EVROPSKA KOMISIJA

Strasbourg, 15.2.2022

COM(2022) 60 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ

Prispevek Komisije k evropski obrambi

1.Uvod

Evropska unija se v današnjem svetu sooča z vse večjo svetovno nestabilnostjo in geopolitičnimi trenji, kot je bilo ugotovljeno v prvi celoviti analizi ogroženosti EU, izvedeni novembra 2020 v okviru priprav za prihodnji strateški kompas EU. Konflikti in krize v našem sosedstvu in drugod neposredno vplivajo na našo varnost, naše družbe in gospodarstva pa so tarča kompleksnih hibridnih groženj, vključno s kibernetskimi napadi in dezinformacijskimi kampanjami, ki izvirajo iz tujine. Medtem pa podnebna kriza in izguba biotske raznovrstnosti ustvarjata izzive za svetovno varnost na splošno in zlasti za civilno-vojaške operacije.

Vsi današnji in pretekli dogodki na naših kopenskih, zračnih in morskih mejah in okoli njih, pa tudi v kibernetskem prostoru, vzdolž pomembnih pomorskih poti in v vesolju kažejo, da moramo okrepiti našo pripravljenost, zmogljivosti in odpornost. Glede na pospešeno tehnološko tekmo med Združenimi državami Amerike in Kitajsko mora Evropska unija še naprej izpopolnjevati in ohranjati svojo tehnološko prednost. Glede na to, da se geopolitični odnosi razvijajo in naše okolje spreminja, se mora Unija razvijati z njimi ter okrepiti in pospešiti svoje skupne zmogljivosti za obrambo in varovanje svojih temeljnih vrednot ter državljank in državljanov. Kvantni preskok na področju evropske obrambe je sestavni in nepogrešljiv del zaščite Unije in njenih državljank in državljanov v prihodnjih letih in desetletjih.

Sedanji in pretekli dogodki so opozorila, da morajo Evropejke in Evropejci tesneje sodelovati na področju obrambe, da bi zagotovili lastno varnost in postali močnejši zagotovljalec varnosti za druge z uporabo edinstveno širokega nabora orodij Unije. EU si že prizadeva za reševanje številnih odprtih in zamrznjenih konfliktov v vzhodnem in južnem sosedstvu ter v različnih regijah v Afriki, naši sosednji celini. Nedavna ruska krepitev vojaške prisotnosti ob vzhodni meji Ukrajine, v Belorusiji in na črnomorskem območju, skupaj s poskusi Moskve, da bi onemogočila, razdelila in ponovno opredelila varnostno arhitekturo v Evropi, ogrožajo na pravilih temelječ mednarodni red. Prav tako nas opozarjajo, da moramo v tesnem partnerstvu z Organizacijo Severnoatlantske pogodbe (NATO) zagotoviti močnejšo evropsko obrambo. Nenadni konec mednarodne vojaške misije v Afganistanu avgusta 2021 nas je naučil, da mora biti Evropa bolje pripravljena, da se sama spoprime z zapletenimi nalogami stabilizacije in nenadnimi izrednimi razmerami. Videli smo, kako lahko nestabilnost nudi ugodno okolje za terorizem in povzroča razseljevanje ljudi ter kako lahko svetovne in regionalne sile te razmere uporabijo za pridobivanje vpliva in dostopa do virov. Razmere so še kompleksnejše zaradi multiplikacijskega učinka podnebnih sprememb na možnost konfliktov znotraj držav in med njimi.

Hkrati mora EU okrepiti svojo pripravljenost, zmogljivost in odpornost, da bi bolje zaščitila svoje državljane in državljanke. Grožnje za varnost EU ne prihajajo le iz vojaškega, ampak vse bolj tudi iz drugih področij. Soočamo se z bolj škodljivimi kibernetskimi napadi na naše kritične subjekte, ki hromijo industrijske obrate, objekte za oskrbo z energijo, mestne uprave in bolnišnice, medtem ko tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje zadevata tudi na jedro naših demokracij. Hibridni napad, ki ga podpira Lukašenkov režim in ki migrante izkorišča za politične namene, je jasen primer razvijajoče se narave hibridnih kampanj, katerih cilj je, da nas spodkopavajo, izsiljujejo in manipulirajo pod pragom oboroženega napada. EU se je na te razmere odzvala s humanitarno pomočjo, diplomatskimi stiki s tretjimi državami, podporo našim državam članicam in sankcijami proti odgovornim. Pandemija COVID-19 pa je pokazala, da je treba okrepiti tudi odpornost, saj so oborožene sile civilnim organom v zgodnjih fazah leta 2020 zagotavljale logistično, varnostno in zdravstveno pomoč. V tem hitro spreminjajočem se okolju mora Evropska unija dodatno okrepiti pripravljenost, zmogljivosti in odpornost, zlasti z okrepitvijo mehanizmov za blaženje pretresov in oblikovanjem nabora orodij v vseh zadevnih sektorjih.

Države članice si prizadevajo za odločnejše obravnavanje vseh groženj in izzivov prek novega strateškega kompasa EU za varnost in obrambo (v nadaljnjem besedilu: strateški kompas), ki naj bi ga države članice sprejele marca 2022. Ta strateški kompas bo določil skupno strateško vizijo za naslednje desetletje in orisal, kako bo EU okrepila svoje zmožnosti ukrepanja in odzivanja na različne krize in izzive; zavarovala svoje interese in zaščitila svoje državljanke in državljane; vlagala in uvajala inovacije za skupni razvoj potrebnih zmogljivosti in tehnologij ter poglobila partnerstva, ki temeljijo na vrednotah in interesih EU. Evropska komisija s tem sporočilom še dodatno prispeva k temu delu.

Evropska unija mora ukrepati zdaj, da bi pospešila svoje obrambne zmogljivosti v sedanjih razmerah in se opremila za prihodnja bojišča, vključno z novo generacijo najsodobnejših tehnologij, ki bodo sposobne obravnavati grožnje, ki izhajajo iz kibernetskih, hibridnih, vesoljskih sodelovalnih in avtonomnih sistemov, ki temeljijo na povezljivosti in umetni inteligenci. Hkrati industrijski ekosistem, ki ga obramba tvori skupaj z letalsko in vesoljsko industrijo ter varnostnim sektorjem, predstavlja visokotehnološki industrijski ekosistem, ki ni le bistveno gonilo odprte strateške avtonomije in tehnološke suverenosti Evrope, temveč tudi pomembno prispeva k rasti in inovacijam. Poleg prispevanja k varnosti državljanov in državljank Evropske unije lahko evropski obrambni sektor prispeva tudi k trajnostnemu gospodarskemu okrevanju po pandemiji in splošni inovativni naravi ekosistema, ki lahko znatno prispeva k zelenemu prehodu in ima pozitivne učinke prelivanja za civilno uporabo.

Doseganje naših ciljev je mogoče le s skupnim razvojem, naročanjem in upravljanjem vojaške opreme. EU je vzpostavila nova orodja in instrumente 1 za odpravo dolgotrajnih razdrobljenosti, ki ovirajo učinkovitost evropskega obrambnega sektorja in zmanjšujejo zmožnost EU in njenih držav članic, da zgradijo naslednjo generacijo obrambnih zmogljivosti, ki bodo ključnega pomena za prihodnjo varnost Evrope in njeno zmožnost zagotavljanja varnosti v sosedstvu in drugod.

Zlasti Evropski obrambni sklad (EDF) 2 s proračunom v višini skoraj 8 milijard EUR za obdobje 2021–2027 je že prelomen za vzpostavitev evropskega obrambnega ekosistema, ki bo sposoben zagotoviti najsodobnejše interoperabilne obrambne tehnologije in opremo, ki bodo okrepile svobodo delovanja Unije ter njeno tehnološko suverenost in konkurenčnost.

