Prieiga prie Europos Sąjungos teisės
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">Daugiau apie eksperimentines funkcijas</a>
Pasirinkite eksperimentines funkcijas, kurias norite išbandyti
„EUR-Lex“
Prieiga prie Europos Sąjungos teisės

Šis dokumentas gautas iš interneto svetainės „EUR-Lex“

Jūs esate čia
Jeigu ieškote tikslaus žodžių junginio, įrašykite jį tarp "angliškų kabučių". Ieškomo termino dalį pakeiskite žvaigždute (*), kad rastumėte jo variantus (skaidrum*, 32019R*). Klaustukas (?) pakeičia vieną ieškomo termino ženklą, kad būtų rasta įvairių vienu ženklu besiskiriančių terminų (pavyzdžiui, įvedus „?ilti“ bus ieškoma žodžių „dilti“, „kilti“, „pilti“, „tilti“ ir pan.).
Paieškos patarimai
Reikia daugiau paieškos galimybių? Pasinaudokite šia paieškos galimybe – Išplėstinė paieška

Dokumentas 52022AE5991

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Stanje energetske unije 2022 (v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov) (COM(2022) 547 final)

    EESC 2022/05991

    UL C 184, 25.5.2023, p. 88—92 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, GA, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

    25.5.2023   

    SL

    Uradni list Evropske unije

    C 184/88

    Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Stanje energetske unije 2022 (v skladu z Uredbo (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov)

    (COM(2022) 547 final)

    (2023/C 184/16)

    Poročevalci: Marcin NOWACKI, Angelo PAGLIARA, Lutz RIBBE

    Zaprosilo

    Evropska komisija, 25. 11. 2022

    Pravna podlaga

    člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije

    Pristojnost

    strokovna skupina za promet, energijo, infrastrukturo in informacijsko družbo

    Datum sprejetja na seji strokovne skupine

    7. 3. 2023

    Datum sprejetja na plenarnem zasedanju

    22. 3. 2023

    Plenarno zasedanje št.

    577

    Rezultat glasovanja

    (za/proti/vzdržani)

    208/4/7

    1.   Sklepi in priporočila

    1.1

    		 Evropska komisija v poročilu o stanju energetske unije za leto 2022 podaja precej optimističen razmislek o sprejetih ukrepih in zastavljenih ciljih v zadnjih mesecih.

    1.2

    		 Iz poročila je razvidno, da se mnogi cilji, ki so pred vojno v Ukrajini veljali za preveč ambiciozne, zdaj obravnavajo kot realistični odzivi na energetsko krizo. Postavlja se vprašanje, zakaj celotna EU varstva podnebja, zanesljive oskrbe z energijo, energetske neodvisnosti in odpornosti evropskega energetskega sistema ni bolj neposredno obravnavala že pred 24. februarjem 2022.

    1.3

    		 Dejstva in številke v sporočilu so poučni, vendar je energetska unija veliko več kot le matematično ali statistično opredeljivi cilji za uvajanje energije iz obnovljivih virov, prihranke energije ali zmanjšanje emisij. Evropski ekonomsko-socialno odbor (EESO) poudarja, da je energetska unija predvsem politični projekt z naslednjimi natančno opredeljenimi političnimi cilji oziroma stremljenji (1):

    (1)

    energetska unija, ki temelji na solidarnosti in zaupanju med državami članicami in v globalnih zadevah nastopa enotno;

    (2)

    integriran energetski sistem, ki omogoča prost čezmejni pretok energije na podlagi konkurence, učinkovito regulacijo in optimalno uporabo virov;

    (3)

    trajnostno nizkoogljično in podnebju prijazno gospodarstvo, ki traja;

    (4)

    močna, inovativna in konkurenčna evropska podjetja, ki razvijajo izdelke in tehnologije, potrebne za doseganje energijske učinkovitosti in nizkih emisij ogljika, da bi zmanjšali stroške, dejavno sodelovali na trgu in zaščitili ranljive odjemalce;

    (5)

    krepitev znanj in spretnosti evropske delovne sile, ki so potrebni za vzpostavitev in upravljanje evropskega energetskega gospodarstva;

    (6)

    pridobivanje zaupanja vlagateljev na podlagi cenovnih signalov, ki odražajo dolgoročne potrebe in cilje politike, kot je, med drugim, predvideno postopno odpravljanje subvencij za fosilna goriva;

    (7)

    oblikovanje energetske unije, ki v središče postavlja državljane, ki prevzemajo odgovornost za prehod energetskega sistema, koristijo nove tehnologije za zmanjšanje svojih stroškov energije in dejavno sodelujejo na trgu, ter v kateri so ranljivi odjemalci zaščiteni.

