EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 17.11.2021

COM(2021) 709 final

2021/0367(COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pošiljkah odpadkov in spremembi uredb (EU) št. 1257/2013 in (EU) 2020/1056

(Besedilo velja za EGP)

{SEC(2021) 402 final} - {SWD(2021) 330 final} - {SWD(2021) 331 final} - {SWD(2021) 332 final}

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Leta 2018 je svetovna trgovina z odpadki obsegala 182 milijonov ton, njena vrednost pa je znašala približno 80,5 milijarde EUR 1 . Ta trgovina se je v zadnjih desetletjih močno povečala, vrh pa je dosegla leta 2011 s skoraj 250 milijoni ton. EU je pomemben akter v svetovni trgovini z odpadki, med državami članicami pa se pošiljajo znatne količine odpadkov. EU je leta 2020 v tretje države izvozila približno 32,7 milijona ton odpadkov, kar je bilo 75 % več kot leta 2004 2 , v vrednosti 13 milijard EUR. Večina odpadkov, ki se izvažajo iz EU, so železna in neželezna odpadna kovina, odpadni papir, plastični odpadki, tekstilni odpadki in stekleni odpadki. EU je tudi uvozila približno 16 milijonov ton, vrednih 13,5 milijarde EUR. Poleg tega se med državami članicami pošlje približno 67 milijonov ton odpadkov letno 3 (pošiljke odpadkov znotraj EU).

Pošiljanje odpadkov preko meja je lahko tvegano za zdravje ljudi in okolje, zlasti kadar ni ustrezno nadzorovano. Poleg tega imajo ti odpadki pogosto pozitivno gospodarsko vrednost, zlasti kot sekundarne surovine, ki lahko nadomestijo in zmanjšajo odvisnost od neobdelanih materialov ter s tem prispevajo k bolj krožnemu gospodarstvu.

Ukrepi za nadzor in kontrolo pošiljk odpadkov so bili v EU uvedeni leta 1984. Leta 1989 je bila sprejeta Baselska konvencija o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (v nadaljnjem besedilu: Baselska konvencija) za obravnavo resnih težav, povezanih z odlaganjem strupenih odpadkov, uvoženih iz tujine v različne dele sveta v razvoju. OECD je leta 1992 sprejela pravno zavezujoč Sklep 4 o nadzoru prehoda odpadkov za predelavo preko meja (v nadaljnjem besedilu: sklep OECD).

Uredba (ES) št. 1013/2006 5 o pošiljkah odpadkov (v nadaljnjem besedilu: uredba o pošiljkah odpadkov) v pravo EU uvaja določbe Baselske konvencije in sklepa OECD. Uredba o pošiljkah odpadkov v nekaterih pogledih vsebuje strožje kontrolne ukrepe kot Baselska konvencija. V skladu z uredbo o pošiljkah odpadkov morajo države članice zagotoviti, da se pri ravnanju s pošiljkami odpadkov in pri njihovi obdelavi varujeta zdravje ljudi in okolje pred škodljivimi učinki, ki jih lahko taki odpadki povzročijo. Uredba o pošiljkah odpadkov določa mehanizme kontrol za izvoz in uvoz odpadkov med EU in tretjimi državami ter za pošiljke med državami članicami. Vrste kontrol na podlagi uredbe o pošiljkah odpadkov so odvisne od lastnosti odpadkov (npr. nevarni, nenevarni), njihove namembne države in obdelave v okviru postopkov predelave (npr. recikliranje) ali odstranjevanja (npr. odlaganje odpadkov). Uredba o pošiljkah odpadkov določa tudi prepovedi izvoza za nekatere kategorije odpadkov in nekatere namembne države: najpomembnejši primer je prepoved izvoza nevarnih odpadkov iz EU v države nečlanice OECD.

Splošni cilj pregleda uredbe o pošiljkah odpadkov je zvišati raven varstva okolja in javnega zdravja pred vplivi neprimernih čezmejnih pošiljk odpadkov. Obravnava težave, opredeljene v oceni uredbe o pošiljkah odpadkov, ki jo je Komisija objavila januarja 2020 6 (za več informacij o tem glej točko 3 spodaj).

Revizija uredbe o pošiljkah odpadkov je tudi odgovor na poziv iz evropskega zelenega dogovora 7 in akcijskega načrta za krožno gospodarstvo 8 , naj se uredba o pošiljkah odpadkov revidira z naslednjimi cilji:

·olajšati pošiljanje odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje v EU,

·zagotoviti, da EU ne bo izvažala izzivov v zvezi z odpadki v tretje države, ter

·    obravnavati nezakonite pošiljke odpadkov.

Poleg tega se v evropskem zelenem dogovoru in industrijski strategiji 9 , vključno z njeno posodobitvijo 10 , priznava, da je dostop do surovin strateškega pomena in je predpogoj za uresničitev evropskega zelenega in digitalnega prehoda. V akcijskem načrtu za kritične surovine 11 je poudarjeno, da znatne količine virov zapuščajo Evropo v obliki odpadkov, namesto da bi jih reciklirali v sekundarne surovine in s tem prispevali k diverzifikaciji dobavnih virov za industrijske ekosisteme v EU.

Evropski parlament in Svet sta prav tako pozvala Komisijo, naj pripravi ambiciozno revizijo uredbe o pošiljkah odpadkov 12 .

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

Obstoječa pravna podlaga uredbe o pošiljkah odpadkov je člen 192 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki določa, kako bi bilo treba izvajati člen 191 Pogodbe. Člen 191 obravnava politiko EU o okolju, ki mora prispevati k izpolnjevanju naslednjih ciljev:

·ohranjanje, varstvo in izboljšanje kakovosti okolja;

·varovanje človekovega zdravja;

·skrbna in preudarna raba naravnih virov ter

·spodbujanje ukrepov na mednarodni ravni za reševanje regionalnih ali globalnih okoljskih problemov, zlasti v boju proti podnebnim spremembam.

•Subsidiarnost

Uredba o pošiljkah odpadkov zagotavlja, da se celovita zakonodaja EU o odpadkih ne zaobide s pošiljanjem odpadkov v tretje države, v katerih so standardi in uspešnost ravnanja z odpadki zelo drugačni od tistih v EU. Pomembno je, da se na ravni EU določijo skupna pravila o nadzoru prehoda odpadkov preko meja, da bi se preprečili primeri, v katerih bi se nezakoniti subjekti odločili poslati svoje odpadke skozi države članice z manj strožjimi domačimi pravili, kot jih imajo druge, za izvoz teh odpadkov iz EU (izbiranje najugodnejših pristanišč oziroma „port-hopping“). Pravila EU so utemeljena tudi za pošiljke odpadkov znotraj EU, ker je industrija odpadkov EU močno povezana ter da se zagotovita enaka obravnava in pravna jasnost za vse gospodarske akterje v tem sektorju.

•Sorazmernost

Uredba o pošiljkah odpadkov zagotavlja, da vse države članice skladno izvajajo Baselsko konvencijo in sklep OECD ter da se s tem preprečijo ovire za pošiljke odpadkov znotraj EU ali ovire za dobro delovanje notranjega trga EU. Poleg tega je pristop EU k pošiljanju odpadkov strožji od Baselske konvencije, kar zadeva izvoz odpadkov, saj prepoveduje izvoz odpadkov za odstranjevanje iz držav Efte in izvoz nekaterih nenevarnih odpadkov 19 iz OECD. Pristop EU ima očitno okoljsko dodano vrednost v primerjavi z vsako posamezno državo članico, ki uporablja Baselsko konvencijo. EU je dejansko ena redkih pogodbenic Baselske konvencije, ki uporablja tako stroga pravila.

•Izbira instrumenta

Leta 1984 je bila sprejeta Direktiva Sveta 84/631/EGS z dne 6. decembra 1984 20 , s katero so bili uvedeni ukrepi za nadzor in kontrolo pošiljk odpadkov za vso EU. Direktiva se je nanašala na pošiljke nevarnih odpadkov. Zahtevala je postopek soglasja po predhodnem obveščanju za zadevne države, s čimer jim je omogočila, da ugovarjajo specifični pošiljki.

Direktiva 84/631/EGS je bila spremenjena z Direktivo Sveta 86/279/EGS z dne 12. junija 1986, s katero so bile uvedene dodatne določbe za izboljšanje spremljanja izvoza odpadkov iz Skupnosti. Po mednarodnem razvoju dogodkov v okviru Baselske konvencije in OECD je bila leta 1993 sprejeta prva uredba o pošiljkah odpadkov (Uredba Sveta (EGS) št. 259/93, s katero je bila razveljavljena Direktiva 84/631/EGS).

Pomembno je opozoriti, da se je takrat štelo, da je potrebna uredba – in ne direktiva – za zagotovitev sočasne in usklajene uporabe v vseh državah članicah. Izbira uredbe ostaja utemeljena, saj določa neposredne zahteve za vse subjekte, s čimer se bosta zagotovili potrebna pravna varnost in možnost izvrševanja popolnoma povezanega trga po vsej EU. Poleg tega se z uredbo zagotovi sočasno in enako izvajanje obveznosti v vseh 27 državah članicah.

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

·z uredbo o pošiljkah odpadkov je bil vzpostavljen trden pravni okvir, ki ga izvajajo države članice. Uredba o pošiljkah odpadkov je na splošno uspešna pri izpolnjevanju svojih dveh glavnih ciljev: varovati okolje in zdravje ljudi pred škodljivimi učinki pošiljk odpadkov in izpolnjevati mednarodne zaveze EU na tem področju. Omogočila je boljši nadzor pošiljk odpadkov in prispevala k okoljsko primernemu ravnanju s poslanimi odpadki na nacionalni in EU ravni;

·hkrati različne ravni in načini uporabe in izvrševanja uredbe o pošiljkah odpadkov, pogosto skupaj z različnimi razlagami njenih določb in različnimi inšpekcijskimi ureditvami, ovirajo njeno optimalno izvajanje v vsej EU. Ti dejavniki omejujejo ali preprečujejo zakonite pošiljke kakovostnih odpadnih materialov obratom za recikliranje, ki so pomembni za prehod na krožno gospodarstvo v EU;

·kar zadeva izvoz odpadkov, zlasti nenevarnih odpadkov, iz EU, je velika pomanjkljivost nezadosten nadzor nad razmerami, v katerih se v namembnih državah ravna s temi odpadki, zlasti v državah v razvoju. Zato je izvoz nekaterih odpadkov iz EU v namembnih državah povzročil nastanek izzivov v zvezi z okoljem in javnim zdravjem. Pomeni tudi izgubo virov za industrijo recikliranja v EU;

·nezakonite pošiljke odpadkov znotraj EU, v EU in iz nje prav tako ostajajo precejšnja težava zaradi splošne narave določb uredbe o pošiljkah odpadkov. To se zlasti nanaša na elemente, ki jih morajo preveriti pristojni organi, na primer na okoljsko primerno ravnanje z odpadki in na izvrševanje. Vendar so razlog tudi pomanjkljivosti pri izvajanju in izvrševanju uredbe o pošiljkah odpadkov.

•Posvetovanja z deležniki

•Zbiranje in uporaba strokovnih mnenj

Ocena učinka za pregled uredbe o pošiljkah odpadkov je bila podprta s študijo zunanjih strokovnjakov. Ti strokovnjaki so tesno sodelovali s Komisijo v različnih fazah študije. Komisija je za pripravo tega predloga uporabila tudi številne druge vire informacij.

•Ocena učinka

V tej oceni učinka so bile obravnavane štiri možnosti politike.

Možnost politike 1 je osnovni scenarij. V njem je predvideno, da bosta Baselska konvencija in sklep OECD ostala večinoma nespremenjena vsaj do leta 2030. Poleg tega bo še naprej veljala trenutna uredba o pošiljkah odpadkov, vključno z delegirano uredbo. Nadaljevalo se bo njeno trenutno izvajanje, z obstoječimi prizadevanji bo še naprej potekalo usklajevanje v vseh državah članicah, zlasti z razvojem smernic in ad hoc izmenjavami med državami članicami, večinoma prek informatorjev o pošiljkah odpadkov 21 . EU bo prav tako še naprej spodbujala globalne ukrepe za izboljšanje nadzora prehoda odpadkov preko meja in ravnanja z odpadki v mednarodnih organizacijah, zlasti Baselsko konvencijo in sklep OECD.

Spodnja preglednica vsebuje pregled možnosti 2, 3 in 4, ki so alternative možnosti 1 (osnovnemu scenariju), ter sklop ukrepov pri teh možnostih.

 
Možnost politike 2 (ciljno usmerjene spremembe) vključuje sveženj ukrepov, s katerimi je mogoče uspešno in do neke mere učinkovito obravnavati nekatere težave, ki ovirajo dobro delovanje uredbe o pošiljkah odpadkov.