Glede na to zahtevno ozadje bo Evropska komisija še naprej tesno sodelovala z visokim predstavnikom in državami članicami, da bi:

ozagotovila učinkovito in ciljno usmerjeno izvajanje inovativnih instrumentov in pobud, ki smo jih vzpostavili, kot sta Evropski obrambni sklad in akcijski načrt za vojaško mobilnost, vključno s številnimi dodatnimi ukrepi, predlaganimi v tem sporočilu,

opodprla tesnejše obrambno sodelovanje med državami članicami in med industrijskimi panogami, podprto s potrebnimi finančnimi sredstvi in večjo skupno porabo v skladu z obstoječimi zavezami, da bi se povečala stroškovna učinkovitost, okrepila interoperabilnost, spodbudile inovacije ter izboljšali industrijska konkurenčnost in odpornost,

ookrepila našo sposobnost odzivanja na hude krize, vključno s kibernetskimi napadi in hibridnimi kampanjami, pa tudi na dolgoročnejše izzive in geopolitične spore na strateških področjih, in sicer na podlagi vsevladnega pristopa ter krepitve dvojne rabe in civilno-vojaških sinergij v najrazličnejših politikah, orodjih in instrumentih, ki jih vodi Komisija,

ovzdrževala in krepila tesno sodelovanje z Natom v skladu s sprejetimi zavezami in dogovorjenimi načeli, ki usmerjajo sodelovanje med EU in Natom na podlagi skupnih izjav, pa tudi z drugimi ključnimi mednarodnimi partnerji, kot so Združeni narodi (ZN) in podobno misleči dvostranski partnerji, vključno z Združenimi državami Amerike, Norveško 3 in Kanado.

V tem nenehno razvijajočem se geopolitičnem in tehnološkem kontekstu ter glede na prihajajoči neformalni vrh v Parizu 10. in 11. marca 2022 so v tem sporočilu opisani konkretni novi ukrepi in pobude na številnih kritičnih področjih ter opredeljeni ključni dejavniki uspeha za konkurenčnejši in bolj usklajen evropski obrambni trg, med drugim s:

—povečanjem naložb v obrambne raziskave in zmogljivosti, razvite v okvirih sodelovanja EU,

—spodbujanjem sinergij med civilnimi in obrambnimi raziskavami in inovacijami ter zmanjšanjem strateških odvisnosti,

—spodbujanjem skupnega javnega naročanja obrambnih zmogljivosti, razvitih s sodelovanjem znotraj EU,

—pozivanjem držav članic, naj si še naprej prizadevajo za racionalizirane in bolj usklajene prakse nadzora izvoza, zlasti za obrambne zmogljivosti, razvite v okviru EU,

—krepitvijo varnostne in obrambne razsežnosti vesolja na ravni EU,

—krepitvijo evropske odpornosti, med drugim s krepitvijo kibernetske varnosti ter bojem proti kibernetskim in vsem drugim hibridnim grožnjam, krepitvijo vojaške mobilnosti in obravnavanjem obrambnih izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Komisija bo prek teh gradnikov in na podlagi sinergij med notranjimi in zunanjimi politikami, vključno s tistimi, ki se spodbujajo v okviru strategije za varnostno unijo 2020, v prihodnjih letih še naprej dejavno prispevala k procesu oblikovanja evropske obrambne unije s ciljno usmerjenimi pobudami in projekti, pri čemer bo uporabila celoten spekter razpoložljivih orodij za nadaljnje preprečevanje hitro spreminjajočih se večplastnih groženj, s katerimi se soočamo.

2.Povečanje naložb v obrambne raziskave in zmogljivosti, razvite v okvirih sodelovanja EU

Evropski obrambni sklad je ambiciozen, uravnotežen in vključujoč program, ki zagotavlja močno vključenost držav članic, da bi financirani projekti izpolnjevali operativne potrebe oboroženih sil ter utirali pot proizvodnji in javnim naročilom. Njegova merila za upravičenost ohranjajo odprtost trga, hkrati pa krepijo konkurenčnost evropske obrambne industrije ter ščitijo varnostne in strateške interese EU.

Evropska komisija bo do konca leta 2022 vložila 1,9 milijarde EUR v projekte za obrambne raziskave in razvoj zmogljivosti, ki ustrezajo potrebam držav članic po zmogljivostih. Tako bo spodbudila izvajanje ključnih obsežnih projektov za sodelovalni razvoj zmogljivosti, s katerimi se bodo obravnavale kritične pomanjkljivosti, hkrati pa se bodo spodbujale inovacije na področju obrambe, zlasti na nišnih področjih. Vključuje manjše projekte in odprte razpise, ki širijo čezmejno udeležbo zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij (MSP), pri čemer je do 8 % njegovega proračuna za leto 2021 namenjenih financiranju prelomnih tehnologij za obrambo, približno 6 % pa odprtim razpisom za MSP. Ta predstavljajo 48 % od 1 100 subjektov, ki so predložili predloge, in 20 % skupnega povpraševanja po financiranju 4 iz razpisov Evropskega obrambnega sklada za leto 2021 5 . Komisija bo še naprej spodbujala udeležbo MSP po vsej EU, tudi s spodbujanjem vključevanja najbolj inovativnih in konkurenčnih MSP v okviru dobavnih verig.

V prvih razpisih za zbiranje predlogov, objavljenih leta 2021, se že načrtuje dodelitev približno 700 milijonov EUR za projekte, ki obravnavajo obsežne in kompleksne obrambne platforme in sisteme, kot so sistemi lovskih letal naslednje generacije, vozni park kopenskih vozil, večnamenska in modularna morska patruljna plovila ter obramba pred balističnimi izstrelki.

Tudi prek predhodnega razvojnega programa 6  sta dva velika in strateško izredno pomembna projekta za razvoj zmogljivosti prejela skupna nepovratna sredstva v višini približno 140 milijonov EUR. MALE RPAS podpira razvoj drona srednje višine in z dolgo avtonomijo. Prispeva h gradnji tehnološke suverenosti v zvezi z droni, ki so ključno sredstvo za oborožene sile držav članic. Evropske varne programsko definirane zveze (ESSOR) bodo povečale interoperabilnost z oblikovanjem evropske standardizacije za varne komunikacijske tehnologije za obrambne namene. Drugi smiselno financirani projekti se med drugim osredotočajo na poveljevanje in kontrolo, odločanje, ki ga podpira umetna inteligenca, sodelovalni boj, kibernetsko obrambo ali opazovanje iz vesolja.

Razvoj obrambnih zmogljivosti je dolgoročen proces, ki zahteva usklajeno in vnaprejšnje načrtovanje. Strateška usmeritev Evropskega obrambnega sklada se zagotavlja s prednostnimi nalogami na področju obrambnih zmogljivosti, o katerih se skupaj dogovorijo države članice v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), ter zlasti v okviru načrta za razvoj zmogljivosti in v skladu z drugimi pobudami EU, povezanimi z obrambo, kot sta usklajeni letni pregled na področju obrambe (CARD) in stalno strukturno sodelovanje (PESCO).

Poleg tega je Komisija za zagotovitev preglednosti in predvidljivosti, zlasti v zvezi z načrtovanjem nacionalnih proračunov za obrambo, pripravila okvirno in prožno večletno perspektivo za prihodnja štiri leta, ki jo je treba vsako leto pregledati glede na razvoj dogodkov. Ta perspektiva zagotavlja doslednost sodelovalnih projektov na področju obrambnih zmogljivosti in skladnost delovnih programov v času trajanja Evropskega obrambnega sklada, hkrati pa zagotavlja tudi preglednost in predvidljivost. V zvezi s tem bodo Komisija in države članice še naprej krepile večletno letno perspektivo, pri čemer bodo upoštevale ključne zmogljivosti in strateške spodbujevalce, ki so jih države članice opredelile kot prednostne po sprejetju strateškega kompasa.