    V poročilu so opisani ukrepi, ki so bili doslej sprejeti ali načrtovani za uresničevanje teh stremljenj. Vendar EESO obžaluje, da se poročilo ne nanaša nanje, temveč na pet medsebojno dopolnjujočih se in tesno povezanih razsežnosti, ki naj bi zagotovile večjo energetsko varnost, trajnostnost in konkurenčnost. Zaradi tega dvojnega sklopa ciljev oziroma stremljenj na eni strani in razsežnosti na drugi strani je izredno težko spremljati uresničevanje stremljenj, tudi zato, ker se vprašanja postavljanja državljanov v središče energetske unije ali potreba po izpopolnjevanju in preusposabljanju delovne sile omenjajo v okviru več razsežnosti. EESO obžaluje, da je zaradi tega zelo težko spremljati napredek pri uresničevanju ciljev strategije za energetsko unijo.

    1.4

    		 Komisija se v sporočilu ustrezno sklicuje na načrt REPowerEU, ki ga je EESO podprl in s katerim so bili obujeni in okrepljeni instrumenti zelenega dogovora in svežnja „Pripravljeni na 55“, pri čemer je poudarek na diverzifikaciji, prihrankih, zanesljivi oskrbi z energijo in pospeševanju razvoja obnovljivih virov energije. Evropska unija pa je pod hudim pritiskom zaradi sedanje podnebne in energetske krize ter nezanesljivosti, nestabilnosti in nepredvidljivosti oskrbe in cen. Kriza bi bila manj resna, če bi bilo prej sprejetih več ciljno usmerjenih ukrepov in če bi se cilji EU (kot so cilji evropske energetske unije) obravnavali resneje.

    1.5

    		 V skladu s poročilom o stanju energetske unije za leto 2022 je treba po ocenah vložiti 300 milijard EUR javnih sredstev v različne vrste ukrepov za popolno neodvisnost od ruskih fosilnih goriv do leta 2030, kar bo znatno vplivalo na skupni proračun EU. Poleg tega bodo potrebne dodatne zasebne naložbe, vključno z naložbami evropskih državljanov. EESO meni, da je treba ta sredstva porabiti tako, da bi prispevali k doseganju zgoraj navedenih ciljev energetske unije. Poleg tega se zaradi te porabe ne bi smela zmanjšati sredstva za pravični prehod, raziskave in inovacije ali podjetja in potrošnike, ki so prizadeti zaradi naraščajočih cen energije.

    1.6

    		 Največje zvišanje cen energije doslej, ki ga je povzročila ruska invazija v Ukrajini, ima obsežne socialne in gospodarske posledice, vpliva pa tudi na industrijsko in proizvodno strukturo držav. EESO poudarja pomanjkanje jasnega evropskega usklajevanja med energetsko krizo in v okviru odziva na te razmere poziva, naj se oblikuje instrument na podlagi modela evropskega instrumenta za začasno podporo za ublažitev tveganj za brezposelnost v izrednih razmerah (SURE), da bi podprli delavce in podjetja v težavah.

    1.7

    		 Zaradi nedavnih dogodkov se je povečalo potencialno tveganje kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo, kot so energetsko omrežje in elektrarne, ter njihovega sabotiranja. EESO zato priporoča, naj se pripravi in sprejme celovita strategija za zaščito EU pred tovrstnimi grožnjami.

    1.8

    		 Energetska neodvisnost mora ostati glavni srednjeročni strateški cilj držav članic EU, zlasti glede na vojno dogajanje v Ukrajini, pa tudi ob upoštevanju morebitnega nadaljnjega zapletanja mednarodnih razmer. Strateško energetsko avtonomijo razumemo kot politični koncept, ki bi prispeval k oblikovanju prihodnjega energetskega trga EU, na katerem bodo avtonomne odločitve EU zagotavljale energetsko neodvisnost od nezanesljivih dobaviteljev. EESO obžaluje, da ta tema v poročilu ni ustrezno obravnavana in ostaja v ozadju, poudarek pa je izključno na neodvisnosti od uvoza energije iz Rusije.