V primerjavi z osnovnim scenarijem ciljno usmerjene spremembe zagotavljajo uspešne in dosledne odzive za dosego specifičnih ciljev, zlasti za zmanjšanje upravnega bremena in dvig pošiljanja odpadkov za obdelavo navzgor po hierarhiji ravnanja z odpadki. Vendar samo s predvideni ukrepi ne bi bilo mogoče doseči največjih koristi, predvsem zaradi manjše učinkovitosti in manjše notranje skladnosti. Ta možnost bo v primerjavi s strukturnimi spremembami (možnost 3) le delno obravnavala izzive, povezane z izvozom odpadkov (cilj 2). Ukrepi so ciljno usmerjeni le na nekatera problematična področja, npr. z določitvijo meril za razlikovanje med rabljenim blagom in odpadki (2b) ali z določitvijo obveznosti za izvoznike (2a). Največje koristi pri tej možnosti so ugotovljene za ukrepe 3a–3d in 3f, ki so namenjeni boljši obravnavi nezakonitih pošiljk odpadkov znotraj EU, v EU in iz nje (cilj 3).

V okviru možnosti politike 3 (strukturne spremembe) ukrepi 1d, 1e, in 1f neposredno obravnavajo pomisleke deležnikov glede stroškov, povezanih z zamudami pošiljk znotraj EU, ter bi znatno zmanjšali upravno breme javnih organov in gospodarskih subjektov (cilj 1). Z uvedbo ukrepov 2c, 2d in 2e bi bil vzpostavljen postopkovni okvir na ravni EU, ki bi zagotovil okoljsko primerno ravnanje z odpadki, ki se izvažajo iz EU. Šteje se za sorazmeren in sistemski odziv na cilj 2. Nekatere spremembe ne bi bile zadostne in dovolj skladne za dosego potrebnega učinka na ravni držav članic. To še zlasti velja za predlagana ukrepa 3e in 3g za boljše obravnavanje nezakonitih pošiljk odpadkov (cilj 3).

Ocena učinka je pokazala, da ukrepi, sprejeti v okviru možnosti 2 ali 3, ne bi omogočali najbolj uspešnega, učinkovitega in sorazmernega izpolnjevanja vseh ciljev pregleda. V primerjavi s temi možnostmi bi možnost politike 4, ki združuje ukrepe v sklopu daljnosežnih sprememb, omogočala večjo uspešnost, učinkovitost in sorazmernost.

Najprimernejša je torej možnost 4. Izbrana mešanica ciljno usmerjenih in strukturnih sprememb bi omogočila uravnotežen pristop v smislu uspešnosti (doseganje ciljev) in učinkovitosti (stroškovna učinkovitost). Njen cilj je zagotoviti, da bi ta uredba olajšala pošiljanje znotraj EU v skladu s cilji krožnega gospodarstva, podprla cilj EU, da preneha izvažati svoje izzive v zvezi z odpadki v tretje države, in prispevala k boljšemu obravnavanju nezakonitih pošiljk odpadkov brez tveganja čezmernih stroškov ali motenj. Ustreza tako (i) potrebi po novih, uspešnih ukrepih za dosego treh ciljev kot (ii) pomembnosti tega, da so izvedljivi, pri tem pa ne ustvarjajo čezmernega bremena ali neželenih učinkov.

Možnost 4 je tudi sorazmerna s cilji, ki se želijo doseči s tem pregledom.

·Kar zadeva cilj 1 glede pošiljk odpadkov znotraj EU, so potrebni vsi ukrepi v okviru možnosti 4 za boljšo povezanost notranjega trga EU za odpadke, ki te pošiljke usmerja v recikliranje. Pomenili bodo pomembne spremembe za postopke, ki se trenutno uporabljajo za pošiljke, kar bo vplivalo na gospodarske subjekte in javne uprave. Ti ukrepi bodo ustvarili pomembne koristi za oboje, in sicer z manjšim upravnim bremenom, manjšimi zamudami in učinkovitejšo obdelavo informacij. Prispevali bodo tudi k podpori prehoda na krožno gospodarstvo v EU, s čimer bodo koristili varstvu okolja. Te koristi bodo precej večje od stroškov, povezanih z vzpostavitvijo novih ukrepov, zlasti ureditve elektronske izmenjave podatkov (ukrep 1d) 22 . Obveznost digitalizacije postopka priglasitve za pošiljke odpadkov znotraj EU prek sistema elektronske izmenjave podatkov bo začela veljati šele 24 mesecev po začetku veljavnosti revidirane uredbe o pošiljkah podatkov, priprave z državami članicami in deležniki pa že potekajo, da bi se pripravili na to novo ureditev.

·Kar zadeva drugi cilj, bo možnost 4 pomenila pomembne spremembe v pristopih EU in regulativnem okviru, ki se uporabljajo za izvoz odpadkov iz EU. To je potrebno, ker trenutna uredba o pošiljkah odpadkov ni dosegla cilja glede okoljsko primernega ravnanja z odpadki, ki se izvažajo iz EU, zlasti v države v razvoju. Pomembna sestavina možnosti 4 je, da bodo morali gospodarski subjekti in javni organi sprejeti konkretne ukrepe za preverjanje, ali se odpadki, ki se izvažajo iz EU, v namembnih državah obdelujejo trajnostno. S tem bo zagotovljeno, da se tako na ravni držav (ukrepa 2c in 2e) kot obratov (ukrep 2a) dajo zagotovila o trajnostni obdelavi odpadkov v namembnih državah. Ti ukrepi bi morali prinesti pomembne okoljske koristi. Imeli bodo tudi gospodarske učinke. Za nekatere subjekte, zlasti tiste, ki odpadke predelujejo v sekundarne materiale v EU, bi to potencialno pomenilo, da bi imeli na voljo večje količine surovin po nižji ceni, zato bi to imelo pozitiven splošni učinek. Za subjekte, ki odpadke pošiljajo iz EU, bo učinek odvisen od tega, ali bodo zagotovljeni dokazi, da se izvoženi odpadki v namembnih državah obdelujejo okoljsko primerno. Verjetno je, da bi to otežilo izvoz v nekatere države, kar bi negativno vplivalo na podjetja, ki izvažajo odpadke v te države. Vendar so stroški, ki iz tega izhajajo, omejeni in manj pomembni od splošnih okoljskih koristi ukrepov. Nazadnje je prav tako pomembno opozoriti, da je sorazmernost zagotovljena z dejstvom, da bi se z ukrepi v okviru možnosti 4:

–za namembne države uporabljala različna ureditev, pri čemer bi bil nadzor strožji v državah, za katere se šteje, da so njihove prakse ravnanja z odpadki manj trajnostne kot prakse EU (države nečlanice OECD);

–vzpostavil mehanizem brez splošne prepovedi, pri katerem bi imele uvozne države priložnost uvažati odpadke iz EU, če bi dokazale, da so sposobne trajnostno obdelovati odpadke, in

–da bi ti ukrepi začeli veljati šele tri leta po začetku veljavnosti sprememb v Uredbi, kar pomeni, da bi imeli vsi udeleženci na voljo prehodno obdobje za pripravo na nova pravila.

·Kar zadeva tretji cilj, možnost 4 zagotavlja vrsto ukrepov za izboljšanje izvrševanja uredbe o pošiljkah odpadkov. Potrebni so za povečanje zmogljivosti držav članic in Komisije za zmanjševanje števila nezakonitih pošiljk odpadkov. Ti ukrepi ne pomenijo nobenih popolnoma novih nalog ali dodatnih povezanih stroškov za subjekte in države članice. Učinkovitejša ureditev izvrševanja bi pripomogla k preprečevanju ali zmanjšanju obsega nezakonitih pošiljk in k znatnim prihrankom pri stroških čiščenja in vračanja v izhodiščni kraj ter prihrankom pri posrednih stroških za države članice tranzita odpadkov. Boljše izvrševanje bi moralo pomeniti tudi manjšo izgubo prihodkov od davkov. Komisija bo poleg predlaganih ukrepov uporabila tudi širok nabor orodij, da bi še naprej podpirala prizadevanja držav članic za boljše izvajanje in izvrševanje uredbe o pošiljkah odpadkov. Na ravni EU so bile že sprejete številne pobude proti nedovoljeni trgovini z odpadki, kar je ena glavnih prednostnih nalog splošne politike EU proti organiziranemu kriminalu 23 . EU zagotavlja tudi finančno podporo operativnim projektom, usmerjenim proti nedovoljeni trgovini z odpadki 24 . Poleg tega Komisija državam članicam na tem področju pomaga v okviru foruma za okoljsko skladnost in upravljanje 25 , programa TAIEX-EIR PEER 2 PEER 26 in svežnja za usposabljanje o okoljski zakonodaji EU 27 .

Slika 1 spodaj je shematični pregled najprimernejše možnosti z ukrepi, ki jih ta vključuje. Podrobnejši opis, kako se z najprimernejšo možnostjo dosegajo cilji pregleda uredbe o pošiljkah odpadkov, je predstavljen v Prilogi 14 poročila o oceni učinka.

Slika 1 – Pregled ukrepov v okviru najprimernejše možnosti

Kar zadeva splošni gospodarski učinek, bi morala ta najprimernejša možnost pomeniti znatne prihranke za subjekte, ki pošiljajo odpadke, ter za organe, ki se ukvarjajo s postopki za izdajo dovoljenja za te pošiljke in njihovo spremljanje, zlasti zaradi vzpostavitve sistema elektronske izmenjave podatkov. S tem naj bi se letno prihranilo približno 1,4 milijona EUR. Drugi ukrepi za posodobitev in poenostavitev uredbe o pošiljkah odpadkov bodo omogočili še dodatne prihranke. Druge pomembne gospodarske učinke bodo imeli ukrepi, povezani z izvozom odpadkov, ki bi morali na podlagi podatkov za leto 2019 predstavljati splošno gospodarsko korist za gospodarstvo EU v višini med 200 in 500 milijoni EUR letno, odvisno od količine odpadkov, zadržanih v EU. Za gospodarske subjekte s sedežem v EU se bodo učinki teh ukrepov precej razlikovali glede na njihov položaj v vrednostni verigi in vrste zadevnih odpadkov. Za nekatere od izvoznikov teh odpadkov se bodo verjetno stroški za izvoz takih odpadkov povečali ali pa se bodo obrnili na druge kupce v EU, pri katerih bodo morda dosegli nižje cene za svoje odpadke. Podjetja, ki izvažajo odpadke, bi morala tudi vzpostaviti (ali kupiti) sisteme presoje, da bi preverila, da obrati v tretjih državah izvajajo trajnostne dejavnosti ravnanja z odpadki; to bi pomenilo nove, vendar zmerne stroške. Po drugi strani bodo morda gospodarski subjekti, ki reciklirajo ali predelujejo odpadke v EU, lahko uporabili več odpadkov kot surovine, ki bi jih lahko kupili po ceni, nižji od cene v osnovnem scenariju. Ukrepi proti nezakonitim pošiljkam bi morali koristiti zakonitim subjektom, saj bodo pomagali pri spoprijemanju z nezakonitimi dejavnostmi, ki so neposredna konkurenca poslovanju zakonitih subjektov. Kar zadeva podjetja v tretjih državah, ki prevažajo in predelujejo odpadke, uvožene iz EU, bi bil učinek pozitiven za tista podjetja, ki svoje dejavnosti izvajajo okoljsko primerno, saj bi presoja okrepila njihove dejavnosti in konkurenčnost, čeprav bi kratkoročno lahko zaradi nje nastalo tudi nekaj stroškov za izboljšanje infrastrukture in standardov. Učinek bi bil negativen za podjetja, ki niso sposobna izpolnjevati meril za okoljsko primerno ravnanje z odpadki, določenih v sistemih presoje, saj bi izgubila stranke iz EU.

Mala in srednja podjetja bodo imela velike koristi od ukrepov, namenjenih olajšanju pošiljk odpadkov znotraj EU. Ovire in bremena, povezani s pomanjkljivostmi sedanjih postopkov, zanje pomenijo sorazmerno večje breme kot za večja podjetja. Ukrepi glede izvoza odpadkov bodo prizadeli mala in srednja podjetja, ki izvajajo poslovne dejavnosti v zvezi z izvozom. Imela bodo nove stroške za izvajanje presoje v obratih, v katere pošiljajo svoje odpadke. Kljub temu ti stroški ostajajo omejeni, mala in srednja podjetja pa bi si jih lahko delila, zlasti v okviru organizacij za izpolnjevanje obveznosti proizvajalca 28 . Nazadnje, obet, da bo v EU ostalo več odpadkov, bo skupaj z novimi cilji in obveznostmi v skladu s pravom EU, da se zagotovi recikliranje, pomenil priložnosti za mala in srednja podjetja, da razvijejo inovativne projekte in tehnologije za recikliranje odpadkov, katerih obdelava je poseben izziv, kot so plastični in tekstilni odpadki.