Evropski obrambni sklad bo zahvaljujoč svojemu spodbujevalnemu učinku tako še naprej utiral pot ciljno usmerjenim naložbam v obrambo v podporo tehnološki in industrijski bazi evropske obrambe (EDTIB) in ustreznim prednostnim nalogam, o katerih se skupaj dogovorijo države članice znotraj EU. Da bi bolje podprli razvoj obsežnih projektov na področju obrambnih zmogljivosti, bi bilo treba v okviru vmesnega pregleda Evropskega obrambnega sklada oceniti možnost večletnih delovnih programov. Enako pomembno je zagotoviti, da ostanejo druge horizontalne politike, kot so pobude o trajnostnem financiranju, skladne s prizadevanji Evropske unije, da se evropski obrambni industriji omogoči zadosten dostop do financiranja in naložb.

Da bi dodatno okrepila sodelovanje v okviru Evropskega obrambnega sklada in povezovanje notranjega obrambnega trga, bo Komisija še naprej sodelovala z državami članicami, da bi izkoristila možnosti, ki jih ponuja Direktiva 2009/43/ES 7 o prenosu obrambnih proizvodov znotraj EU, da bi se olajšali prenosi v zvezi s skupnimi projekti, ki jih financira EU. Komisija si bo s svetovanjem o pravilih in postopkih v skladu z Direktivo 2009/43/ES ter prizadevanjem za dosego soglasja med državami članicami prizadevala za poenostavitev prenosa obrambnih proizvodov znotraj notranjega trga, zlasti v okviru skupnih projektov, ki jih financira EU, in za lažjo izmenjavo dobrih praks.

Krepitev usklajevanja, osredotočenosti in ravni kolaborativnih naložb v obrambo je ključnega pomena za izboljšanje splošne učinkovitosti obrambnih izdatkov v EU, pri čemer je treba upoštevati tudi obstoječe obveznosti, kot so tiste, sprejete v okviru PESCO za redno povečevanje obrambnih proračunov. Skupno zagotavljanje strateških obrambnih zmogljivosti je mogoče doseči le z usklajenim načrtovanjem ter javnimi naložbami na ravni EU in nacionalni ravni, usmerjenimi v skupne raziskovalne in razvojne prednostne naloge na področju obrambe.

Na podlagi tega bo Komisija razvila tudi nadaljnje spodbude za spodbujanje kolaborativnih naložb držav članic v obrambne strateške zmogljivosti, zlasti kadar se razvijajo in/ali naročajo v okvirih sodelovanja Evropske unije. Komisija bo v letno poročilo o enotnem trgu, ki se običajno objavi v povezavi z jesenskim svežnjem evropskega semestra, vključila poglavje z opažanji o razvoju, ovirah in priložnostih v zvezi z večnacionalnimi projekti na področju obrambnih zmogljivosti. V tem kontekstu bi Komisija lahko razmislila tudi o tem, kako okrepiti skupna prizadevanja za zagotovitev in usklajevanje sofinanciranja držav članic, ki se usmerja prek Evropskega obrambnega sklada, da bi se zagotovila večja učinkovitost porabe sredstev.

3.Spodbujanje sinergij med civilnimi in obrambnimi raziskavami in inovacijami ter zmanjšanje strateških odvisnosti

Komisija je v Kažipotu za tehnologije, kritične za varnost in obrambo, sprejetim skupaj s tem sporočilom 8 , začrtala pot za spodbujanje raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij ter zmanjšanje strateških odvisnosti EU pri kritičnih tehnologijah in vrednostnih verigah v sektorjih varnosti in obrambe.

Na podlagi posodobitve „nove industrijske strategije iz leta 2020: močnejši enotni trg za okrevanje Evrope“ 9 in Akcijskega načrta za sinergije med civilno, obrambno in vesoljsko industrijo 10 predlaga nadaljnje korake za EU in države članice, da bi se: 

—opredelile tehnologije, ki so kritične za varnost in obrambo EU, 

—že od vsega začetka spodbujal strateški in usklajen pristop k tem kritičnim tehnologijam na ravni EU s spodbujanjem programov za raziskave, tehnološki razvoj in inovacije, 

—zmanjšale strateške odvisnosti.

To zahteva večjo ozaveščenost o kritičnosti nekaterih tehnologij, kot so polprevodniki, za varnostni in obrambni sektor, boljše prepoznavanje s tem povezanih strateških odvisnosti in morebitne blažilne ukrepe, ob upoštevanju raznolikosti virov in možnosti, da bi bila lahko operativna uporaba tehnologije ogrožena ali onemogočena 11 . Z opazovalnico za kritične tehnologije (v nadaljnjem besedilu: opazovalnica) 12 bo vzpostavljen namenski mehanizem za prepoznavanje takšnih ocen na podlagi prispevkov držav članic in industrije. Ugotovitve opazovalnice bodo ključnega pomena za spodbujanje raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij na področju teh tehnologij v EU z usklajenim pristopom na ravni EU. To delo dopolnjuje širša prizadevanja za obravnavo zanesljivosti oskrbe s kritičnim civilnim blagom na področjih, kot sta zdravje in energija 13 .

Komisija bo pripravila tudi pristop za spodbujanje dvojne rabe za raziskave in inovacije na ravni EU ter v tesnem sodelovanju z obrambnim inovacijskim središčem, ki ga bo ustanovila Evropska obrambna agencija (EDA), uvedla obrambno inovacijsko shemo za podporo inovacijam in podjetništvu na področju kritičnih tehnologij.

Nazadnje, za zmanjšanje strateških odvisnosti bo Komisija še naprej sistematično ocenjevala varnostne in obrambne vidike pri izvajanju in pregledovanju obstoječih – ali oblikovanju novih – instrumentov EU.

4.Spodbujanje skupnega javnega naročanja zmogljivosti, razvitih s sodelovanjem znotraj EU

Skupno javno naročanje evropskih obrambnih zmogljivosti s strani držav članic znatno povečuje interoperabilnost evropskih nacionalnih oboroženih sil in podpira konkurenčnost EDTIB, zlasti z večjo ekonomijo obsega.

Vendar države članice še niso izpolnile že dolgo obstoječega skupnega merila glede nabave opreme v okviru evropskega sodelovanja 14 – 35 % izdatkov za obrambno opremo –, ki so ga potrdile v okviru PESCO 15 . Po podatkih EDA so države članice leta 2020 16 porabile približno 37 milijard EUR za izdatke za javna naročila za obrambno opremo (tj. javna naročila nove obrambne opreme). Od tega zneska je bilo samo 11 % (približno 4,1 milijarde EUR) 17 porabljenih za izdatke za javna naročila za obrambno opremo v okviru evropskega sodelovanja (tj. javno naročanje nove obrambne opreme v sodelovanju z drugimi državami članicami). To pomeni, da je bila večina izdatkov držav članic za javna naročila obrambne opreme (približno 89 %) izvršena na nacionalni ravni in/ali v sodelovanju s tretjimi državami.

Leto 2020 ni izjema in ga je mogoče celo obravnavati kot del trenda, ki se je v zadnjih letih poslabšal. Delež javnih naročil za obrambno opremo v okviru evropskega sodelovanja se od leta 2016 dejansko stalno zmanjšuje, delež za leto 2020 pa je najnižji, odkar se taki podatki zbirajo (2005).