    1.9

    		 Da bi dosegli cilje strateške neodvisnosti EU, EESO poziva Svet in Komisijo, naj oblikujeta ustrezne instrumente, tudi z ustanovitvijo evropskega sklada za suverenost, s katerimi bi okrepili naložbe v čiste domače energetske tehnologije in energetsko infrastrukturo. Hkrati je bistveno spodbujati države članice k optimalni in učinkoviti uporabi sredstev za razvoj čiste energije. Takšna strategija mora vključevati tudi smernice, kako spodbujati podjetja, institucije skupnosti, državljane in energetske skupnosti k večjim naložbam. Kaže, da instrumenti in viri, ki so trenutno na voljo, ne zadoščajo za glavne izzive, ki jih je treba obravnavati. EESO poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni vplivu novih virov in oskrbe na okolje, pa tudi novim odvisnostim od tretjih držav.

    1.10

    		 EESO predlaga, da se pri vzpostavljanju energetske neodvisnosti uporabi pristop od spodaj navzgor, saj bo na ta način lažje doseči cilje iz točke 1.3.

    1.11

    		 Zelenega dogovora še ne spremljajo enakovredne socialne politike, s katerimi bi zagotovili, da bo prehod pravičen. Glede na to, da bodo procesi prehoda močno vplivali na zaposlovanje in industrijske sisteme, EESO obžaluje, da v poročilu ni ustrezno upoštevano, kako pomembne so celovite politike na področjih zaposlovanja, znanj in spretnosti ter socialnih vprašanj. Naložbe v izobraževanje, preusposabljanje in izpopolnjevanje je treba obravnavati kot socialno-ekonomsko odgovornost.

    2.   Splošne ugotovitve

    2.1

    		 Najboljši odgovor na pretrese v oskrbi, ki jih je povzročila ruska agresija na Ukrajino, in tudi odgovor, ki bi bil najbolj v skladu s strateškimi cilji Evropske unije, bi bil energetski sistem izključno na podlagi domače čiste energije. EESO se zaveda, da ni enotnega mnenja o tem, ali bi ta cilj sploh lahko dosegli, vendar bi bili v predvidenem scenariju glavni koristi takšnega energetskega sistema popolna neodvisnost in velika odpornost. Po refinanciranju naložb v osnovna sredstva, tj. naložb v obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, pametne tehnologije, čisti promet in energijsko učinkovitost, bi takšen energetski sistem končnemu potrošniku nudil cenovno najdostopnejšo energijo, hkrati pa bi omogočil krepitev lokalnega in regionalnega gospodarstva ter ustvarjanje več delovnih mest kot v starem sistemu. Vse te koristi so jasno opisane v uvodnih izjavah svežnja Čista energija za vse Evropejce. Energija iz obnovljivih virov teoretično sicer lahko zagotavlja energetsko neodvisnost v operativnem smislu, vendar je treba še poskrbeti, da celotni ekosistem, vključno z materialom za obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, omogoča lokalno proizvodnjo. Vendar je iz poročila o stanju energetske unije očitno, da je evropski energetski sistem še daleč od tega cilja.

    2.2

    		 Zaradi tega stanja je potrebno razločevanje – če EU ne more doseči popolne neodvisnosti, potrebuje strateško neodvisnost. V zvezi s strateško neodvisnostjo bi bilo treba opredeliti, v kolikšni meri se v prihodnje ne bo mogoče izogniti uvozu energije in kaj to pomeni za ranljivost/odpornost evropskega energetskega sistema, vendar odgovora na to ni ne v poročilu o stanju energetske unije ne v drugih strateških dokumentih Komisije.