Pričakuje se, da bo imela ta najprimernejša možnost splošen znaten pozitiven vpliv na okolje. Zaradi ukrepov, namenjenih olajšanju pošiljanja odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje v EU, bodo večje količine odpadkov obdelane v boljših okoljskih razmerah. Poleg tega bi bile zaradi njih v EU na voljo večje količine sekundarnih materialov, ki bi nadomestili neobdelane materiale kot surovine v številnih industrijah v EU. Predlagani ukrepi v zvezi z izvozom odpadkov bi imeli pozitivne vplive na okolje, saj bi bolje zagotavljali okoljsko primerno ravnanje s pošiljkami odpadkov v tretje države. Poleg tega bi potencialno pomenili, da bi bilo vsako leto v EU zadržanih med 2,4 in 6 milijoni ton odpadkov, ki bi bili obdelani v skladu s standardi EU in predelani v sekundarne materiale. Čeprav ni mogoče denarno izraziti učinka vseh teh okoljskih koristi, bi koristi, povezane z boljšo obdelavo preostalih odpadkov v EU in preprečevanjem pošiljanja teh odpadkov v tretje države, znašale od 266 do 666 milijonov EUR letno. Splošne koristi bodo verjetno še večje. S prispevanjem k izboljšanju splošne uspešnosti in učinkovitosti ureditve izvrševanja bi ukrepi v zvezi z nezakonitimi pošiljkami pomagali preprečiti in zmanjšati resne vplive nezakonitih pošiljk odpadkov na okolje, s čimer bi zagotovili splošne okoljske koristi.

Nazadnje, kar zadeva splošni družbeni vpliv, bi morali ukrepi, povezani z izvozom odpadkov, in tisti proti nezakonitim pošiljkam odpadkov zmanjšati negativen vpliv na zdravje ljudi (npr. težave z dihanjem, poškodbe) in delovne pogoje (npr. brez socialnih prejemkov, nizke plače), ki so posledica netrajnostnega ravnanja z odpadki, s čimer bi zagotovili splošne koristi za družbo v tujini in v EU. Zaradi obdelave odpadkov, ki so se prej izvažali, v EU bi moralo biti ustvarjenih od 9 000 do 23 000 delovnih mest v sektorjih recikliranja in ponovne uporabe v EU. Dodatna delovna mesta bodo verjetno na teh področjih ustvarjena zaradi ukrepov za zagotavljanje boljše uporabe uredbe o pošiljkah odpadkov za pošiljke odpadkov v EU za recikliranje in ponovno uporabo, V tretjih državah bi se lahko zmanjšalo število delovnih mest v formalnih in neformalnih sektorjih obdelave odpadkov, če bi se v določeno državo izvozilo manj odpadkov.

•Ustreznost in poenostavitev predpisov

Pri tem predlogu se kar najbolje izkorišča potencial digitalizacije za zmanjšanje upravnih stroškov. To zlasti velja za predlog vzpostavitve obveznega vseevropskega sistema za izdajo in elektronsko izmenjavo podatkov in informacij v zvezi s pošiljkami odpadkov. Razvoj takega sistema, ki bi združil obstoječe nacionalne platforme in/ali vzpostavljene platforme, kot je okolje, vzpostavljeno v skladu z Uredbo (EU) 2020/1056 o elektronskih informacijah o prevozu blaga, s sistemom na ravni EU, po pričakovanjih ne bo pomenil zelo visokih stroškov za Komisijo, države članice ali podjetja. Vendar pa bo organom držav članic in Komisiji zagotovil zmogljivo orodje za spremljanje in izvrševanje, podjetjem pa učinkovito orodje za izpolnjevanje obveznosti iz predlagane uredbe.

•Temeljne pravice

Predlog nima posledic za varstvo temeljnih pravic.

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

Predlog pomeni uporabo človeških virov in odhodke za zagotovitev pravilnega izvajanja nekaterih njegovih določb. Nekatere potrebe po človeških virih naj bi bile zadovoljene iz obstoječih dodelitev Komisiji. Potrebni človeški viri Komisije bodo osebje GD ENV, ki je že dodeljeno upravljanju ukrepa. Tudi prerazporeditev znotraj GD ali iz drugih GD, ki se lahko razbremenijo trenutnih nalog v zvezi z izvajanjem veljavne uredbe, bi lahko prispevala k upravljanju ukrepa. V postopku letne dodelitve virov bi morala biti pristojnemu GD in Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) ob upoštevanju proračunskih omejitev odobrena dodatna dodelitev.

Predlog vključuje več členov, v katerih so določeni dodatni delovni postopki, ki jih bo treba izvesti za izvajanje Uredbe in ki bi jih bilo treba v letih po začetku veljavnosti sprejeti z izvedbenimi ali delegiranimi akti. Ti bodo zajemali razvoj usklajenih pravil o uvrstitvi odpadkov, izračunu finančnih garancij, oceni priglasitev tretjih držav za sprejemanje odpadkov, izvoženih iz EU, in usklajevanju glede izvrševanja Uredbe. Podroben seznam teh predvidenih ukrepov je predstavljen v nadaljevanju:

·vzpostavitev usklajene metode izračuna za finančne garancije ali enakovredno zavarovanje;

·proučitev in vzpostavitev usklajenih pragov onesnaženosti za uvrstitev ali neuvrstitev nekaterih odpadkov med odpadke na zelenem seznamu;

·proučitev in vzpostavitev meril za razlikovanje med rabljenim blagom in odpadki za nekatere predmete ali snovi;

·vzpostavitev in vzdrževanje novega okvira za izvoz odpadkov z zelenega seznama iz EU v države nečlanice OECD, zlasti vzpostavitev in posodabljanje seznama držav, v katere je dovoljeno izvažati take odpadke;

·spremljanje izvoza odpadkov v države OECD in zmanjšanje okoljskih težav, ki jih lahko tak izvoz povzroči;

·organizacija in olajšanje dela namenske skupine na ravni EU z nalogo, da olajša in izboljša sodelovanje pri izvrševanju uredbe o pošiljkah odpadkov (v nadaljnjem besedilu: skupina za izvrševanje uredbe o pošiljkah odpadkov).

Komisija bo imela prek urada OLAF posebno vlogo pri dopolnjevanju dela držav članic pri izvrševanju določb te uredbe v zapletenih čezmejnih primerih in bo vključena v:

·izvajanje inšpekcijskih pregledov prostorov/ladij/pošiljk gospodarskih subjektov;

·zbiranje informacij/obveščevalnih podatkov iz raznovrstnih virov;

·analitično delo (uporaba carinskih in specializiranih podatkovnih zbirk in namenskih orodij);

·pridobivanje forenzičnih podatkov;

·usklajevanje z organi kazenskega pregona, organi za nadzor trga in pravosodnimi organi;

·usklajevanje s tretjimi državami (na podlagi sporazumov o medsebojni pomoči ali sporazumov o upravnem sodelovanju) in

·sodelovanje z drugimi agencijami EU (EJT, Europol, Eurojust, Frontex ...).

Za razvoj osrednjega sistema za elektronsko izmenjavo informacij o pošiljkah odpadkov se opravlja delo interno v GD ENV, vendar ga bo potrebno razširiti glede na razvoj in vzdrževanje osrednjega sistema za izmenjavo podatkov za namene pošiljanja odpadkov. Kot podlaga bo uporabljena obstoječa platforma IMSOC 29 .

Evropska komisija bo pristojna za splošno izvajanje te uredbe ter sprejetje vseh izvedbenih in delegiranih aktov, predvidenih v njej. Za to bodo potrebni običajni postopki odločanja, vključno s posvetovanjem z deležniki in postopki v odboru. Trenutne finančne ocene temeljijo na naslednjem:

·za GD ENV: dodatno delovno mesto uslužbenca AD z enim EPDČ, ki ga podpirajo pogodbeni uslužbenci v obsegu 1,5 EPDČ, in operativni stroški (npr. študija, zunanje posvetovanje, sestanki), predvideni za splošno izvajanje Uredbe in potrebno pripravljalno delo ter pripravo sekundarne zakonodaje v skladu z roki, predlaganimi v uredbi o pošiljkah odpadkov. Skupni stroški za obdobje 2024–2027 tako znašajo 4 137 000 EUR na podlagi najnovejše posodobitve stroškov osebja Komisije, kot so navedeni na spletnem mestu GD BUDG: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/sl/pre/legalbasis/Pages/pre-040-020_preparation.aspx ;

·za urad OLAF: dodatno delovno mesto uslužbenca AD z enim EPDČ, predvideno za izvajanje zadevnih določb Uredbe v zvezi z izvrševanjem. Skupni stroški za obdobje 2024–2026 tako znašajo 456 000 EUR na podlagi najnovejše posodobitve stroškov osebja Komisije, kot so navedeni na spletnem mestu GD BUDG: https://myintracomm.ec.europa.eu/budgweb/sl/pre/legalbasis/Pages/pre-040-020_preparation.aspx .

5.DRUGI ELEMENTI

•Načrti za izvajanje ter ureditev spremljanja, ocenjevanja in poročanja

Z novo uredbo bi bilo treba doseči povečanje obsega odpadnih materialov, ki se ponovno uporabijo in reciklirajo v EU, izboljšanje standardov in praks ravnanja z odpadki v državah, ki uvažajo odpadke iz EU, ter zmanjšanje nezakonitih pošiljk odpadkov, tako znotraj EU kot tudi med tretjimi državami ter EU. Prispevati bi morala tudi k vzpostavitvi trdnih in dinamičnih trgov sekundarnih surovin ter povečanju prehoda na krožno gospodarstvo v EU in tretjih državah.

Kar zadeva spremljanje, bi se morebitne težave s skladnostjo in izvrševanjem spremljale z rednimi poročili držav članic o izvajanju in poročili o napredku, ki jih sestavi Komisija na podlagi teh poročil držav članic.

Glede tega je opozorjeno, da je ključni ukrep za izboljšanje učinkovitosti izvajanja te uredbe vzpostavitev vseevropskega sistema za elektronsko izmenjavo dokumentov in informacij (elektronska izmenjava podatkov ali „EDI“). To bi moralo vsem udeleženim akterjem omogočiti boljši dostop do številnih podatkov, ki so pomembni za izvajanje Uredbe. Zlasti bodo imeli pristojni organi veliko bolj celovit in skladen nabor podatkov za spremljanje tokov odpadkov, tako v EU kot zunaj EU, izboljšalo pa se bo tudi spremljanje tokov odpadkov znotraj EU, v EU in iz nje. Sistem EDI bi moral zagotoviti izmenjevanje strukturiranih podatkov, kar pomeni, da lahko pristojni organi držav članic in Komisija dosledno pridobivajo podatke. S tem bi se morala kakovost poročanja precej izboljšati, omogočeno pa bi bilo tudi boljše spremljanje, kako uspešno se izvaja Uredba.

Poleg tega bi bila tudi nova določba v zvezi s pregledom načrtov inšpekcijskih pregledov držav članic s strani Komisije pomemben vir informacij za spremljanje izvajanja in izvrševanja Uredbe.

Poleg tega bi se vprašanja glede skladnosti in izvrševanja spremljala in bi se o njih razpravljalo v okviru nove skupine za izvrševanje uredbe o pošiljkah odpadkov, ki bi lahko tudi opredelila nadaljnje ukrepe, ki jih je treba sprejeti na ravni EU za povečanje uspešnosti Uredbe v prihodnosti.

Nazadnje, Uredba bi bila pregledana v 10 letih od začetka veljavnosti, s tem pa bi se zagotovilo, da se njeni cilji izpolnjujejo in da njene določbe ostajajo utemeljene.

•Natančnejša pojasnitev posameznih določb predloga

Člen 1 določa predmet Uredbe, in sicer določiti ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi s preprečevanjem ali zmanjšanjem škodljivih vplivov, ki so lahko posledica pošiljanja odpadkov.

Člen 2 opredeljuje področje uporabe te uredbe.

Člen 3 vsebuje opredelitve pojmov.

Naslov II vsebuje določbe o pošiljkah znotraj Unije s tranzitom skozi tretje države ali brez njega.

Člen 4 opredeljuje splošni postopkovni okvir, ki se uporablja za pošiljke odpadkov znotraj Unije.

Poglavje 1 tega naslova vsebuje določbe, ki se uporabljajo za postopek predhodne pisne priglasitve in soglasja.

Člen 5 vzpostavlja dolžnost priglasitelja, da pri načrtovanju pošiljanja odpadkov v skladu s členom 4(1) in (2) vloži zahtevo za priglasitev.

Člen 6 določa zahteve v zvezi s pogodbo, ki jo je treba vključiti v zahtevo za priglasitev.

Člen 7 določa zahtevo v zvezi s finančno garancijo, ki je potrebna za priglašene pošiljke odpadkov.

Člen 8 opredeljuje postopkovne korake in roke za zahtevanje in predložitev dodatnih informacij za dopolnitev zahteve za priglasitev.

Člen 9 opredeljuje postopkovne korake in roke, v katerih pristojni organi sprejmejo odločitev o tem, ali soglašajo z načrtovanimi pošiljkami, kot so zahtevane v priglasitvi, ali jim ugovarjajo.

Člen 10 določa, da morajo zadevni pristojni organi določiti pogoje za pošiljko s soglasjem.

Člen 11 določa, da so pošiljke odpadkov za odstranjevanje prepovedane, razen če so izpolnjeni določeni pogoji, pod katerimi se pošiljke odpadkov lahko odobrijo.