Dva instrumenta EU že utirata pot skupnemu javnemu naročanju. Uredba o Evropskem obrambnem skladu kot pogoj za finančno podporo za razvojne ukrepe zahteva, da morajo države članice nameravati usklajeno naročiti končni proizvod ali uporabljati tehnologijo. Direktiva 2009/81/ES o javnih naročilih na področju obrambe določa namensko izključitev iz pravil o javnem naročanju za projekte sodelovanja, ki temeljijo na raziskavah in razvoju 18 . Ta izključitev velja tudi za faze življenjskega cikla po raziskavah in razvoju, če se javna naročila oddajo v okviru istega projekta sodelovanja. Komisija je leta 2019 objavila Obvestilo 19 s smernicami o različnih možnostih za sodelovanje pri javnih naročilih, ki jih ponuja Direktiva. Državam članicam bo na voljo nadaljnja podpora, zlasti prek strokovne skupine za javna naročila na področju obrambe in varnosti.

Komisija si prizadeva za nadaljnje spodbujanje skupnega javnega naročanja evropskih obrambnih zmogljivosti s strani držav članic, tudi v zvezi z operacijami in vzdrževanjem. Vendar se je treba v ta namen spoprijeti s številnimi praktičnimi finančnimi in fiskalnimi ovirami.

Komisija bo preučila možnost morebitne oprostitve davka na dodano vrednost (DDV) v podporo skupnemu javnemu naročanju in skupnemu lastništvu obrambnih zmogljivosti, ki se razvijajo s sodelovanjem znotraj EU. Te zmogljivosti bodo državam članicam na voljo za uporabo pri misijah in operacijah v okviru SVOP 20 ali v okviru dejavnosti ZN, Nata in nacionalnih dejavnosti. Tak ukrep bi lahko koristil zlasti zmogljivostim, razvitim v okvirih sodelovanja EU (Evropskega obrambnega sklada in/ali PESCO in/ali v okviru EDA). V zvezi s tem bi lahko razmislili o vzpostavitvi pravnega okvira po zgledu Konzorcija evropske raziskovalne infrastrukture 21 , ki bi bil upravičen do oprostitve plačila DDV za opremo, ki bi jo konzorciji držav članic kupili in imeli v lasti.

Podobno bo Komisija na podlagi izkušenj, pridobljenih pri vmesni oceni Evropskega obrambnega sklada, razmislila o okrepitvi sedanjega sistema bonusov Evropskega obrambnega sklada, da bi zagotovila finančno spodbudo pod pogojem, da se države članice zavežejo, da bodo skupaj pridobile in/ali imele v lasti obrambne zmogljivosti v razvoju 22 . To bi zagotovilo močnejše spodbude za zagotovitev, da bi se sodelovanje nadaljevalo tudi po fazah raziskav in razvoja, tj. tudi v fazah nakupov ter operacij in vzdrževanja.

Poleg tega bi lahko nove rešitve financiranja na podlagi dela skupine strokovnjakov za sklop finančnih orodij privedle do tega, da bi države članice pogosteje uporabljale že obstoječe subjekte za skupna javna naročila, kot sta EDA ali Organizacija za oborožitveno sodelovanje (OCCAR – Organisation Conjointe de Coopération en matière d'Armement). Komisija bo zlasti ocenila, ali lahko določbe uredbe o Evropskem obrambnem skladu, kot so tiste, ki so povezane s predkomercialnim naročanjem 23 , zagotavljajo finančno podporo javnim naročnikom in subjektom za skupna javna naročila za nadaljnje usklajevanje njihovih razpisnih postopkov, vključno s kritjem upravnih/transakcijskih stroškov, povezanih s skupnim javnim naročanjem raziskovalnih in razvojnih storitev na področju obrambe.

5.Poziv državam članicam, naj si še naprej prizadevajo za racionalizirane in bolj usklajene prakse nadzora izvoza

Države članice so sicer pristojne za izdajanje izvoznih dovoljenj za vojaško opremo, vendar svoje odločitve ocenjujejo na podlagi Skupnega stališča Sveta 25 , ki opredeljuje skupna merila za nadzor izvoza vojaške tehnologije in opreme. Vzpostavlja tudi mehanizme za obveščanje o zavrnitvi in posvetovanje, da bi se povečala usklajenost pri izvajanju njihovih izvoznih politik za obrambne proizvode.

Ker pa bo skupni razvoj obrambnih zmogljivosti postopoma v EU postal pravilo in ne izjema, bodo imele države članice koristi od večje izmenjave dobrih praks, kar bo postopoma vodilo do bolj usklajenega pristopa k nadzoru nad izvozom orožja. Komisija na podlagi že opravljenega dela in ob priznavanju, da je izvoz ključni dejavnik uspeha poslovnega modela evropske obrambne industrije, podpira države članice pri prizadevanjih za postopno okrepljeno racionalizacijo in nadaljnje zbliževanje praks nadzora nad izvozom orožja, posebno za tiste obrambne zmogljivosti, ki jih razvijajo skupaj, zlasti v okviru Evropskega obrambnega sklada.

V zvezi s tem Komisija pozdravlja razmislek, ki ga je začel Svet 26 o izvozu zmogljivosti, razvitih v okviru EU, in spodbuja države članice, naj nadaljujejo te razprave, da bi olajšale postopke za nadzor nad izvozom takšnih proizvodov. Ta proces bi lahko temeljil tudi na izkušnjah dvostranskih in večstranskih sporazumov med državami članicami za skupno razvite zmogljivosti.

Da ne bi prišlo do oviranja sodelovanja, bi moralo to delo olajšati opredelitev jasnih in enostavno izvedljivih postopkov. Opredeliti bi bilo treba učinkovite ukrepe za nadzor nad izvozom, da bi se proizvodom, ki jih financira Evropski obrambni sklad, zagotovil ustrezen in konkurenčen dostop do mednarodnih trgov, hkrati pa bi se ohranile suverene odločitve držav članic, ob polnem spoštovanju njihovih ustreznih pravnih obveznosti in ob upoštevanju njihovih nacionalnih varnostnih interesov. Da bi ohranila privlačnost projektov za skupne obrambne zmogljivosti, Komisija države članice poziva, naj si prizadevajo za pristop, v skladu s katerim se načeloma ne bi medsebojno ovirale pri izvozu vojaške opreme in tehnologij, razvitih v sodelovanju, v tretje države. To bi lahko veljalo za predvideni izvoz opreme ali tehnologije, ki vsebuje sestavne dele iz druge države članice, ki presegajo določen prag de minimis.

6.Krepitev obrambne razsežnosti vesolja na ravni EU

Vesolje je strateško območje za svobodo delovanja in varnost EU. Hkrati je to vse bolj zasičeno in sporno območje, ki ga zaznamuje vse večje merjenje moči med velesilami.

Nujno se je treba spoprijeti s temi izzivi. Nova vesoljska strategija EU za varnost in obrambo, ki jo države članice trenutno preučujejo v okviru strateškega kompasa, bi morala prispevati k oblikovanju skupnega razumevanja tveganj in groženj, povezanih z vesoljem, razvoju ustreznih odzivov za boljši in hitrejši odziv na krize, krepitvi naše odpornosti ter polnemu izkoriščanju koristi in priložnosti, povezanih z vesoljem. Brez poseganja v vsebino prihodnje skupne strategije bodo obravnavani naslednji ukrepi:

Prvič, vesoljska sredstva EU 27 bi bilo treba dodatno zaščititi, da se okrepi odpornost EU v vesolju in njena odpornost proti nevarnostim, ki izvirajo iz vesolja.

Komisija in visoki predstavnik v skupnem sporočilu o upravljanju vesoljskega prometa 28 določata konkretne usmeritve o tem, kako povečati zaščito vesoljskih sredstev EU in spodbujati bolj trajnostno rabo vesolja. Komisija bo zlasti okrepila svoja sredstva za nadzor v vesolju z okrepljenimi storitvami na področju nadzora in spremljanja v vesolju ter razvojem povezanih tehnologij, kot sta samodejno izogibanje trčenju ali umetna inteligenca.