    2.3

    		 Da bi odgovorili na vprašanje iz točke 2.2, je treba izračunati, kolikšen je prispevek energije iz obnovljivih virov, vključno s shranjevanjem električne energije in upravljanjem povpraševanja ter drugimi možnostmi za prožnost, k zadostitvi povpraševanja v sektorjih električne energije, ogrevanja in prometa (nadomestna moč). Nadomestna moč je delež nameščene zmogljivosti elektrarne, ki je na voljo v danem trenutku. Energija iz obnovljivih virov se proizvaja razpršeno, zato je oceno povsem smiselno začeti na mestu proizvodnje. V skladu s tem pristopom bi bilo treba nadomestno moč najprej oceniti na lokalni ravni (npr. na ravni okrožja) v obliki prispevka, ki ga lahko dosežejo proizvajalci-odjemalci, skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov in drugi proizvajalci. Prav na lokalni ravni je treba uresničevati enega od ciljev ali stremljenj v okviru energetske unije, in sicer postavljanje državljanov v središče energetskega sistema. Naslednji korak bi potekal na regionalni ravni, kjer bi lahko čim bolj uravnotežili primanjkljaje (manj kot 100-odstotna nadomestna moč) in presežke (več kot 100-odstotna nadomestna moč), sledili pa bi še medregionalna, nacionalna in nato evropska raven. Ker energija iz obnovljivih virov pomeni znatne sistemske stroške za energetsko infrastrukturo, je glavni cilj lokalna poraba energije iz obnovljivih virov. V nasprotnem primeru morajo stroške nositi proizvajalci energije.

    2.4

    		 Pristop od spodaj navzgor iz točke 2.3 najbolj ustreza naravi energije iz obnovljivih virov in možnostim za prožnost glede na proizvajalce vseh velikosti, vključno z velikimi elektrarnami in malimi proizvajalci, tudi tako imenovanimi proizvajalci-odjemalci.

    2.5

    		 V okviru energetske unije ima pristop iz točke 2.3 tri osnovne prednosti.

    2.5.1

    		 Prvič, z vidika načrtovanja naložb je treba predvideti, v kolikšnem obsegu bo treba danes in v prihodnje uvažati energijo v EU, saj bo le tako mogoče preprečiti slabe naložbe in zlasti učinek vezanosti. Konkretno povedano, brez navedene analize ni mogoče pravilno ugotoviti, kakšno bo dejansko povpraševanje po utekočinjenem zemeljskem plinu v letih 2025, 2030 in 2035. Če ne bomo ocenili nadomestne moči na lokalni, regionalni, medregionalni in evropski ravni, obstaja tveganje, da bo napačna vsaka odločitev za nakup, zlasti tista, ki temelji na dolgoročnih pogodbah. To je še posebej pomembno, saj so za zagotovitev utekočinjenega zemeljskega plina zdaj potrebne dolgoročne pogodbe. Uspeh energetske unije je odvisen od te analize, ki pa ni bila izvedena.

    2.5.2

    		 Druga prednost analiziranja nadomestne moči energije iz obnovljivih virov, vključno z možnostmi za prožnost, na lokalni, regionalni, medregionalni in evropski ravni je, da bi s tem pripomogli k uresničitvi v prihodnost usmerjenega sistema načrtovanja energetske infrastrukture, ki bi zajemal električno omrežje, omrežje za nizkoogljični plin in sisteme daljinskega ogrevanja. Pri tem je nujno poudariti, da mora biti plinska infrastruktura v Evropi pripravljena na H2, vendar za tako pripravljenost trenutno ni zanesljivih meril. EESO poziva Komisijo, naj začne pripravljati takšne standarde, da bi čim prej predložila predlog.

    2.5.3

    		 Tretja prednost je tesno povezana s točko 1.10, in sicer je treba ponovno razmisliti o stabilnosti sistema. Prihodnji sistem prenosnih in distribucijskih omrežij v Evropi in na ravni držav članic EU bi moral biti ogrodje standardiziranih povezav, ki so medsebojno povezane in zajemajo tako centralno upravljane visokonapetostne vode kot energetske zadruge, temelječe na srednje- in nizkonapetostnih vodih, ki se tržijo. Na lokalni ravni je bistveno, da se uvajanje in poenostavljen razvoj razpršeno proizvedene energije pospešita s pravnimi in organizacijskimi mehanizmi, ki omogočajo uporabo tako imenovanih neposrednih vodov, združevanje kablov in sodelovanje s proizvajalci energije iz obnovljivih virov na podlagi skupnih, opredeljenih načel iz pogodb o odkupu električne energije.