Člen 12 določa razloge, zaradi katerih lahko pristojni organ ugovarja pošiljki odpadkov za predelavo.

Člen 13 določa možnost izdaje splošnih priglasitev v primeru več pošiljk enakih odpadkov v isti obrat za obdelavo.

Člen 14 vsebuje določbe o pogojih za izdajo predhodnega soglasja za obrate za predelavo odpadkov v državah članicah, o medsebojnem priznavanju takih obratov s strani držav članic in o posebnem hitrem postopku za pošiljanje določenih odpadkov v take obrate.

Člen 15 vsebuje dodatne določbe v zvezi s pošiljkami za vmesne postopke obdelave odpadkov.

Člen 16 vsebuje zahteve po izdaji soglasja za pošiljke.

Člen 17 vsebuje določbe o spremembah pošiljke po izdaji soglasja.

Poglavje 2 tega naslova sestoji iz člena 18, ki določa splošne zahteve glede informacij za pošiljke odpadkov z zelenega seznama.

Poglavje 3 tega naslova vsebuje splošne zahteve.

Člen 19 prepoveduje mešanje odpadkov med pošiljanjem.

Člen 20 vsebuje določbe o hrambi dokumentacije in informacij.

Člen 21 vsebuje določbe o dostopu javnosti do priglasitev.

Poglavje 4 tega naslova vsebuje obveznosti prevzema odpadkov nazaj in je sestavljeno iz členov 22 do 25, ki določajo prevzem pošiljk nazaj in kritje stroškov takih prevzemov.

Poglavje 5 tega naslova vsebuje splošne upravne določbe.

Člen 26 določa, da izdajanje in izmenjava informacij in dokumentov, ki se zahtevata v tej uredbi, potekata elektronsko, ter opredeljuje pogoje, pod katerimi morajo delovati sistemi za tako izmenjavo.

Člen 27 določa jezike, v katerih se izdajo dokumenti in sporočila v okviru te uredbe.

Člen 28 določa postopkovne zahteve, ki se uporabljajo v primeru nesoglasja o uvrstitvi poslanega odpadka ali materiala. Nadalje določa, da se Komisija pooblasti za sprejetje izvedbenih ukrepov za razjasnitev uvrstitve določenih odpadkov ter razlikovanja med rabljenim blagom in odpadki za določeno blago.

Člen 29 določa stroške, ki se lahko zaračunajo priglasiteljem.

Člen 30 določa možnosti obmejnih sporazumov v izjemnih primerih.

Poglavje 6 tega naslova vsebuje določbe o pošiljkah znotraj Unije s tranzitom skozi tretje države.

Člen 31 določa specifične roke, v katerih pristojni organi zadevnih tretjih držav izdajo pisno soglasje v primeru pošiljk za odstranjevanje znotraj Unije s tranzitom skozi te tretje države.

Člen 32 določa specifične roke, v katerih pristojni organi zadevnih tretjih držav izdajo pisno soglasje v primeru pošiljk za predelavo znotraj Unije s tranzitom skozi te tretje države.

Naslov III sestojih iz enega člena (člen 33) in se nanaša na potrebo držav članic po nacionalnih ureditvah v zvezi s pošiljkami odpadkov znotraj ene države članice za zaščito skladnosti s sistemom Unije.

Naslov IV vsebuje določbe o izvozu iz Unije v tretje države.

Poglavje 1 tega naslova vsebuje določbe o izvozu odpadkov iz Unije za odstranjevanje.

Člen 34 določa prepoved izvoza, razen v države članice Efte.

Člen 35 določa postopkovne zahteve za izvoz v države članice Efte. Ta člen se smiselno nanaša na naslov II ter določa zadevne prilagoditve in dopolnitve določb iz navedenega naslova. Postopkovne določbe iz poglavja 2 tega naslova IV se nanašajo nazaj na ta člen.

Poglavje 2 tega naslova vsebuje določbe o izvozu odpadkov iz Unije za predelavo.

Oddelek 1 vsebuje določbe o izvozu nevarnih in nekaterih drugih odpadkov v države nečlanice OECD, pri čemer člen 36 določa prepoved izvoza nevarnih in drugih odpadkov v države nečlanice OECD zunaj EU.

Oddelek 2 vsebuje določbe o izvozu nenevarnih odpadkov v države nečlanice OECD, pri čemer členi 37–40 določajo prepoved izvoza nenevarnih odpadkov v države nečlanice OECD, razen če država nečlanica OECD priglasi svojo pripravljenost za uvoz in dokaže svojo sposobnost okoljsko primernega ravnanja z določenimi odpadki. Ti členi poleg tega vsebujejo postopek, po katerem tretje države priglasijo svojo pripravljenost in sposobnost za prejemanje odpadkov in ravnanje z njimi, ter pooblastilo Komisije, da oceni te priglasitve in objavi seznam držav, ki izpolnjujejo pogoje za prejemanje določenih izvoženih odpadkov z zelenega seznama iz Unije.

Oddelek 3 vsebuje določbe o izvozu v države članice OECD.

Člen 41 vsebuje postopkovne zahteve za izvoz za predelavo v države članice OECD zunaj Unije. Ta člen se smiselno nanaša na naslov II, se nanaša na člen 35 ter določa zadevne prilagoditve in dopolnitve njunih določb.

Člen 42 določa spremljanje izvoza v države članice OECD in zaščitni postopek v primeru, da izvoz odpadkov v take države pripelje do položaja, v katerem se s takimi odpadki ne ravna okoljsko primerno. Ta člen določa, da se Komisija pooblasti, da po potrebi ukrepa, če se z odpadki ne ravna okoljsko primerno.

Poglavje 3 tega naslova vsebuje dodatne obveznosti, ki se uporabljajo za izvoz odpadkov.

Člen 43 vsebuje obveznosti izvoznikov, da zagotovijo, da se z odpadki, ki jih izvažajo, v namembnem kraju ravna okoljsko primerno.

Člen 44 vsebuje obveznosti izvoznih držav članic, da sprejmejo potrebne ukrepe in zagotovijo, da se določbe iz tega naslova pravilno izvajajo.

Poglavje 4 tega naslova vsebuje splošne določbe.

Člen 45 prepoveduje izvoz odpadkov na Antarktiko.

Člen 46 določa, da sta izvoz v čezmorske države ali na čezmorska ozemlja za odstranjevanje in izvoz nevarnih odpadkov za predelavo prepovedana ter da se za drug izvoz za predelavo smiselno uporablja naslov II.

Naslov V vsebuje določbe o uvozu v Unijo iz tretjih držav.

Poglavje 1 tega naslova vsebuje določbe o uvozu odpadkov v Unijo za odstranjevanje.

Člen 47 prepoveduje uvoz, razen iz držav pogodbenic Baselske konvencije ali držav, s katerimi je bil sklenjen sporazum, ali z drugih območij v kriznih ali vojnih razmerah.

Člen 48 vsebuje postopkovne zahteve za uvoz iz držav pogodbenic Baselske konvencije ali z drugih območij v kriznih ali vojnih razmerah. Ta člen se smiselno nanaša na naslov II ter določa zadevne prilagoditve in dopolnitve določb iz navedenega naslova. Postopkovne določbe iz poglavja 2 tega naslova IV se nanašajo nazaj na ta člen.

Poglavje 2 tega naslova vsebuje določbe o uvozu odpadkov v Unijo za predelavo.

Člen 49 prepoveduje uvoz, razen iz držav, za katere se uporablja sklep OECD, ali držav pogodbenic Baselske konvencije ali držav, s katerimi je bil sklenjen sporazum, ali z drugih območij v kriznih ali vojnih razmerah.

Člen 50 vsebuje postopkovne zahteve za uvoz iz držav, za katere se uporablja sklep OECD, ali z drugih območij v kriznih ali vojnih razmerah. Ta člen se smiselno nanaša na naslov II, se nanaša na člen 45 ter določa zadevne prilagoditve in dopolnitve njunih določb.

Člen 51 vsebuje postopkovne zahteve za uvoz iz držav, za katere se ne uporablja sklep OECD, držav pogodbenic Baselske konvencije ali z drugih območij v kriznih ali vojnih razmerah. Ta člen se smiselno nanaša na člen 45.

Poglavje 3 tega naslova vsebuje dodatne obveznosti.

Člen 52 vsebuje obveznosti uvoznih držav članic, da zagotovijo primerno ravnanje z uvoženimi odpadki in prepovejo tak uvoz, če obstaja razlog za domnevo, da se z odpadki ne bo ustrezno ravnalo.

Poglavje 4 tega naslova vsebuje splošne določbe.

Člen 53 določa, da se za uvoz iz čezmorskih držav ali s čezmorskih ozemelj smiselno uporablja naslov II.

Naslov VI vsebuje določbe o tranzitu skozi Unijo iz tretjih držav in v tretje države.

Člen 54 vsebuje določbe o tranzitu za odstranjevanje.

Člen 55 vsebuje določbe o tranzitu za predelavo.

Naslov VII vsebuje določbe o izvrševanju te uredbe. 

Poglavje 1 tega naslova sestoji iz enega člena (člen 56) in določa splošne obveznosti vseh, ki so vključeni v pošiljanje odpadkov, da sprejmejo potrebne ukrepe in zagotovijo, da se z odpadki, ki jih pošiljajo, v celotnem obdobju pošiljanja ter med njihovo predelavo in odstranjevanjem ravna okoljsko primerno in tako, da ni ogroženo zdravje ljudi.

Poglavje 2 tega naslova vsebuje določbe o izvrševanju te uredbe.

Oddelek 1 obravnava izvršilne ukrepe držav članic.

Člen 57 vsebuje določbe o inšpekcijskih pregledih.

Člen 58 vsebuje določbe o dokumentaciji in dokazilih.

Člen 59 vsebuje določbe o načrtih inšpekcijskih pregledov s strani držav članic. 

Člen 60 vsebuje določbe o kaznih.

Člen 61 vsebuje določbe o sodelovanju pri izvrševanju na nacionalni ravni.

Člen 62 vsebuje določbe o sodelovanju pri izvrševanju med državami članicami.

Člen 63 vsebuje določbe o skupini za izvrševanje uredbe o pošiljkah odpadkov.

Oddelek 2 obravnava ukrepe Komisije v zvezi z dejavnostmi izvrševanja v okviru te uredbe.

Naslov VIII vsebuje končne določbe.

Člen 69 vsebuje določbe o obveznostih poročanja držav članic.

Člen 70 vsebuje določbe o mednarodnem sodelovanju.

Člen 71 vsebuje določbe o imenovanju pristojnih organov v državah članicah.

Člen 72 vsebuje določbe o imenovanju informatorjev.

Člen 73 vsebuje določbe o imenovanju vstopnih in izstopnih carinskih uradov Unije.

Člen 74 vsebuje določbe o uradnem obveščanju in informacijah o imenovanjih.

Člen 75 vsebuje določbe o spremembi prilog I do X k tej uredbi.

Člena 76 in 77 določata pogoje za to, da Komisija sprejme delegirane in izvedbene akte.

Člen 78 spreminja Uredbo (EU) št. 1257/2013, da bi se navedena uredba in ta uredba uskladili z veljavnimi mednarodnimi obveznostmi Unije in njenih držav članic glede izrabljenih plovil.

Člen 79 spreminja Uredbo (EU) 2020/1056, da bi se v navedeni uredbi posodobili sklici na dokumente za prevoz odpadkov.

Člen 80 določa pregled te uredbe leta 2034.

Člen 81 določa razveljavitev in prehodna pravila.

Člen 82 določa začetek veljavnosti in uporabe te uredbe.

2021/0367 (COD)

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o pošiljkah odpadkov in spremembi uredb (EU) št. 1257/2013 in (EU) 2020/1056

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 192(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

po posredovanju osnutka zakonodajnega akta nacionalnim parlamentom,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora 30 ,

ob upoštevanju mnenja Odbora regij,

v skladu z rednim zakonodajnim postopkom,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Na ravni Unije je treba določiti pravila za varstvo okolja in zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi, ki so lahko posledica pošiljanja odpadkov. Ta pravila bi morala tudi prispevati k olajšanju okoljsko primernega ravnanja z odpadki v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta 31 ter k zmanjšanju splošnih vplivov rabe virov in izboljšanju učinkovitosti take rabe, kar je bistveno za prehod na krožno gospodarstvo. 

(2)Uredba (ES) št. 1013/2006 Evropskega parlamenta in Sveta 32 je v preteklih petnajstih letih prinesla pomembne izboljšave za varstvo okolja in zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi, ki so lahko posledica pošiljanja odpadkov. Vendar je ocena 33 navedene uredbe, ki jo je opravila Komisija, razkrila tudi številne izzive in pomanjkljivosti, ki jih je treba obravnavati z novimi regulativnimi določbami.