Komisija bo tudi še naprej podpirala razvoj projektov, povezanih s spremljanjem razmer v vesolju (SSA) in zmogljivostmi zgodnjega opozarjanja za obrambo. Takšni projekti bodo prispevali k naprednim zmogljivostim poveljevanja in kontrole v vesolju (SC2), okrepljenim senzorjem spremljanja razmer v vesolju ter sistemu zgodnjega opozarjanja pred grožnjami balističnih izstrelkov in novimi hiperzvočnimi grožnjami 29 .

Drugič, Komisija bo v sodelovanju z visokim predstavnikom okrepila varnostno in obrambno razsežnost obstoječe in prihodnje vesoljske infrastrukture EU.

Regulirana javna storitev sistema Galileo (PRS) 30 ponuja navigacijsko storitev, ki je omejena na uporabnike, ki jih pooblasti vlada, za občutljive aplikacije. Za to je potrebna visoka raven kontinuitete storitve z uporabo močnih, šifriranih signalov, zlasti na področju varnosti in obrambe. PRS je zasnovana za zagotavljanje neomejene in neprekinjene storitve po vsem svetu. To je jasen dokaz, da lahko skupna infrastruktura pod civilnim nadzorom zadosti obrambnim in varnostnim potrebam.

Predlog uredbe o vzpostavitvi programa Unije za varno povezljivost za obdobje 2022–2027 31 , ki se sprejema skupaj s tem sporočilom kot del vesoljskega svežnja, bo z varnim vladnim komuniciranjem okrepil odpornost EU na področju povezljivosti. Že od samega začetka bo vključeval obrambne zahteve v smislu odpornosti, konstelacija v nizkozemeljski tirnici pa bo priložnost za prevoz koristnega tovora, ki bo prispeval k drugim komponentam vesoljskega programa EU. Sistem bo temeljil na GOVSATCOM in sinergijah z Evropskim obrambnim skladom.

Pri razvoju programa Copernicus bi bilo treba v največji možni meri upoštevati tudi obrambne zahteve, pri čemer bi bilo treba posebno pozornost nameniti potrebnim ravnem varnosti in uspešnosti, vse pa bi moralo temeljiti na pravem upravljanju, ki temelji na zaupanju. 

Komisija bo v podporo razvoju obrambne razsežnosti obstoječe in prihodnje vesoljske infrastrukture EU podpirala razvoj vesoljskih obrambnih zmogljivosti prek Evropskega obrambnega sklada. Do zdaj je bilo v okviru Evropskega obrambnega sklada in njegovih predhodnih programov dodeljenih približno 130 milijonov EUR za financiranje ukrepov, povezanih z vesoljem.

Ker Komisija podpira razvoj sodelovalnih platform za prihodnje obrambne izzive, si prizadeva tudi izboljšati njihovo uspešnost z najboljšo uporabo obstoječih in prihodnjih evropskih vesoljskih sredstev. Projekt Galileo za obrambo EU (GEODE) se na primer sofinancira s 44 milijoni EUR 32 in je namenjen razvoju evropskih standardiziranih vojaških sprejemnikov za satelitsko navigacijo, ki so združljivi s PRS Galileo. Več kot 22 milijonov EUR bo vloženih tudi v okrepitev senzorjev ter poveljevanje in kontrolo (C2) za vojaški nadzor in situacijsko zavedanje EU v vesolju ter razvoj zmogljivosti za zgodnje opozarjanje, ki temelji na vesoljski tehnologiji.

V okviru delovnega programa Evropskega obrambnega sklada za leto 2021 bo Evropski obrambni sklad 50 milijonov EUR namenil nadzoru vesoljskih in zemeljskih sredstev v zvezi z navigacijskim vojskovanjem (NAVWAR) ter evropskim tehnologijam za satelitske komunikacije, odporne proti motenju.

Tretjič, Komisija si bo prizadevala za zmanjšanje s tem povezanih strateških odvisnosti EU od kritičnih tehnologij, npr. na področju čipov, kvantne tehnologije in umetne inteligence. V ta namen bo Komisija čim bolj povečala sinergije s pobudami, povezanimi z vesoljem, ki se izvajajo v okviru obstoječih instrumentov, ki jih vodi Komisija (vključno z Evropskim obrambnim skladom, programom Obzorje Evropa 33 , vesoljskim programom, Evropskim svetom za inovacije in programom InvestEU), ter izkoristila opazovalnico za kritične tehnologije. Komisija bo okrepila tudi odpornost s tem povezanih evropskih dobavnih verig, da bi zagotovila celovitost, varnost in delovanje vesoljskih infrastruktur.

Četrtič, Komisija bo v sodelovanju z visokim predstavnikom in v skladu z njunima zadevnima mandatoma sedanji mehanizem za odzivanje na grožnje v okviru sistema Galileo 34 razširila na sisteme in storitve v okviru drugih komponent vesoljskega programa EU. To bo dodatno okrepilo varnostno upravljanje vesoljskih infrastruktur EU za boljše odzivanje na grožnje in spodbujalo ustrezno upravljanje, ki ga bodo vzpostavili zadevni akterji. Izboljšalo se bo tudi situacijsko zavedanje na ravni EU z boljšo uporabo vesoljskih podatkov v tesnem sodelovanju z državami članicami in s sistematičnim sodelovanjem med ustreznimi agencijami/organi, ki upravljajo infrastrukture EU.

Komisija in visoki predstavnik bosta prispevala tudi k prizadevanjem držav članic za nadaljnje povečanje medsebojne pomoči in mehanizmov za odzivanje na krizne razmere, tudi z vajami in krepitvijo pripravljenosti na grožnje, spodbujanjem interoperabilnosti in podpiranjem skupne strateške kulture.

7.Krepitev evropske odpornosti 

Evropa mora okrepiti svojo odpornost, da bo lahko preprečevala prihodnje pretrese, se zaščitila pred njimi in jih vzdržala. Zaradi notranjih povezav z nacionalnimi varnostnimi in obrambnimi politikami so za obravnavanje teh groženj odgovorne predvsem države članice. Vendar so nekatere ranljivosti skupne vsem državam članicam in nekatere grožnje segajo prek meja, kot so ogrožanje čezmejnih omrežij ali infrastruktur ter podnebne spremembe.

Cilj pristopa EU je vključiti zunanjo in notranjo razsežnost v neprekinjen tok. Združuje nacionalne in vseevropske civilne in vojaške vidike za spodbujanje konkretnih rešitev, hkrati pa omogoča večjo odpornost in nadaljnjo operativno učinkovitost.

7.1.Preprečevanje hibridnih groženj

Leta 2020 so bile hibridne grožnje v strategiji EU za varnostno unijo 36 opredeljene kot eno od prednostnih področij, ki jih je treba obravnavati, da bi se okrepila varnost EU. Strategija določa podlago za prenovljen pristop k tem nenehno spreminjajočim se grožnjam, ki zajema celoten spekter ukrepov – od zgodnjega odkrivanja, analize, ozaveščanja, krepitve odpornosti in preprečevanja do odzivanja na krize in obvladovanja posledic.

Evidentiranje ukrepov 37 , povezanih s krepitvijo odpornosti in preprečevanjem hibridnih groženj, vključuje več kot dvesto orodij in ukrepov na ravni EU, od katerih veliko večino vodi ali podpira Komisija. Predlogi Komisije na različnih področjih, vključno z aktom o digitalnih storitvah 38 , predlogom direktive o odpornosti kritičnih subjektov 39 in revidiranim mehanizmom Unije na področju civilne zaščite 40 , bodo dodatno prispevali k temu vse večjemu številu razpoložljivih orodij EU za preprečevanje hibridnih groženj.