    2.6

    		 Upravljavci prenosnih omrežij na nacionalni ravni so dandanes premalo zainteresirani za razvoj lokalnih omrežij, ki bi povečala prožnost v elektroenergetskem sektorju, saj menijo, da bi lahko destabilizirala elektroenergetski sistem. Upravljavci distribucijskih omrežij se ne spodbujajo k naložbam v lokalna omrežja, saj v sedanjem regulativnem in političnem okolju ni jasnih smernic. Uredba o omrežninah spodbuja le prenos in distribucijo električne energije, za koncepte pametnega upravljanja električne energije pa ni nobenih spodbud. EESO je prepričan, da razvoj energetskih zadrug in model proizvodnje energije s proizvajalci-odjemalci omogočata okrepitev energetske varnosti na lokalni ravni in zmanjšanje obremenitve elektroenergetskega omrežja. Lokalna poraba nestanovitne energije iz obnovljivih virov zmanjšuje pritisk na omrežje, zato bi morala biti najboljša možnost, kadar je gospodarna z viri in stroškovno učinkovita. Proizvajalci-odjemalci in energetske skupnosti (v sodelovanju z distributerji energije, lokalnimi upravami, podjetniki in državljani) lahko uravnotežijo razpoložljive vire in povpraševanje po električni energiji v svojih gospodinjstvih, podjetjih in javnih stavbah, zlasti zaradi razvoja tehnologij za shranjevanje energije in digitalnih tehnologij. EESO opozarja, da lahko pri distributerjih električne energije v zvezi s tem pride do navzkrižja interesov, in poziva pristojne nadzorne organe, naj razmislijo o ukrepih za preprečevanje negativnih učinkov vertikalne integracije.

    2.7

    		 Zaradi primera slabe prakse iz točke 2.6 je še pomembneje slediti pristopu iz točke 2.3, da bi izkoristili vse tri prednosti iz točk 2.5.1, 2.5.2 in 2.5.3. EESO zato poziva Komisijo, naj pripravi predlog o tem, kako bi ta pristop vključila v svojo politiko energetske unije. Da bi dosegli strateški cilj energetske neodvisnosti, če izključimo nujne posege, ki so bili potrebni v zadnjem letu, bo treba stalno spremljati in razvijati naslednja področja:

    —

    ravnovesje obstoječih virov (nafta, plin, obnovljivi in jedrski viri itd.),

    —

    ravnovesje potencialnih virov (raziskovanje, pridobivanje konvencionalnih virov, razvoj inovativnih tehnologij itd.),

    —

    program in hierarhijo optimalnega razvoja različnih virov energije v Evropi; sistem financiranja programa za energetsko neodvisnost.

    Za to je potrebna tudi ocena, katere obstoječe obrate, ki še delujejo, bi bilo treba ohraniti in katere stare vire, vključno s konvencionalnimi zmogljivostmi, bi bilo treba nadomestiti v okviru nemotenega in dopolnilnega postopka. Poleg tega bi bilo treba analizirati koristi in stroške parnega reforminga metana ter tehnologij zajemanja in shranjevanja ogljika/zajemanja in uporabe ogljika.

    2.8

    		 EESO v zvezi s tem ponovno poudarja, da je ključno pospešiti izdajanje dovoljenj za projekte na področju obnovljivih virov energije. To je pomembna naloga, ki jo je s postopkovnega vidika razmeroma lahko izpolniti. Očitno je, da nekatere projekte, zlasti tiste, ki vključujejo velike proizvodne zmogljivosti, upočasnjuje količina birokracije. EESO se zaveda prizadevanj Komisije na tem področju in jih ceni, vendar je treba spremembe končno uresničiti.

    2.9

    		 Komisija bi morala pri izpolnjevanju naloge iz točke 2.5.3 upoštevati tudi strateško povezavo med evropsko energetsko strategijo in potrebo po trdnem, trajnostnem in inovativnem evropskem industrijskem sistemu, ki v poročilih o stanju energetske unije doslej ni bila obravnavana. EESO je v mnenju Stanje energetske unije 2021 (TEN 767) priporočil, naj pridejo pri upravljanju in vodenju energetske unije močneje do izraza sinergije z novo industrijsko strategijo EU. Evropsko komisijo poziva, naj od naslednjega poročila naprej upošteva pomembnost te strateške povezave in zagotovi boljšo usklajenost s poročilom o strateškem predvidevanju.