(3)Evropski zeleni dogovor 34 določa ambiciozen načrt za preobrazbo Unije v trajnostno, z viri gospodarno in podnebno nevtralno gospodarstvo. Komisijo poziva, naj pregleda pravila Unije o pošiljkah odpadkov, vzpostavljena z Uredbo (ES) št. 1013/2006. V novem akcijskem načrtu za krožno gospodarstvo 35 , sprejetem marca 2020, je nadalje poudarjena potreba po ukrepanju in zagotovitvi, da se olajša pošiljanje odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje v Uniji, da Unija ne izvaža svojih izzivov v zvezi z odpadki v tretje države in da se bolje obravnavajo nezakonite pošiljke odpadkov. Poleg okoljskih in socialnih koristi lahko to prinese izboljšanje strateške odvisnosti EU od surovin. Svet 36 in Evropski parlament 37 sta prav tako pozvala k reviziji veljavnih pravil Unije o pošiljkah odpadkov, vzpostavljenih z Uredbo (ES) št. 1013/2006.  

(4)Uredba (ES) št. 1013/2006 je bila že večkrat spremenjena, potrebne pa so nadaljnje precejšnje spremembe, da se zagotovi izpolnjevanje ciljev politike iz evropskega zelenega dogovora in novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo. Uredba (ES) št. 1013/2006 bi torej morala biti nadomeščena z novo uredbo.

(5)Ta uredba dopolnjuje splošno zakonodajo Unije o ravnanju z odpadki, kot je Direktiva 2008/98/ES. Sklicuje se na opredelitve pojmov iz navedene direktive, vključno z opredelitvijo odpadkov in splošnih postopkov ravnanja z odpadki. Vključuje tudi številne dodatne opredelitve pojmov, da bi se olajšala enotna uporaba te uredbe. 

(6)S to uredbo se na ravni Unije izvaja Baselska konvencija z dne 22. marca 1989 o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja 38 (v nadaljnjem besedilu: Baselska konvencija). Namen Baselske konvencije je varovati zdravje ljudi in okolje pred škodljivimi učinki nastajanja nevarnih in drugih odpadkov, njihovega prehoda preko meja ter ravnanja z njimi. Unija je pogodbenica Baselske konvencije od leta 1994 39 . 

(7)S to uredbo se na ravni Unije izvaja tudi sprememba Baselske konvencije 40 (v nadaljnjem besedilu: sprememba o prepovedi), ki je bila sprejeta leta 1995 in je na mednarodni ravni začela veljati 5. decembra 2019. Sprememba o prepovedi vzpostavlja splošno prepoved vsega izvoza nevarnih odpadkov, namenjenih za dokončno odstranitev, ponovno uporabo, recikliranje in predelavo, iz držav s seznama iz Priloge VII k Baselski konvenciji v vse druge države. Unija je spremembo o prepovedi ratificirala in jo izvaja od leta 1997 41 .

(8)Unija je oktobra 2020 sekretariatu Baselske konvencije predložila uradno obvestilo o pošiljanju odpadkov znotraj Unije v skladu s členom 11 navedene konvencije. V skladu z navedenim členom bi torej Unija lahko določila posebna pravila, ki se uporabljajo za pošiljke odpadkov znotraj EU in ki niso manj okoljsko primerna kot tista, ki jih določa Baselska konvencija.

(9)Glede na to, da je Unija odobrila Sklep Sveta OECD z dne 30. marca 1992 o nadzoru prehoda odpadkov za predelavo preko meja 42 (v nadaljnjem besedilu: sklep OECD), je treba vsebino navedenega sklepa skupaj s spremembami vključiti v zakonodajo Unije.

(10)Pomembno je, da se nadzor in kontrola pošiljk odpadkov organizirata in urejata na način, pri katerem se upošteva potreba po ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja in zdravja ljudi ter zagotavlja enota uporaba pravil o pošiljkah odpadkov v celotni Uniji.

(11)Treba se je izogibati podvajanju z veljavno zakonodajo Unije o prevozu določenih materialov, ki bi bili lahko v skladu s to uredbo uvrščeni med odpadke.

(12)Pošiljke odpadkov, ki nastanejo oboroženim silam ali organizacijam za pomoč, bi bilo treba pri uvozu v Unijo v določenih razmerah (vključno s tranzitom znotraj Unije, kadar odpadki vstopijo v Unijo) izvzeti iz področja uporabe te uredbe. V zvezi s takimi pošiljkami bi bilo treba spoštovati zahteve mednarodnega prava in mednarodnih sporazumov. V takih primerih bi bilo treba o pošiljki in njenem namembnem kraju vnaprej obvestiti pristojni organ tranzitne države in pristojni organ namembne države v Uniji.

(13)Treba se je izogniti podvajanju z Uredbo (ES) št. 1069/2009 Evropskega parlamenta in Sveta 43 , ki že vsebuje določbe o celotnem pošiljanju, usmerjanju in premikanju (zbiranje, prevoz, ravnanje, obdelava, uporaba, predelava ali odstranjevanje, vodenje evidence, spremni dokumenti in sledljivost) živalskih stranskih proizvodov znotraj Unije, v Unijo in iz nje.

(14)Uredba (EU) št. 1257/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 44 se uporablja za velike komercialne ladje, ki plujejo pod zastavo države članice Unije, ki so bile izključene iz področja uporabe Uredbe (ES) št. 1013/2006. Vendar je treba glede na nedavni mednarodni začetek veljavnosti spremembe o prepovedi zagotoviti, da za ladje, zajete v področje uporabe Uredbe (EU) št. 1257/2013, ki v Uniji postanejo odpadek, veljajo zadevna pravila Unije o pošiljkah odpadkov, s katerimi se izvaja sprememba o prepovedi, da bi se zagotovila dosledna pravna združljivost pravne ureditve Unije z mednarodnimi obveznostmi. Hkrati je treba spremeniti tudi Uredbo (EU) št. 1257/2013, da se pojasni, da se smejo ladje, ki spadajo na področje uporabe navedene uredbe in ki postanejo odpadek v Uniji, reciklirati le v obratih, vključenih na evropski seznam obratov za recikliranje ladij, vzpostavljen z navedeno uredbo, ki se nahajajo v državah s seznama iz Priloge VII k Baselski konvenciji.

(15)Čeprav sta nadzor in kontrola pošiljk odpadkov znotraj države članice zadeva te države članice, bi morali nacionalni sistemi pri pošiljkah odpadkov upoštevati potrebo po skladnosti s sistemom Unije, da bi se zagotovila visoka stopnja varovanja okolja in zdravja ljudi.

(16)V primerih pošiljk odpadkov, ki niso navedeni v Prilogi III, IIIA ali IIIB k tej uredbi in so namenjeni za predelavo, je ustrezno zagotoviti optimalni nadzor in kontrolo z zahtevo po predhodnem pisnem soglasju za take pošiljke. Ta postopek bi moral vključevati predhodno priglasitev pristojnim organom, ki jim omogoča, da so ustrezno obveščeni in da lahko sprejmejo vse potrebne ukrepe za varovanje zdravja ljudi in okolja. Prav tako bi moral tem organom omogočati, da takim pošiljkam utemeljeno ugovarjajo.

(17)V podporo izvajanju določb Direktive 2008/98/ES, katere namen je povečati ločeno zbiranje odpadkov in zmanjšati nastajanje mešanih komunalnih odpadkov, bi se morale pošiljke mešanih komunalnih odpadkov v drugo državo članico posebno skrbno nadzorovati. Nadalje, v podporo doseganju ciljev, da se poveča recikliranje in zmanjša odstranjevanje odpadkov, iz Direktive 2008/98/ES in Direktive sveta 1999/31/ES 45 bi morale biti na splošno prepovedane pošiljke odpadkov za odstranjevanje v drugo državo članico. Pošiljke odpadkov za odstranjevanje bi morale biti dovoljene le v izjemnih primerih. V teh primerih bi morale države članice upoštevati načeli bližine in samozadostnosti na ravni Unije in na nacionalni ravni v skladu z Direktivo 2008/98/ES, zlasti s členom 16 navedene direktive, ter prednost predelave. Države članice bi morale biti sposobne zagotoviti, da obrati za ravnanje z odpadki, za katere se uporablja Direktiva 2010/75/ES Evropskega parlamenta in Sveta 46 , v skladu s svojimi dovoljenji uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije, kot so opredeljene v navedeni direktivi, in da se odpadki obdelujejo v skladu z zahtevami glede varstva zdravja ljudi in okolja v zvezi s postopki odstranjevanja, določenimi v zakonodaji Unije.

(18)V primeru pošiljk odpadkov iz prilog III, IIIA in IIIB k tej uredbi, namenjenim za predelavo, je ustrezno zagotoviti minimalno raven nadzora in kontrole z zahtevo, da take pošiljke spremljajo določene informacije o osebah in državah, vključenih v pošiljanje, opis ter informacije o količinah zadevnih odpadkov in vrsti postopka predelave, zaradi katerega se odpadki pošiljajo, ter podrobnosti glede obratov, v katerih bodo odpadki predelani.

(19)Treba je določiti razloge, zaradi katerih lahko države članice ugovarjajo pošiljkam odpadkov za predelavo. V primeru takih pošiljk bi morale biti države članice sposobne zagotoviti, da obrati za ravnanje z odpadki, za katere se uporablja Direktiva 2010/75/EU, v skladu s svojimi dovoljenji uporabljajo najboljše razpoložljive tehnologije, kot so opredeljene v navedeni direktivi. Države članice bi morale biti prav tako sposobne zagotoviti, da se odpadki obdelujejo v skladu z zahtevami glede varstva zdravja ljudi in okolja v zvezi s postopki predelave, določenimi v zakonodaji Unije, in da se ob upoštevanju člena 16 Direktive 2008/98/ES odpadki obdelujejo v skladu z načrti za ravnanje z odpadki, določenimi v skladu z navedeno direktivo, da se zagotovi izvajanje pravno zavezujočih obveznosti predelave ali recikliranja, določenih v zakonodaji Unije.

(20)Če želi priglasitelj poslati odpadke, za katere velja postopek predhodne pisne priglasitve in soglasja, je treba v interesu pravne varnosti ter za zagotovitev enotne uporabe te uredbe in pravilnega delovanja notranjega trga določiti postopkovne korake in zaščitne ukrepe. V skladu s členom 6(11) Baselske konvencije je treba zagotoviti tudi, da stroške, ki izhajajo iz primerov, da pošiljke odpadkov, za katero sta potrebna predhodna pisna priglasitev in soglasje, ni mogoče dokončati ali je nezakonita, nosijo zadevni subjekti. V ta namen bi moral priglasitelj za vsako pošiljko takih odpadkov zagotoviti finančno garancijo ali skleniti enakovredno zavarovanje.

(21)Za zmanjšanje upravnega bremena za javne in zasebne subjekte, vključene v pošiljanje v obrate, priznane kot obrate s predhodnih soglasjem, je treba določiti pogoje, pod katerimi je mogoče odobriti status obrata s predhodnim soglasjem, da se zagotovi njihovo medsebojno priznavanje v vseh državah članicah in uskladijo zahteve glede pošiljanja odpadkov v te obrate.

(22)Za zmanjšanje zamud pri obravnavi priglasitev za pošiljanje odpadkov in olajšanje izmenjave informacij med zadevnimi organi morata izdajanje in izmenjava informacij in podatkov v zvezi s posameznimi pošiljkami odpadkov znotraj Unije potekati po elektronski poti. Komisijo je treba pooblastiti tudi za določitev postopkovnih in operativnih zahtev za praktično izvajanje sistemov, ki zagotavljajo to elektronsko predložitev in izmenjavo informacij (kot so medsebojna povezljivost, arhitektura in varnost). Državam članicam in gospodarskim subjektom je treba zagotoviti tudi dovolj časa, da se pripravijo na prehod s pristopa, ki temelji na papirju, kot je določen v Uredbi (ES) št. 1013/2006, na pristop, pri katerem se informacije in dokumenti izmenjujejo elektronsko. Ta nova obveznost bi se zato morala začeti uporabljati 24 mesecev po datumu začetka uporabe te uredbe.

(23)Gospodarskim subjektom, vključenim v prevoz odpadkov, bi moralo biti dovoljeno, da za izmenjavo informacij, potrebnih v skladu s to uredbo med prevozom odpadkov, uporabljajo okolje, kot je vzpostavljeno z Uredbo (EU) 2020/1056 Evropskega parlamenta in Sveta 47 , zagotovljena pa bi morala biti tudi interoperabilnost sistemov, določenih v tej uredbi, in okolja za izmenjavo elektronskih informacij o prevozu blaga.

(24)Za olajšanje dela, ki ga opravljajo carinski organi pri izvajanju te uredbe, bo moral osrednji sistem, ki ga upravlja Komisija in ki omogoča elektronsko predložitev in izmenjavo informacij in dokumentov, postati interoperabilen z okoljem enotnega okenca Evropske unije za carino, ki se trenutno razvija na ravni Unije 48 , ko bo dokončano vse potrebno tehnično delo za zagotovitev te operabilnosti.

(25)Pristojni organi v tretjih državah bi morali biti sposobni izdajati in si izmenjavati informacije in dokumente za postopkovne zahteve v skladu s to uredbo po elektronski poti prek sistema, ki se upravlja na ravni Unije, če to želijo in če izpolnjujejo zahteve za izmenjavo podatkov prek tega sistema.

