne da bi pričakovali, da se bodo vrnili na raven pred krizo. To bi pomenilo, da bi pričakovali, da se bo popolna konkurenca nadaljevala na podlagi nove veleprodajne ravni cen;   

·načrt bi moral biti dovolj jasen, da bi udeležencem na trgu omogočil vnaprejšnje načrtovanje. 

Zmanjšanje morebitnih škodljivih učinkov reguliranih cen pomeni tudi zagotavljanje nediskriminatorne obravnave dobaviteljev. To mora vključevati naslednje:  

·dobavitelji bi morali imeti možnost, da oblikujejo druge ponudbe, ki ne temeljijo na reguliranih cenah; 

·to ne bi smelo vplivati na pogodbe z dinamičnimi cenami, odjemalci pa bi morali še naprej imeti možnost izbire dinamičnih tarif; 

·metodologija bi morala zagotoviti, da ne utrjuje položaja prevladujočih akterjev; 

·regulirana cena ne bi smela temeljiti na proizvodnem portfelju enega samega operaterja. Če pa je bil proizvodni portfelj določenega operaterja v preteklosti na voljo vsem dobaviteljem pod nediskriminatornimi pogoji, bi se to lahko upoštevalo; 

·izbira dobavitelja, za katerega velja regulirana cena, bi morala biti pregledna, izbirni postopek pa bi moral temeljiti na nediskriminatornih izbirnih merilih; 

·če se dobavitelju zagotovi nadomestilo za zagotavljanje ponudb po reguliranih stroških, sta na voljo dve možnosti:  

§vsi dobavitelji bi morali biti upravičeni do enake ponudbe po regulirani ceni. V časovnem načrtu nadomestila bi bilo treba upoštevati različne finančne posledice za male dobavitelje, da bi jih zaščitili pred nesorazmernimi bremeni, ki bi lahko nastala zaradi obveznosti ponujanja električne energije po reguliranih cenah;  

§dobavitelja bi bilo treba izbrati po odprtem postopku, npr. z razpisom.  

Regulirane cene bi morale odražati stroške na ravni, ki omogoča učinkovito cenovno konkurenco. V zvezi s tem bi morale države članice upoštevati naslednje:  

·metodologija za določanje reguliranih cen bi morala biti v celoti preverljiva; 

·za postopek izračuna bi moral imeti organ, ki izvaja regulirane cene, dostop do potrebnih informacij o strukturi stroškov v panogi;  

·regulirana cena mora omogočati kritje razumnih nastalih stroškov dobaviteljev in ocenjevanje na podlagi objektivnih ekonomskih meril, vključno z reguliranimi ali upravnimi stroški;  

·opredelitev ustrezne referenčne cene za stroške dobaviteljev pri nabavi električne energije je še posebej težavna v obdobju visokih in nestanovitnih cen. Vendar je pomembno, da regulirane cene, tudi če so lahko nižje od tistih, ki so potrebne za kritje veleprodajnih tržnih stroškov v določenem kratkoročnem obdobju, odražajo stroške ob upoštevanju ustrezno utemeljenega daljšega obdobja. To bi lahko na primer temeljilo na običajni terminski nabavi energije s strani dobaviteljev v zadevni državi članici.  

Druge zahteve iz člena 5(7) direktive o trgu električne energije vključujejo:  

·čim večje zmanjšanje negativnih učinkov reguliranih maloprodajnih cen na veleprodajni trg električne energije; 

·zagotavljanje, da lahko upravičenci do reguliranih maloprodajnih cen še naprej izbirajo konkurenčne tržne ponudbe ter imajo v zvezi s tem na voljo podporo in informacije; 

·neposredno obveščanje odjemalcev o možnosti namestitve pametnih števcev in zagotavljanje potrebne pomoči ter 

·zagotavljanje, da regulirane maloprodajne cene ne povzročijo neposrednega navzkrižnega subvencioniranja med odjemalci, ki se oskrbujejo po cenah na prostem trgu, in odjemalci, ki se oskrbujejo po reguliranih dobavnih cenah.