    2.10

    		 Prav tako se ne v dokumentu ne v prilogah ne upošteva ustrezno osrednja in dejavna vloga državljanov, ki bi morali biti v središču politik. EESO je trdno prepričan, da bi morali državljane postaviti v središče energetske unije, tako da bi jih vključili na trg in bi postali resnični proizvajalci-odjemalci. Koncept proizvajalcev-odjemalcev je treba razširiti, da bo vključeval souporabo energije, virtualno lastno porabo in druge primere proizvodnje-odjemanja, kjer se uporablja javno omrežje. Oblikovalce politik zato poziva, naj podpirajo in spodbujajo vse ukrepe, potrebne za to, da bi ljudje lahko postali proizvajalci-odjemalci energije.

    2.11

    		 Države članice morajo svoje nacionalne energetske in podnebne načrte predložiti do junija 2023. V ta namen morajo prejeti jasno sporočilo s časovnim načrtom, ki bi jim omogočil ustrezno načrtovanje svoje poti med energetskim prehodom, kot je opisano v točki 2.3, ob upoštevanju priporočil iz točk 2.7, 2.8 in 2.9.

    2.12

    		 Načrtovane dejavnosti za oblikovanje nove zasnove trga je treba določiti v okviru zgoraj navedenih vidikov. EESO se strinja, da so potrebni ukrepi za optimizacijo in izboljšanje zasnove trga električne energije v EU, tudi ob upoštevanju prihodnjega razvoja energetskega okolja, kot je opisano v točki 2.3, ter novih nastajajočih tehnologij, geopolitičnega razvoja in izkušenj, pridobljenih med sedanjo krizo. Pozdravlja namero Komisije, da pregleda okvir iz uredbe REMIT, da bi ublažila tveganja zlorabe trga, ter jo poziva, naj sprejme vse potrebne ukrepe za ohranitev delovanja trga in preprečevanje učinkov izkrivljanja cen in špekulacij. Evropski energetski trg ne bi smel delovati tako kot finančni trgi. Notranji energetski trg EU mora odražati realistično sliko razmer v energetskem sistemu v Evropi. EESO opozarja na nedavno poročilo Evropskega računskega sodišča, v katerem ta ugotavlja, da Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) nima dovolj sredstev za spremljanje trga, da bi se preprečile zlorabe, in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo agencija lahko izpolnjevala svoje naloge v zvezi s tem.

    2.13

    		 EESO je zaskrbljen zaradi znižanja subvencij za energijo iz obnovljivih virov v letu 2021, medtem ko subvencije za fosilna goriva ostajajo stabilne. Po krizi so potrebni odločni ukrepi za odpravo „tekmovanja za subvencije“ med energijo iz obnovljivih virov in fosilno energijo. Komisija v svojem poročilu tega ne obravnava.

    2.14

    		 EESO poudarja, da Komisija v poročilu o stanju energetske unije za leto 2022 ni ustrezno upoštevala vprašanja stroškov in posledic, povezanih s stebrom evropske strategije za zmanjšanje povpraševanja po energiji, zato ji priporoča, naj podrobneje preuči, kako bi to zmanjšanje lahko vplivalo na različne regionalne razmere, in opredeli orodja, potrebna za ublažitev njegovih učinkov.

    2.15

    		 Podnebne politike bodo močno vplivale na delavce in podjetja, zato bodo potrebni obsežno usposabljanje, preusposabljanje in izpopolnjevanje. Prehod bi bilo treba izkoristiti kot priložnost za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest z dobrimi delovnimi pogoji v vseh sektorjih in regijah. Komisija je v poročilu premalo upoštevala pravični prehod. EESO jo poziva, naj okrepi mehanizem za pravični prehod, pri čemer naj bo poseben poudarek na posledicah za delavce, delovna mesta in industrijski sistem. Prav tako bi morali pri oblikovanju politik za trajnostnost, varnost in solidarnost stalno in strukturno sodelovati socialni partnerji. Pri pravičnem prehodu ne gre le za njegovo financiranje, ampak tudi za varstvo pravic delavcev, omogočanje dostojnega dela, kakovostnih delovnih mest in socialne varnosti ter ohranjanje in nadaljnje povečevanje konkurenčnosti evropskih podjetij. Za to so potrebni posebni ukrepi na vseh ravneh, zlasti regionalni.

    V Bruslju, 22. marca 2023

    Predsednica Evropskega ekonomsko-socialnega odbora

    Christa SCHWENG

    (1)  Glej COM(2015) 80 final – Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.

    Į viršų