(26)Da bi se zagotovila sledljivost pošiljk odpadkov in da se ne bi poslabšalo okoljsko primerno ravnanje z odpadki, poslanimi preko meja, bi moralo biti prepovedano mešati odpadke z drugimi odpadki od začetka pošiljanja do prejema odpadkov v predelavo ali odstranitev.

(27)Za olajšanje izvrševanja obveznosti iz te uredbe je pomembno, da gospodarski subjekti in pristojni organi hranijo dokumente in informacije, potrebne za pošiljko odpadkov, vsaj pet let od datuma, ko se pošiljanje začne.

(28)Od držav članic bi se moralo zahtevati, da zagotovijo, da ustrezni pristojni organi v skladu s Konvencijo Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo (UNECE) o dostopu do informacij, sodelovanju javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah z dne 25. junija 1998 (v nadaljnjem besedilu: Aarhuška konvencija) 49 na ustrezen način dajo na voljo javnosti informacije o priglasitvah pošiljk, za katere so izdali soglasje, in o pošiljkah odpadkov, za katere veljajo splošne zahteve glede informacij iz te uredbe, kadar take informacije v skladu z nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije niso zaupne.

(29)Za izpolnitev zahtev iz člena 9(2), (3) in (4) Baselske konvencije bi bilo treba določiti obveznost, da se odpadki iz pošiljke, ki se je ne da izpeljati, kakor je bilo predvideno, vrnejo v državo odpreme oziroma se odstranijo ali predelajo na alternativen način. Prav tako bi moralo biti obvezno, da oseba, odgovorna za nezakonitost pošiljke, prevzame zadevne odpadke nazaj ali zagotovi alternativen način za njihovo odstranitev ali predelavo ter nosi stroške, ki izhajajo iz postopkov prevzema nazaj. Če tega ne stori, bi morali pristojni organi odpremne ali namembne države, kot je ustrezno, sodelovati, da bi zagotovili okoljsko primerno ravnanje z zadevnimi odpadki.

(30)Za zagotovitev, da so pristojni organi sposobni pravilno obravnavati dokumente, ki so jim predloženi v zvezi s pošiljko odpadkov, je treba določiti obveznost priglasitelja, da zagotovi overjen prevod teh dokumentov v jezik, sprejemljiv za te organe, če tako zahtevajo.

(31)Da bi se preprečile motnje pošiljk odpadkov ali blaga zaradi nesoglasja med pristojnimi organi glede statusa teh odpadkov ali blaga, je treba določiti postopek za reševanje takih nesoglasij. Pri tem je pomembno, da pristojni organi svoje odločitve oprejo na določbe Direktive 2008/98/ES v zvezi z določitvijo stranskih proizvodov in prenehanjem statusa odpadka. Treba je tudi določiti postopek za reševanje nesoglasij med pristojnimi organi glede tega, ali bi moral za odpadke veljati postopek priglasitve ali ne. Za zagotovitev, da bi se v vsej Uniji bolje uskladili pogoji, pod katerimi bi moral za odpadke veljati postopek priglasitve, bi morala biti Komisija pooblaščena tudi za sprejetje izvedbenih aktov, s katerimi bi vzpostavila merila za uvrstitev specifičnih odpadkov v ustrezne priloge k tej uredbi, s čimer se določi, ali zanje velja postopek priglasitve ali ne. Da bi se poleg tega preprečilo, da bi bili odpadki lažno prijavljeni kot rabljeno blago, in da bi se zagotovila pravna jasnost, bi morala biti Komisija pooblaščena za sprejetje izvedbenih aktov, s katerimi bi vzpostavila merila za razlikovanje med rabljenim blagom in odpadki za specifično blago, pri katerem je tako razlikovanje pomembno, zlasti za njegov izvoz iz Unije.

(32)Da bi se upravam omogočilo, da omejijo javnofinančne odhodke, povezane z vodenjem postopkov za pošiljanje odpadkov in izvrševanjem te uredbe, je treba predvideti možnost, da se priglasitelju zaračunajo ustrezni in sorazmerni upravni stroški v zvezi s temi postopki ter nadzorom, analizami in inšpekcijskimi pregledi.

(33)Za zmanjšanje upravnih bremen in v izjemnih okoliščinah, povezanih s specifičnimi geografskimi ali demografskimi razmerami, lahko države članice sklenejo dvostranske sporazume, s katerimi se olajša postopek priglasitve za pošiljke določenih odpadkov v zvezi s čezmejnimi pošiljkami v najbližji ustrezni obrat, ki je na obmejnem območju med zadevnima državama članicama. Državi članici bi moralo biti tudi omogočeno, da take sporazume sklene z državo, ki je pogodbenica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, in v primerih, ko se odpadki pošljejo iz odpremne države in obdelajo v njej, vendar so v tranzitu skozi druge države članice.

(34)Zaradi varovanja okolja zadevnih držav je treba razjasniti področje uporabe prepovedi izvoza odpadkov iz Unije za odstranjevanje v tretji državi, ki ni država članica Efte (Evropskega združenja za prosto trgovino), v skladu z Baselsko konvencijo.

(35)Države, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, lahko sprejmejo postopke kontrole, predvidene za pošiljke znotraj Unije. V takih primerih bi morala za pošiljke med Unijo in temi državami veljati enaka pravila kot za pošiljke znotraj Unije.

(36)Zaradi varovanja okolja zadevnih držav je treba razjasniti področje uporabe prepovedi izvoza nevarnih odpadkov za predelavo v tretjih državah, za katere se ne uporablja sklep OECD, v skladu z Baselsko konvencijo. Zlasti je treba razjasniti seznam odpadkov, za katere velja ta prepoved, in zagotoviti, da bo vključeval tudi odpadke, navedene v Prilogi II k Baselski konvenciji, in sicer odpadke, zbrane iz gospodinjstev, ostanke, ki nastanejo pri sežiganju gospodinjskih odpadkov, in plastične odpadke, ki jih je težko reciklirati.

(37)Treba je vzpostaviti stroga pravila glede izvoza za predelavo nenevarnih odpadkov v tretje države, za katere se ne uporablja sklep OECD, da bi se zagotovilo, da ti odpadki ne bi škodovali okolju in javnemu zdravju v teh državah. V skladu s temi pravili bi moral biti izvoz iz Unije dovoljen le v države, vključene na seznam, ki ga sestavi in posodablja Komisija, kadar te države Komisiji predložijo zahtevek, v katerem izrazijo svojo pripravljenost za prejemanje določenih nenevarnih odpadkov iz Unije in dokažejo svojo sposobnost za okoljsko primerno ravnanje s takimi odpadki na podlagi meril, določenih v tej uredbi. Izvoz v države, ki niso vključene na navedeni seznam, bi moral biti prepovedan. Da bi se zagotovilo dovolj časa za prehod na to novo ureditev, bi bilo treba predvideti prehodno obdobje treh let po splošnem datumu začetka uporabe te uredbe.

(38)Za države, za katere se uporablja sklep OECD, veljajo pravila in priporočila OECD o pošiljanju odpadkov in ravnanju z njimi ter imajo praviloma višje standarde ravnanja z odpadki kot države, za katere se sklep OECD ne uporablja. Kljub temu je pomembno, da izvoz nenevarnih odpadkov iz Unije za predelavo ne škodi okolju in javnemu zdravju v državah, za katere se uporablja sklep OECD. Zato je treba vzpostaviti mehanizem za spremljanje pošiljk nenevarnih odpadkov v take države. V primerih, v katerih se je izvoz nenevarnih odpadkov iz Unije v zadevno državo v kratkem obdobju znatno povečal in ni na voljo informacij, ki bi dokazovale sposobnost zadevne države, da te odpadke predela okoljsko primerno, bi morala Komisija začeti dialog z zadevno državo in biti pooblaščena, da tak izvoz začasno ustavi, če ni zadostnih informacij, ki bi dokazovale, da se odpadki predelujejo okoljsko primerno.

(39)Treba bi bilo sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi bi se zagotovilo, da bi se v skladu z Direktivo 2008/98/ES in drugo zakonodajo Unije o odpadkih med celotnim obdobjem pošiljanja, vključno z odstranjevanjem ali predelavo v namembni državi, z odpadki, poslanimi znotraj Unije, in odpadki, uvoženimi v Unijo, ravnalo tako, da ne bi bilo ogroženo zdravje ljudi in da se ne bi uporabljali postopki ali metode, ki bi lahko škodovali okolju. Treba je tudi zagotoviti, da bi se v celotnem obdobju pošiljanja, vključno z odstranjevanjem ali predelavo v namembni tretji državi, z odpadki ravnalo okoljsko primerno. V ta namen bi bilo treba za izvoznike odpadkov uvesti obveznost, da bi zagotovili, da bi se za obrat, ki prejema odpadke v namembni tretji državi, pred izvozom odpadkov v ta obrat opravila presoja s strani neodvisne tretje osebe. Namen te presoje je preveriti skladnost zadevnega obrata s specifičnimi merili iz te uredbe, katerih cilj je zagotoviti, da se bo z odpadki ravnalo okoljsko primerno. Kadar je pri taki presoji ugotovljeno, da zadevni obrat ne izpolnjuje meril iz te uredbe, izvoznik ne bi smel biti upravičen do izvoza odpadkov v ta obrat. Ta obveznost bi morala veljati za obrate v vseh tretjih državah, vključno s tistimi, ki so članice OECD. V sklepu OECD je navedeno, da morajo biti odpadki, ki se izvažajo v drugo državo OECD, „namenjeni postopkom predelave v obratu za predelavo, v katerem bodo odpadki predelani okoljsko primerno v skladu z nacionalnimi zakoni, predpisi in praksami, ki veljajo za obrat“. Sklep OECD ne vsebuje nobenega elementa ali merila, ki bi opredeljevalo, kako izpolnjevati to zahtevo glede „okoljsko primernega ravnanja“ z odpadki. Ker ni skupnih meril, ki bi opredeljevala pogoje, pod katerimi se odpadki predelujejo v zadevnih obratih, je treba obravnavati tveganje, da se v specifičnih obratih neustrezno ravna z odpadki, ki se izvažajo iz EU v države članice OECD, zato bi za obrate v teh državah morale veljati zahteve glede presoje iz te uredbe.

(40)Ob upoštevanju pravice vsake pogodbenice Baselske konvencije, da v skladu s členom 4(1) navedene konvencije da prepove uvoz nevarnih odpadkov ali odpadkov s seznama iz Priloge II k navedeni konvenciji, bi moral biti uvoz odpadkov v Unijo za odstranjevanje dovoljen, če je izvozna država pogodbenica navedene konvencije. Uvoz odpadkov za predelavo v Unijo bi moral biti dovoljen, če se za izvozno državo uporablja sklep OECD ali je pogodbenica Baselske konvencije. V drugih primerih bi moral biti uvoz dovoljen le, če izvozno državo zavezujejo dvostranski ali večstranski sporazumi ali dogovori, ki so združljivi z zakonodajo Unije in so v skladu s členom 11 Baselske konvencije, razen kadar to ni mogoče zaradi kriznih razmer, vojne ali vzpostavljanja ali ohranjanja miru.

(41)Ta uredba bo morala upoštevati pravila o izvozu in uvozu odpadkov v čezmorske države in na čezmorska ozemlja ter iz njih in z njih, določena v Sklepu Sveta 2013/755/EU 50 .

(42)V specifičnih primerih pošiljk znotraj Unije s tranzitom skozi tretje države bi se morale uporabljati posebne določbe v zvezi s postopkom izdaje soglasja tretjih držav. Sprejeti je treba tudi posebne določbe v zvezi s postopki, ki se uporabljajo za tranzit odpadkov skozi Unijo iz tretjih držav in v tretje države.

(43)Iz okoljskih razlogov in zaradi posebnega statusa Antarktike ta uredba izrecno prepoveduje izvoz odpadkov na to ozemlje.

(44)Za zagotovitev usklajenega izvajanja in izvrševanja te uredbe je treba določiti obveznosti držav članic, da izvajajo inšpekcijske preglede pošiljk odpadkov. Potrebno je tudi ustrezno načrtovanje inšpekcijskih pregledov pošiljk odpadkov za zagotovitev potrebnih zmogljivosti za inšpekcijske preglede in učinkovito preprečevanje nezakonitih pošiljk. V skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 so morale države članice zagotoviti, da bodo načrti inšpekcijskih pregledov za pošiljke odpadkov vzpostavljeni do 1. januarja 2017. Da bi se omogočila doslednejša uporaba določb v zvezi z načrti inšpekcijskih pregledov in zagotovil usklajen pristop k inšpekcijskim pregledom v vsej Uniji, bi morale države članice uradno obvestiti Komisijo o svojih načrtih inšpekcijskih pregledov, ta pa bi morala imeti nalogo, da te načrte pregleda in po potrebi izda priporočila za izboljšave.