Odpornost je eden glavnih stebrov za preprečevanje hibridnih groženj. V skupnem delovnem dokumentu služb Komisije iz januarja 2022 41 je bilo opredeljenih 53 temeljev odpornosti 42 na ravni EU. Ta opredelitev, napovedana v strategiji za varnostno unijo, je bila ključni prvi korak za spremljanje in objektivno merjenje napredka na tem področju.

V zvezi s tem bodo službe Komisije, Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) in Generalni sekretariat Sveta novembra 2022 izvedli vzporedne in usklajene vaje „EU Integrated Resolve“, med drugim za obravnavanje hibridnih groženj, vključno z njihovo kibernetsko razsežnostjo. Ta vaja bo potekala pod splošno odgovornostjo visokega predstavnika ob sodelovanju držav članic in agencij EU ter v vzporedni in usklajeni obliki (PACE) z Natom.

Komisija se je prilagodila tudi hitro spreminjajoči se naravi groženj. Po krizi na meji EU z Belorusijo je predlagala ukrepe za preprečevanje instrumentalizacije migracij, vključno z uvrstitvijo prevoznikov, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi ali trgovino z ljudmi v EU, na črni seznam 43 .

Pandemija COVID-19 je pokazala, da je treba okrepiti usklajeno ukrepanje na ravni EU v odziv na izredne zdravstvene razmere. V času, ko bi lahko kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje ogrozile javno zdravje, je Evropski organ za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere (HERA) osrednji element za krepitev pripravljenosti in odzivanja EU na resne čezmejne grožnje za zdravje, saj omogoča hitro razpoložljivost potrebnih protiukrepov, dostop do njih in njihovo distribucijo. Na podlagi izkušenj iz zgodnjih faz pandemije se bo nadaljevalo delo za okrepitev vojaške pomoči civilnim organom v zvezi s tem.

7.2.Krepitev kibernetske varnosti in kibernetske obrambe 

Boj proti kibernetskim grožnjam je eden najbolj zapletenih varnostnih in obrambnih izzivov danes, zlasti glede na njihovo vedno večje število in vpliv, hkrati pa so državni akterji razvili posebne izpopolnjene zmogljivosti.

EU mora zaščititi kritična omrežja in informacijske sisteme ter prevzeti vodilno vlogo pri zagotavljanju varnosti, stabilnosti in odpornosti ter svobode svetovnega interneta. Okrepiti moramo kibernetsko varnost in kibernetsko obrambo v Evropi z okrepitvijo našega sodelovanja, učinkovitejšimi naložbami v napredne zmogljivosti in določitvijo ustreznih pravil, ki bodo omogočala boljšo povezanost vseh razsežnosti kibernetskega prostora. Ta prizadevanja bi se morala osredotočati na zaščito državljank in državljanov, podjetij in interesov EU, odkrivanje zlonamernih kibernetskih dejavnosti in odvračanje od njih ter obrambo pred kibernetskimi napadi, s čimer bi prispevali k mednarodni varnosti in stabilnosti ter utrdili potencial EU za kibernetsko odvračanje.

Komisija in visoki predstavnik sta v strategiji EU za kibernetsko varnost iz decembra 2020 44 že določila ambiciozne ukrepe, ki prispevajo k tem ciljem. Povečanje odpornosti EU omogočajo številni pomembni instrumenti, zlasti Direktiva o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (NIS) 45 , Akt o kibernetski varnosti 46 , Direktiva o napadih na informacijske sisteme 47 , ter izvajanje nabora orodij EU na področju kibernetske varnosti omrežja 5G 48 , priporočilo o „načrtu“ za usklajeni odziv na velike kibernetske incidente in krize 49 ter okvir politike EU za kibernetsko obrambo [posodobljen leta 2018] 50 . Komisija je sprejela tudi delegirani akt 51 na podlagi direktive o radijski opremi 52 , ki določa pravne zahteve za zaščitne ukrepe na področju kibernetske varnosti, ki jih bodo morali proizvajalci upoštevati pri zasnovi in proizvodnji radijske opreme. Nazadnje je objavila priporočilo za skupno kibernetsko enoto 53 , decembra 2020 pa je predložila predlog za spremembo direktive o kibernetski varnosti 54 , ki jo sozakonodajalca zdaj preučujeta. Komisija bo v skladu s to ravnjo ambicij v kratkem predstavila predloge za okrepitev kibernetske in informacijske varnosti institucij, organov in agencij EU.

Večletni delovni program programa Digitalna Evropa in Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE – Digitalni sektor) za obdobje 2021–2025 bo podprl uvedbo varne kvantne komunikacijske infrastrukture (Euro QCI). IPE bo podpiral tudi drugo kritično komunikacijsko infrastrukturo, vključno z nekaterimi hrbteničnimi infrastrukturami med državami članicami in s tretjimi državami, opremljenimi v skladu z najvišjimi varnostnimi standardi.

Za dopolnitev teh instrumentov ter nadaljnje zmanjšanje napadne površine in izpostavljenosti tveganju bi bilo treba okrepiti varnost in standardizacijo proizvodov in storitev, povezanih z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo. To velja zlasti za varnost kritičnih komponent strojne in programske opreme. Komisija zato pripravlja nove predloge o določitvi horizontalnih varnostnih zahtev, ki bodo tvorili osrednji del akta o kibernetski odpornosti, napovedanega v govoru o stanju v Uniji 55 . V tem kontekstu bi lahko razmislili o obrambni razsežnosti, zlasti v zvezi z morebitnim razvojem skupnih ali hibridnih standardov kibernetske varnosti.

Za nadaljnjo krepitev tehnoloških zmogljivosti EU in njenih akterjev na področju kibernetske obrambe (predvsem obrambnih sil držav članic) si bo treba prizadevati za večje sodelovanje med ustreznimi akterji pri načrtovanju civilnih in obrambnih naložb za razvoj ustreznih tehnologij ter njihovo uporabo. Industrijski, tehnološki in raziskovalni kompetenčni center za kibernetsko varnost ter mreža koordinacijskih centrov (CCCN) 56 bosta leta 2022 sprejela strateško agendo za kibernetske naložbe. Ta agenda bi lahko zajemala morebitne sinergije med civilnimi in obrambnimi tehnologijami ter morebitne uporabe tehnologij z dvojno rabo, s čimer bi se usklajeno in ob spoštovanju ustreznih pravil upravljanja iskale sinergije z drugimi programi EU, vključno s programom Obzorje Evropa, programom Digitalna Evropa in Evropskim obrambnim skladom.

Komisija je šestim projektom kibernetske obrambe že namenila 38,6 milijona EUR 57 . Ta proračun med drugim podpira razvoj evropske platforme za situacijsko zavedanje v kibernetskem prostoru in projekta o tehnologijah za varno in odporno komunikacijo. Evropski obrambni sklad bo še naprej podpiral razvoj kibernetskih zmogljivosti za obrambo. Leta 2021 sta bila v okviru Evropskega obrambnega sklada objavljena dva posebna razpisa za finančna sredstva v višini 33,5 milijona EUR. Čeprav vsi projekti na področju obrambnih zmogljivosti vključujejo kibernetsko razsežnost, bo kibernetska obramba v prihodnjih letih ostala prednostna naloga Evropskega obrambnega sklada.

Za boljšo pripravo na morebitne velike incidente in krize v Uniji je bistveno okrepljeno usklajevanje, da se zagotovi situacijsko zavedanje, hitro opredelijo morebitne potrebe in viri za odzivanje ter uskladi učinkovito komuniciranje med ustreznimi akterji na ravni držav članic in EU, da se ublažijo morebitni učinki v Uniji.

Da bi Komisija pospešila odkrivanje zlonamernih kibernetskih dejavnosti in izboljšala situacijsko zavedanje, si skupaj z državami članicami prizadeva za vzpostavitev čezmejnih platform za izmenjavo obveščevalnih podatkov o kibernetskih grožnjah, hkrati pa krepi zmogljivosti centrov za varnostne operacije na nacionalni ravni po vsej EU. Cilj teh čezmejnih platform je omogočiti izmenjavo podatkov o kibernetskih grožnjah iz različnih virov ter orodij in zmogljivosti, in sicer v velikem obsegu in v zaupanja vrednem okolju. Opremljeni bodo z izjemno varnimi orodji in izjemno varno infrastrukturo naslednje generacije. To bi moralo omogočiti izboljšanje skupnih zmogljivosti za odkrivanje in pravočasno opozarjanje organov in ustreznih subjektov. Ti ukrepi bodo upravičeni do finančne podpore iz programa Digitalna Evropa, zlasti prek skupnega javnega naročanja za razvoj in delovanje centrov EU za varnostne operacije, vključno z naprednimi orodji in infrastrukturami, ter razpisa za nepovratna sredstva za podporo zmogljivostim centrov za varnostne operacije v državah članicah. Naslednji korak bi lahko bilo spodbujanje civilnega in vojaškega sodelovanja na nacionalni ravni na tem področju, in sicer skupaj z državami članicami.

Povečati bi bilo treba stopnjo sodelovanja na področju kibernetske varnosti med državami članicami pri odzivanju na incidente, tudi z morebitnim sodelovanjem med civilnimi in obrambnimi skupinami za odzivanje. Cilj skupne kibernetske enote je združiti vse ustrezne skupnosti za kibernetsko varnost (tj. diplomatske in civilne skupnosti, skupnosti na področju kazenskega pregona ter obrambe), da bi se zagotovil usklajen odziv EU na velike kibernetske incidente in krize ter ponudila pomoč pri okrevanju po teh napadih. Zato bi lahko vojska prek skupne kibernetske enote strukturno sodelovala in se usklajevala z drugimi skupnostmi za kibernetsko varnost.

Razvoj kibernetskih znanj in spretnosti s skupnim usposabljanjem in vajami je prav tako ključnega pomena za učinkovito odpornost na kibernetske napade, saj izboljšuje kibernetske zmogljivosti, razvija skupno razumevanje in gradi skupno zmogljivost odzivanja. Če se države članice tako odločijo, bi lahko razmislile o okrepljenem civilno-vojaškem sodelovanju pri kibernetskem usposabljanju in skupnih vajah na podlagi Evropske akademije za varnost in obrambo ter programov Evropske obrambne agencije za izobraževanje, usposabljanje in vaje na področju kibernetske varnosti.

7.3.Krepitev vojaške mobilnosti

EU z izvajanjem akcijskega načrta za vojaško mobilnost že sprejema pomembne ukrepe za povečanje mobilnosti vojaškega osebja, materiala in opreme v EU in zunaj nje, s čimer krepi našo sposobnost hitrega odzivanja na krizo ali izvajanja rutinskih dejavnosti, kot so vaje. Vojaška mobilnost je tudi vodilni projekt v okviru sodelovanja med EU in Natom.

Vojaška mobilnost je s proračunom EU za obdobje 2021–2027 v višini 1,69 milijarde EUR za podporo prometne infrastrukture z dvojno rabo ključni element novega Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE) 58 . Delovni program za obdobje 2021–2023 vključuje letni namenski proračun v višini 330 milijonov EUR, prvi razpisi za zbiranje predlogov pa so bili objavljeni septembra 2021.

Vojaška mobilnost je tudi tema delovnega programa Evropskega obrambnega sklada za leto 2021. Razvoj digitalnega sistema za varno in hitro izmenjavo informacij v zvezi z vojaško mobilnostjo je ena od dveh tem razpisa za zbiranje predlogov o vojaških in logističnih sistemih z okvirnim proračunom v višini 50 milijonov EUR za celoten razpis.

Komisija je 14. decembra 2021 predlagala revizijo uredbe o vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T). Cilj predloga je med drugim okrepiti standarde za civilno in vojaško mobilnost ter razširiti zemljevide TEN-T na nove poti, ki so pomembne za vojaško mobilnost.

Komisija si bo še naprej prizadevala prispevati k vojaški mobilnosti znotraj in zunaj EU, tudi tako, da jo bo obravnavala v ustreznih zakonodajnih predlogih in pobudah, zlasti na področju prometa in čezmejnih postopkov.

7.4.Obravnavanje izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami, za obrambo

Podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti pomenijo nove grožnje za varnost. Ohranjanje operativne učinkovitosti je sicer še naprej prednostna naloga, se pa mora obrambni sektor spopasti z izzivom prilagajanja varnostnim učinkom podnebnih sprememb, vključno z delovanjem v bolj skrajnih podnebnih razmerah, ter prispevati k blažitvi podnebnih sprememb v okviru zadevnih politik EU, zlasti evropskega zelenega dogovora. Izboljšanje energijske učinkovitosti, povečanje uporabe energije iz obnovljivih virov, kjer je to mogoče, in zmanjšanje emisij v tem sektorju bi morali biti vključeni v naša skupna prizadevanja za podnebno nevtralnost do leta 2050, zaščito biotske raznovrstnosti in okrepljeno krožno gospodarstvo.

Krožni sistemi imajo lahko velike koristi za obrambno industrijo in javna naročila, saj izboljšujejo učinkovito rabo virov, povečujejo odprto strateško avtonomijo za nekatere kritične materiale ter podaljšujejo in optimizirajo uporabnost obrambne opreme 59 . Opredeljene in podprte bodo možnosti za izboljšanje zasnove za razstavljanje, zbiranje sestavnih delov, popravilo, obnavljanje in ponovno izdelavo obrambne opreme. Enako velja tudi za možnosti nadgradnje obrambne opreme, da bo lahko ta še naprej delovala v vse bolj ostrih okoljskih razmerah na operativnih območjih.

V zvezi s tem je Komisija zavezana k izvajanju skupnega časovnega načrta EU za podnebne spremembe in obrambo 60 iz leta 2020, o čemer bodo službe Komisije v prvi polovici leta 2022 skupaj z ESZD in Evropsko obrambno agencijo predstavile prvo letno poročilo o napredku. V delovnem programu Evropskega obrambnega sklada 61 za leto 2021 so že opredeljene teme, povezane z upravljanjem z energijo in energijsko učinkovitostjo. Za posebni razpis za podporo raziskavam in razvoju obrambnih tehnologij in proizvodov, ki obravnavajo te teme, je bilo namenjenih 133 milijonov EUR. Podobna prizadevanja se krepijo v okviru Nata in ZN ter v Združenih državah in pri drugih partnerjih, zato bo EU okrepila dialog med osebjem na področju povezav med podnebjem, varnostjo in obrambo.

8.Zaključek

EU mora v svetu, ki je bolj kompleksen, konflikten, konkurenčen in povezan kot kdaj koli prej, še okrepiti svoja prizadevanja za obrambo svojih strateških interesov in vrednot. Prihodnji strateški kompas EU za varnost in obrambo bo določil ambiciozne cilje za dolgoročno varnost in obrambo Evrope, h katerim to sporočilo dejavno prispeva.

Zato je Komisija opredelila naslednja glavna nova področja za nadaljnjo krepitev konkurenčnosti evropskega obrambnega trga:

—razmislek, kako nadalje spodbujati naložbe držav članic v ključne strateške zmogljivosti in kritične spodbujevalce, ki se razvijajo in/ali javno naročajo znotraj okvirov sodelovanja Evropske unije,

—nadaljnje spodbujanje skupnega javnega naročanja obrambnih zmogljivosti, razvitih s sodelovanjem znotraj EU, vključno z oprostitvijo plačila DDV in morebitno okrepitvijo bonusov Evropskega obrambnega sklada,

—pozivanje držav članic, naj si še naprej prizadevajo za racionalizirane in bolj usklajene prakse nadzora nad izvozom orožja, zlasti obrambnih zmogljivosti, razvitih v okviru sodelovanja EU.