(45)V državah članicah obstajajo različna pravila glede pristojnosti in možnosti organov, vključenih v inšpekcijske preglede v državah članicah, da zahtevajo dokazila za ugotavljanje zakonitosti pošiljk. Taka dokazila bi se lahko med drugim nanašala na to, ali je snov ali predmet odpadek, ali je bil odpadek pravilno uvrščen in ali bo odpadek poslan v obrate za okoljsko primerno ravnanje z odpadki v skladu s to uredbo. Zato bi morala ta uredba organom, vključenim v inšpekcijske preglede v državah članicah, zagotavljati možnost, da zahtevajo taka dokazila. Ta dokazila se lahko zahtevajo na podlagi splošnih določb ali za vsak primer posebej. Kadar ta dokazila niso na voljo ali se štejejo za nezadostna, bi se moral prevoz zadevne snovi ali predmeta oziroma pošiljke zadevnih odpadkov šteti za nezakonito pošiljko in bi se moral obravnavati v skladu z ustreznimi določbami te uredbe.

(46)Države članice bi morale določiti pravila o upravnih kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti, da se ta pravila izvršujejo. Te kazni bi morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Pri ocenjevanju Uredbe (ES) št. 1013/2006 je bilo ugotovljeno, da je ena od pomanjkljivosti ta, da se nacionalna pravila o kaznih po Uniji znatno razlikujejo. Zato bi bilo treba, da bi se omogočila doslednejša uporaba kazni, vzpostaviti skupna neizčrpna merila za določitev vrst in stopenj kazni, ki se naložijo v primeru kršitev te uredbe. Ta merila bi morala med drugim vključevati naravo in težo kršitve ter gospodarske koristi kršitve in okoljsko škodo zaradi kršitve, če jih je mogoče opredeliti. Nadalje bi morale države članice poleg upravnih kazni, ki se zahtevajo v skladu s to uredbo, zagotoviti tudi, da v hudih primerih nezakonita pošiljka odpadkov pomeni kaznivo dejanje v skladu z določbami Direktive 2008/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 51 .

(47)Izkušnje z uporabo Uredbe (ES) št. 1013/2006 so pokazale, da udeležba več akterjev na nacionalni ravni pomeni izzive za usklajevanje in sodelovanje v zvezi z izvrševanjem. Zato bi morale države članice zagotoviti, da imajo vsi ustrezni organi, vključeni v izvrševanje te uredbe, učinkovite mehanizme, ki jim omogočajo sodelovanje in usklajevanje na nacionalni ravni glede razvoja in izvajanja politik izvrševanja in dejavnosti za obravnavo nezakonitih pošiljk odpadkov, tudi za vzpostavitev in izvajanje načrtov inšpekcijskih pregledov.

(48)Države članice bi morale dvostransko in večstransko sodelovati, da bi olajšale preprečevanje in odkrivanje nezakonitih pošiljk odpadkov. Za nadaljnje izboljšanje usklajevanja in sodelovanja v vsej Uniji bi bilo treba ustanoviti namensko skupino za izvrševanje, v kateri bi sodelovali imenovani predstavniki držav članic in Komisije ter predstavniki drugih ustreznih institucij, organov, uradov, agencij ali mrež. Ta skupina za izvrševanje bi se morala redno sestajati. Med drugim bi morala biti forum za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov glede trendov v zvezi z nezakonitimi pošiljkami ter za izmenjavo mnenj o dejavnostih izvrševanja, vključno z najboljšimi praksami.

(49)Za podporo in dopolnitev dejavnosti izvrševanja držav članic bi morala biti Komisija pooblaščena za izvajanje preiskovalnih in usklajevalnih ukrepov v zvezi z nezakonitimi pošiljkami, ki bi lahko imele resne škodljive učinke na zdravje ljudi ali okolje. Pri izvajanju teh dejavnosti bi morala Komisija delovati ob popolnem spoštovanju postopkovnih jamstev. Komisija bi lahko v okviru svoje notranje organizacije razmislila o tem, da bi nekatere dejavnosti izvrševanja, ki jih predvideva ta uredba, zaupala Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), ki ima ustrezno strokovno znanje v zvezi s tem.

(50)Države članice bi morale Komisiji zagotoviti informacije o izvajanju te uredbe, tako s poročili sekretariatu Baselske konvencije kot na podlagi ločenega vprašalnika. Komisija bi morala na vsaka štiri leta pripraviti poročilo o izvajanju te Uredbe na podlagi informacij, ki jih zagotovijo države članice, in drugih informacij, zbranih zlasti s priložnostnimi poročili Komisije in Evropske agencije za okolje o pošiljkah plastičnih odpadkov in drugih zaskrbljujočih posebnih tokov odpadkov.

(51)Za zagotavljanje, da se pošiljke odpadkov kontrolirajo in spremljajo na ustrezni ravni, je bistvenega pomena učinkovito mednarodno sodelovanje na področju kontrol pošiljk odpadkov. Za zagotavljanje primernega ravnanja z odpadki bi bilo treba spodbujati izmenjavo informacij, delitev odgovornosti in prizadevanja za sodelovanje med Unijo in njenimi državami članicami ter tretjimi državami.

(52)Države članice bi morale za olajšanje izmenjave informacij in sodelovanja za izvajanje te uredbe imenovati pristojne organe in informatorje ter o njih uradno obvestiti Komisijo, ki bi morala te informacije javno objaviti.

(53)Države članice bi morale biti upravičene, da za zagotovitev kontrole pošiljk odpadkov imenujejo posebne vstopne in izstopne carinske urade za pošiljke odpadkov v Unijo in iz nje ter o njih uradno obvestijo Komisijo, ki bi morala te informacije javno objaviti.

(54)Da se dopolni ali spremeni ta uredba, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s členom 37(13), členom 40(8) in členom 72 te uredbe. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi s strokovnjaki, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje 52 . Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se lahko sistematično udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, v zvezi s pripravo delegiranih aktov.

(55)Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila za sprejetje ukrepov v zvezi z usklajeno metodo za izračun finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja, da bi razjasnila uvrščanje odpadkov v skladu s to uredbo (vključno z določitvijo pragov onesnaženosti za nekatere odpadke) in da bi pri nekaterih vrstah blaga razjasnila razlikovanje med rabljenim blagom in odpadki, kadar se pošiljajo preko meja. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta 53 .

(56)Uredba (EU) 2020/1056 vzpostavlja pravni okvir za elektronsko sporočanje zakonsko predpisanih informacij, ki se nanašajo na prevoz blaga na ozemlju Unije, med zadevnimi gospodarskimi subjekti in pristojnimi organi, del določb navedene uredbe pa se nanaša na to uredbo. Za zagotovitev skladnosti med tema instrumentoma je treba spremeniti Uredbo (EU) 2020/1056.

(57)Gospodarskim subjektom je treba zagotoviti dovolj časa za izpolnitev njihovih novih obveznosti na podlagi te uredbe, državam članicam in Komisiji pa za vzpostavitev upravne infrastrukture, potrebne za uporabo te uredbe. Uporabo več določb te uredbe bi bilo zato treba preložiti na razumen datum, ko bi bile lahko te priprave končane. Večina določb te uredbe se bo začela uporabljati dva meseca po začetku njene veljavnosti, medtem ko se bodo določbe, povezane z obveznostmi iz člena 26 glede elektronskega izdajanja in izmenjave dokumentov začele uporabljati dve leti po tem datumu, nekatere določbe v zvezi z izvozom odpadkov pa se bodo začele uporabljati tri leta po tem datumu. Za preprečitev morebitne regulativne vrzeli je treba zagotoviti, da bodo nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1013/2006 ostale v veljavi do datuma, na katerega se bodo začele uporabljati določbe te uredbe z odloženim začetkom uporabe.

(58)Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi potrebe po uskladitvi lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Naslov I 
Splošne določbe

Člen 1
Predmet urejanja

Ta uredba določa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi s preprečevanjem ali zmanjšanjem škodljivih vplivov, ki so lahko posledica pošiljanja odpadkov. Vzpostavlja postopke in ureditev kontrole pošiljanja odpadkov, odvisno od porekla, namembnega kraja in poti pošiljke, vrste poslanih odpadkov in vrste obdelave, ki se uporablja za odpadke v namembnem kraju.

Člen 2
Področje uporabe

1.Ta uredba se uporablja za:

(a)pošiljke odpadkov med državami članicami s tranzitom skozi tretje države ali brez takega tranzita;

(b)pošiljke odpadkov, uvožene v Unijo iz tretjih držav;

(c)pošiljke odpadkov, izvožene iz Unije v tretje države;

(d)pošiljke odpadkov v tranzitu skozi Unijo na poti v tretje države ali iz njih.

2.Ta uredba se ne uporablja za:

(a)iztovarjanje odpadkov na kopno, vključno z odpadno vodo in ostanki, nastalimi pri običajnem delovanju ladij in morskih ploščadi, če za take odpadke veljajo zahteve Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij ali drugih zavezujočih mednarodnih instrumentov;

(b)odpadke, nastale v vozilih, na vlakih, letalih in ladjah do prvega postajališča, postaje, letališča ali pristanišča v Uniji, kjer vozilo, vlak, letalo oziroma ladja ostane dovolj dolgo, da je mogoče iztovarjanje teh odpadkov za njihovo predelavo ali odstranjevanje;

(c)pošiljke radioaktivnih odpadkov, kot so opredeljene v členu 5 Direktive Sveta 2006/117/Euratom 54 ;

(d)pošiljke živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, kot so opredeljeni v členu 3(1) oziroma (2) Uredbe (ES) št. 1069/2009, razen živalskih stranskih proizvodov in pridobljenih proizvodov, ki so mešani ali onesnaženi s katerimi koli odpadki s seznama nevarnih odpadkov iz Priloge k Odločbi Komisije 2000/532/ES 55 ;

(e)pošiljke odpadkov iz člena 2(1), točka (e), ter člena 2(2), točke (a), (d) in (e), Direktive 2008/98/ES, če se za take pošiljke že uporablja druga zakonodaja Unije;

(f)pošiljke odpadkov iz Antarktike v Unijo, ki so v skladu z zahtevami Protokola o varstvu okolja k Pogodbi o Antarktiki 56 ;

(g)pošiljke CO2 za namene geološkega shranjevanja v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta 57 ;

(h)ladje, ki plujejo pod zastavo države članice in ki spadajo na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1257/2013, razen ladij, ki postanejo odpadek na območju v nacionalni pristojnosti države članice, za katere se uporabljajo člen 36, naslov VII in naslov VIII.

3.Za uvoz odpadkov, ki so nastali oboroženim silam ali organizacijam za pomoč v kriznih razmerah, pri operacijah vzpostavljanja ali ohranjanja miru, kadar oborožene sile ali organizacije za pomoč ali kdo drug v njihovem imenu take odpadke pošiljajo neposredno ali posredno v namembno državo, se uporablja samo člen 48(6).

4.Za pošiljke odpadkov z Antarktike v tretje države, ki so v tranzitu skozi Unijo, veljata člena 36 in 56.

5.Za pošiljke odpadkov izključno znotraj države članice se uporablja le člen 33.

Člen 3
Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)„mešanica odpadkov“ pomeni odpadke, ki jih nastanejo pri namernem ali nenamernem mešanju dveh ali več različnih vrst odpadkov, navedenih pod različnimi klasifikacijskimi številkami v prilogah III, IIIB in IV ali, kjer je to ustrezno, pod različnimi alineami ali pod alineami takih klasifikacijskih številk. Odpadki, poslani v eni pošiljki odpadkov, ki je sestavljena iz dveh ali več ločenih vrst odpadkov, niso mešanica odpadkov;

(2)„vmesno odstranjevanje“ pomeni katerega koli od postopkov odstranjevanja pod oznakami D 13 do D 15 iz Priloge I k Direktivi 2008/98/ES;

(3)„vmesna predelava“ pomeni katerega koli od postopkov predelave pod oznakama R 12 in R 13 iz Priloge II k Direktivi 2008/98/ES;

(4)„okoljsko primerno ravnanje“ pomeni sprejetje vseh izvedljivih ukrepov, s katerimi se zagotovi, da se z odpadki ravna na način, ki bo varoval zdravje ljudi in okolje pred škodljivimi učinki, ki jih lahko povzročijo taki odpadki;

(5)„prejemnik“ pomeni osebo ali podjetje v nacionalni pristojnosti namembne države, ki se ji/mu pošljejo odpadki za predelavo ali odstranjevanje;

(6)„priglasitelj“ pomeni:

(a)v primeru pošiljke, ki izvira iz države članice, katero koli fizično ali pravno osebo v nacionalni pristojnosti te države članice, ki namerava poslati ali pošilja odpadke ali ji je naložena dolžnost priglasitve in ki je na spodnjem seznamu:

(i) izvirni povzročitelj odpadkov;

(ii) novi povzročitelj odpadkov, ki izvaja postopke pred pošiljanjem;

(iii) zbiralec, ki je iz različnih majhnih količin iste vrste odpadkov, zbranih iz različnih virov, sestavil pošiljko, ki se bo poslala iz enega priglašenega kraja;