Komisija bo izvajala tudi že začete pobude, ki so ključni spodbujevalci za evropsko obrambo, kot sta Evropski obrambni sklad in vojaška mobilnost, ter tiste, ki so bistvene za krepitev evropske odpornosti, zlasti v vesolju, za preprečevanje hibridnih groženj, krepitev kibernetske varnosti in obravnavanje izzivov podnebnih sprememb, povezanih z obrambo.

Tudi v prihodnje bo pripravljena preučiti nadaljnje korake glede na doseženi napredek ter razvoj groženj in izzivov, s katerimi se bo Unija soočala v prihodnosti.

(1)

Vključno z Evropskim obrambnim skladom, stalnim strukturnim sodelovanjem (PESCO) in usklajenim letnim pregledom na področju obrambe (CARD).

(2)

PE/11/2021/INIT.

(3)

Kot članico Evropskega gospodarskega prostora.

(4)

Vključno s podizvajalci.

(5)

V okviru predhodnega programa, tj. evropskega programa za razvoj obrambne industrije (EDIDP), so v letu 2020, za katerega so na voljo rezultati, MSP predstavljala 35 % subjektov in prejela 30 % skupnega financiranja v okviru 26 projektov, in sicer pred upoštevanjem sodelovanja podizvajalcev, ki so pogosto MSP.

(6)

Evropski program za razvoj obrambne industrije (EDIDP).

(7)

Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti.

(8)

COM(2022) 61 final.

(9)

COM(2021) 350 final.

(10)

COM(2021) 70 final.

(11)

V zvezi s polprevodniki glej priloženi Kažipot za tehnologije, kritične za varnost in obrambo, oddelek 2.2, in sporočilo Komisije „Akt o čipih za Evropo“, COM(2022) 45 final.

(12)

V povezavi z ustreznimi službami Komisije in Evropsko obrambno agencijo.

(13)

V skladu s predlogi Komisije COM(2021) 577 z dne 16. septembra 2021 o okviru ukrepov za zagotovitev dobave v krizi pomembnih zdravstvenih protiukrepov v primeru izrednih razmer v javnem zdravju, COM(2021) 660 z dne 13. oktobra 2021 o spopadanju z naraščajočimi cenami energije in COM(2021) 350 o posodobitvi nove industrijske strategije.

(14)

Novembra 2007 je ministrski usmerjevalni odbor EDA odobril štiri skupna merila za naložbe, vključno s 35 % skupnih izdatkov za opremo za nabavo opreme v okviru evropskega sodelovanja.

(15)

  EUR-Lex - 32021H1117(01) - SL - EUR-Lex (europa.eu)

(16)

Razen DK.

(17)

Na podlagi podatkov, ki jih je predložilo enajst držav članic.

(18)

Člen 13 Direktive 2009/81/ES.

(19)

2019/C 157/01.

(20)

V skladu z večnacionalnimi silami, predvidenimi v členu 42(3) Pogodbe o Evropski uniji.

(21)

Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture je posebna pravna oblika, ki olajšuje vzpostavitev in delovanje raziskovalnih infrastruktur, ki so v evropskem interesu.

(22)

Poleg zahteve za upravičenost iz člena 21(3)(a) uredbe o Evropskem obrambnem skladu, ki zahteva namero usklajenega naročila končnega proizvoda ali uporabe tehnologije.

(23)

Člen 17 uredbe o Evropskem obrambnem skladu.

(24)

Vmesno ocenjevanje se opravi najpozneje v štirih letih (2025) od začetka obdobja izvajanja Sklada v skladu s členom 29 uredbe o vzpostavitvi Evropskega obrambnega sklada.

(25)

Skupno stališče 2008/944/SZVP.

(26)

V okviru podskupine za izvoz konvencionalnega orožja (COARM) Delovne skupine za neširjenje orožja in izvoz orožja. 

(27)

Vesoljski program EU ima štiri sestavne dele: Galileo/EGNOS za ugotavljanje položaja, navigacijo in določanje točnega časa, Copernicus za opazovanje Zemlje, GOVSATCOM za varne vladne satelitske komunikacije in SSA za spremljanje razmer v vesolju.

(28)

JOIN(2022) 4 final.

(29)

Te projekte podpirajo Evropski obrambni sklad in njegovi predhodni programi.

(30)

Sklep št. 1104/2011/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravilih za dostop do regulirane javne storitve, ki jo zagotavlja globalni navigacijski satelitski sistem, vzpostavljen v okviru programa Galileo (UL L 287, 4.11.2011).

(31)

COM(2022) 57 final.

(32)

V okviru evropskega programa za razvoj obrambne industrije (EDIDP).

(33)

Izraz „Obzorje Evropa“ v tem dokumentu se nanaša na posebni program za izvajanje programa Obzorje Evropa in Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo; dejavnosti, ki se izvajajo v njunem okviru, so osredotočene izključno na uporabo v civilne namene.

(34)

Kot je določeno v Uredbi o Vesoljskem programu EU 2021/696 in Sklepu Sveta (SZVP) 2021/698 z dne 30. aprila 2021 o varnosti sistemov in storitev, ki so nameščeni, delujejo in se uporabljajo v okviru Vesoljskega programa Unije in lahko vplivajo na varnost Unije.

(35)

Storitev programa Copernicus, podobna PRS.

(36)

COM(2020) 605.

(37)

SWD(2020) 152 final.

(38)

COM(2020) 825 final.

(39)

COM(2020) 829 final.

(40)

Uredba (EU) 2021/836 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2021.

(41)

SWD(2022) 21 final.

(42)

Referenčna merila, ki zajemajo situacije, ko je to izhodiščna točka, pa tudi predvideni cilj ali nasvet o minimalnih zahtevah.

(43)

COM(2021) 753 final.

(44)

JOIN(2020) 18 final.

(45)

Direktiva (EU) 2016/1148 o varnosti omrežij in informacijskih sistemov (NIS).

(46)

Uredba (EU) 2019/881 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o Agenciji Evropske unije za kibernetsko varnost (ENISA) in o certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013.

(47)

Direktiva 2013/40/EU (12. 8. 2013).

(48)

COM(2020) 50 final.

(49)

Priporočilo Komisije (EU) 2017/1584 z dne 13. septembra 2017 o usklajenem odzivu na velike kibernetske incidente in krize (C(2017) 6100).

(50)

14413/18 (19. 11. 2018).

(51)

C(2021) 7672.

(52)

Direktiva 2014/53/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o harmonizaciji zakonodaj držav članic v zvezi z dostopnostjo radijske opreme na trgu.

(53)

C(2021) 4520 final.

(54)

COM(2020) 823 final.

(55)

Govor o stanju v Uniji 2021 – Okrepimo dušo naše Unije – 15. september 2021.

(56)

PE/28/2021/INIT.

(57)

V okviru evropskega programa za razvoj obrambne industrije (EDIDP),

(58)

Uredba (EU) 2021/1153 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2021 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope ter razveljavitvi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) št. 283/2014.

(59)

  IF CEED (europa.eu) („Inkubacijski forum o krožnem gospodarstvu v evropski obrambi“ Circular defence – News & insight („Krožna obramba – novice in vpogled“) – Cambridge Judge Business School

(60)

12741/20.

(61)

V uredbi o Evropskem obrambnem skladu je navedeno, da „Sklad prispeva k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in k doseganju krovnega cilja, da se 30 % proračunskih odhodkov Unije nameni podpiranju podnebnih ciljev“.