(iv) trgovec ali posrednik, ki deluje v imenu katere koli od kategorij iz točk (i), (ii) ali (iii);

(v) kadar so vse zgoraj navedene osebe neznane ali plačilno nesposobne, imetnik odpadkov;

(b)v primeru uvoza odpadkov, ki ne izvirajo iz države članice, v Unijo ali njihovega tranzita skozi Unijo katero koli od naslednjih fizičnih ali pravnih oseb v nacionalni pristojnosti tiste odpremne države, ki namerava odpadke poslati ali jih pošilja ali namerava pošiljanje predati komu drugemu ali ga je že predala komu drugemu:

(i) oseba, imenovana z zakonodajo odpremne države;

(ii) če ni osebe, imenovane z zakonodajo odpremne države, imetnik odpadkov v času izvoza;

(7)„zbiralec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki zbira odpadke, kot je opredeljeno v členu 3, točka (10), Direktive 2008/98/ES;

(8) „pristojni organ“ pomeni:

(a)v primeru države članice organ, ki ga imenuje zadevna država članica v skladu s členom 71;

(b)v primeru tretje države, ki je pogodbenica Baselske konvencije z dne 22. marca 1989 o nadzoru prehoda nevarnih odpadkov preko meja in njihovega odstranjevanja (v nadaljnjem besedilu: Baselska konvencija), organ, ki ga zadevna država imenuje za pristojni organ za namene Baselske konvencije v skladu s členom 5 navedene konvencije;

(c)v primeru katere koli države, razen države iz točke (a) ali (b), organ, ki ga je zadevna država ali regija imenovala za pristojni organ ali, če takega imenovanja ni bilo, regulativni organ za državo ali regijo, kot je ustrezno, ki je pristojen za pošiljke odpadkov za predelavo, odstranjevanje ali tranzit, glede na posamezni primer;

(9)„pristojni organ odpremne države“ pomeni pristojni organ za območje, s katerega je predvidena odprema pošiljke ali je pošiljka odpremljena;

(10)„pristojni organ namembne države“ pomeni pristojni organ za območje, na katerega je predvideno pošiljanje pošiljke ali je bila pošiljka poslana ali na katerem se odpadki naložijo, preden se odstranijo ali predelajo na območju, ki ni v nacionalni pristojnosti nobene države;

(11)„pristojni organ tranzitne države“ pomeni pristojni organ za katero koli državo, skozi katero je predvideno pošiljanje pošiljke ali je bila pošiljka poslana, razen pristojnega organa odpremne države in pristojnega organa namembne države;

(12)„odpremna država“ pomeni katero koli državo, iz katere je predvidena odprema pošiljke ali je pošiljka odpremljena;

(13)„namembna država“ pomeni katero koli državo, v katero je predvideno pošiljanje pošiljke ali v katero je bila poslana pošiljka odpadkov za odstranjevanje ali predelavo ali za namene natovarjanja pred odstranjevanjem ali predelavo na območju, ki ni v nacionalni pristojnosti nobene države;

(14)„tranzitna država“ pomeni katero koli državo, skozi katero je predvideno pošiljanje pošiljke ali skozi katero je bila pošiljka poslana, razen odpremne ali namembne države;

(15)„območje v nacionalni pristojnosti države“ pomeni katero koli kopensko ali morsko območje, na katerem država izvršuje upravno in zakonodajno pristojnost v skladu z mednarodnim pravom v zvezi z varstvom zdravja ljudi ali okolja;

(16)„čezmorske države in ozemlja“ pomenijo čezmorske države in ozemlja, navedena v Prilogi II k Pogodbi;

(17)„carinski urad izvoza“ pomeni carinski urad izvoza, kot je opredeljen v členu 1, točka (16), Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 58 ;

(18)„izstopni carinski urad“ pomeni carinski urad izstopa, kot je opredeljen v skladu s členom 329 Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 59 ;

(19)„vstopni carinski urad“ pomeni carinski urad prvega vstopa, kot je opredeljen v členu 1, točka (15), Delegirane uredbe (EU) 2015/2446;

(20)„uvoz“ pomeni kateri koli vstop odpadkov v Unijo, vendar brez tranzita skozi Unijo;

(21)„izvoz“ pomeni kateri koli izstop odpadkov iz Unije, vendar brez tranzita skozi Unijo;

(22)„tranzit“ pomeni pošiljanje odpadkov ali predvideno pošiljanje odpadkov skozi eno ali več držav razen odpremne ali namembne države;

(23)„prevoz“ pomeni prevoz odpadkov po cesti, železnici, zraku, morju ali celinskih plovnih poteh;

(24)„pošiljka“ pomeni prevoz odpadkov, namenjenih predelavi ali odstranjevanju, z mesta natovarjanja do tam, kjer se odpadki predelajo ali odstranijo v namembni državi, ki je predviden ali poteka:

(a)med eno in drugo državo;

(b)med državo in čezmorskimi državami in ozemlji ali drugimi območji pod zaščito te države;

(c)med neko državo in katerim koli geografskim območjem, ki po mednarodnem pravu ni del nobene države;

(d)med neko državo in Antarktiko;

(e)iz ene države skozi katerokoli območje iz točk (a) do (d);

(f)znotraj države skozi katero koli območje iz točk (a) do (d) ter ki se začne in konča v isti državi ali

(g)z zemljepisnega območja, ki ni v nacionalni pristojnosti nobene države, v neko državo;

(25)„nezakonita pošiljka“ pomeni vsako pošiljko odpadkov, opravljeno:

(a)brez priglasitve zadevnim pristojnim organom v skladu s to uredbo;

(b)brez soglasja zadevnih pristojnih organov v skladu s to uredbo;

(c)s soglasjem, pridobljenim od zadevnih pristojnih organov v skladu s to uredbo s ponarejanjem, napačnim prikazovanjem ali goljufijo;

(d)na način, ki ni v skladu z informacijami iz priglasitvenega ali transportnega dokumenta;

(e)na način, posledica katerega je odstranjevanje ali predelava v nasprotju s pravili Unije ali mednarodnimi pravili;

(f)v nasprotju s členi 11, 34, 36, 37, 42, 44, 45, 46 ali 47;

(g)na način, ki v zvezi s pošiljkami odpadkov iz člena 4(3) in (5) povzroči kar koli od naslednjega:

(i) odpadki niso uvrščeni na seznam v Prilogi III, IIIA ali IIIB,

(ii) neskladnost s členom 4(5),

(iii) neskladnost s členom 18;

(26)„inšpekcijski pregled“ pomeni ukrep, ki ga sprejme organ, da ugotovi, ali obrat, podjetje, posrednik, trgovec, pošiljka odpadkov ali z njo povezana predelava ali odstranjevanje izpolnjujejo zahteve iz te uredbe;

(27)„hierarhija ravnanja z odpadki“ pomeni hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 Direktive 2008/98/ES.

Poleg tega se uporabljajo opredelitve pojmov „odpadek“, „nevaren odpadek“, „obdelava“, „odstranjevanje“, „predelava“, „priprava za ponovno uporabo“, „ponovna uporaba“, „recikliranje“, „povzročitelj odpadkov“, „imetnik odpadkov“, „trgovec“ in „posrednik“ iz člena 3, točke (1), (2), (14), (19), (15), (16), (13), (17), (5), (6), (7) oziroma (8), Direktive 2008/98/ES.

Naslov II 
Pošiljke znotraj Unije s tranzitom skozi tretje države ali brez njega

Člen 4
Splošni postopkovni okvir

1.Pošiljke vseh odpadkov, namenjenih odstranjevanju, so prepovedane, razen če so izrecno dovoljene v skladu s členom 11. Za pridobitev dovoljenja v skladu s členom 11 za pošiljko odpadkov, namenjenih odstranjevanju, se uporablja postopek predhodne pisne priglasitve in soglasja iz poglavja 1.

2.Za pošiljke naslednjih odpadkov, namenjenih postopkom predelave, prav tako velja postopek predhodne pisne priglasitve in soglasja iz poglavja 1:

(a)odpadki, navedeni v Prilogi IV;

(b)odpadki, ki niso uvrščeni pod posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi III, IIIB ali IV;

(c)mešanice odpadkov, razen če so navedene v Prilogi IIIA.

3.Za pošiljke naslednjih odpadkov, namenjenih predelavi, veljajo splošne zahteve glede informacij iz člena 18, če količina odpremljenih odpadkov presega 20 kg:

(a)odpadki, navedeni v Prilogi III ali IIIB;

(b)mešanice odpadkov, če sestava teh mešanic ne škodi okoljsko primerni predelavi in če so take mešanice navedene v Prilogi IIIA.

4.Za pošiljke odpadkov, ki so izrecno namenjeni laboratorijski analizi ali preskušanjem poskusne obdelave, da bi se ocenile njihove fizikalne ali kemične lastnosti ali določila njihova primernost za postopke predelave ali odstranjevanja, veljajo splošne zahteve glede informacij iz člena 18, kadar sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)obseg odpadkov ne presega količine, ki je razumno potrebna za izvedbo analize ali preskušanja v vsakem posameznem primeru;

(b)obseg odpadkov ne presega 150 kg ali morebitne večje količine, o kateri se za vsak primer posebej dogovorijo zadevni pristojni organi in priglasitelj.

5.Odstavek 2 se uporablja za pošiljke mešanih komunalnih odpadkov, zbranih iz zasebnih gospodinjstev, od drugih povzročiteljev odpadkov ali od obojih, ter za mešane komunalne odpadke, ki so bili v postopku obdelave, ki njihovih lastnosti ni bistveno spremenil, kadar so taki odpadki namenjeni postopkom predelave. Pošiljke takih odpadkov, namenjenih odstranjevanju, so prepovedane.

Poglavje 1
Predhodna pisna priglasitev in soglasje

Člen 5
Priglasitev

1.Le priglasitelji, ki so prejeli dovoljenje ali so registrirani v skladu s Poglavjem IV Direktive 2008/98/ES, lahko predložijo predhodno pisno priglasitev (v nadaljnjem besedilu: priglasitev).

Kadar ti priglasitelji nameravajo poslati odpadke iz člena 4(1) ali (2), predložijo priglasitev vsem zadevnim pristojnim organom.

Kadar ti priglasitelji predložijo splošno priglasitev za več pošiljk iz člena 13, morajo izpolnjevati tudi zahteve iz navedenega člena.

Kadar je pošiljka namenjena v obrat s predhodnim soglasjem v skladu s členom 14, se uporabljajo postopkovne zahteve iz odstavkov 6, 8 in 9 navedenega člena.

2.Priglasitev vključuje naslednje dokumente:

(a)priglasitveni dokument iz Priloge IA (v nadaljnjem besedilu: priglasitveni dokument);

(b)transportni dokument iz Priloge IB (v nadaljnjem besedilu: transportni dokument).

Priglasitelj zagotovi informacije v priglasitvenem dokumentu in, kadar so na voljo, informacije v transportnem dokumentu.

Kadar priglasitelj ni izvirni povzročitelj odpadkov iz člena 3, točka 6(a)(i), priglasitelj zagotovi, da tudi izvirni povzročitelj odpadkov ali ena od oseb iz člena 3, točka 6(a)(ii) ali (iii), podpiše priglasitveni dokument.

3.Priglasitveni dokument ali priloga k njemu vsebuje informacije in dokumentacijo, kot so navedene v delu 1 Priloge II. Transportni dokument ali priloga k njemu vsebuje informacije in dokumentacijo iz dela 2 Priloge II, kadar so na voljo.

4.Prijava se šteje za ustrezno izvedeno, ko pristojni organ odpreme meni, da sta bila prijavni dokument in transportni dokument izpolnjena v skladu s tretjim odstavkom.

5.Na zahtevo katerih koli zadevnih pristojnih organov priglasitelj predloži dodatne informacije in dokumentacijo. Seznam dodatnih informacij in dokumentacije, ki se lahko zahtevajo, je določen v delu 3 Priloge II.

Priglasitev se šteje za ustrezno izpolnjeno, če pristojni organ namembne države meni, da sta bila priglasitveni in transportni dokument, ki sta bila ustrezno predložena v skladu z odstavkom 3, dopolnjena z dodatnimi informacijami in dokumentacijo, kot so navedene v delu 3 Priloge II.

6.Dokazilo o pogodbi, sklenjeni v skladu s členom 6, ali izjava, ki potrjuje njen obstoj v skladu s Prilogo IA, se ob priglasitvi predloži zadevnim pristojnim organom.

7.Priglasitelj predloži izjavo, da je bila v skladu s členom 7 zagotovljena finančna garancija ali sklenjeno enakovredno zavarovanje, z izpolnitvijo ustreznega dela priglasitvenega dokumenta.

Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje iz člena 7 ali, če zadevni pristojni organi to dovolijo, izjava, ki potrjuje njen/njegov obstoj v skladu s Prilogo IA, se ob priglasitvi zadevnim pristojnim organom predloži kot del priglasitvenega dokumenta.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko dokazilo iz navedenega pododstavka, kadar zadevni pristojni organi to dovolijo, zagotovi po predložitvi priglasitve, vendar najpozneje pred začetkom pošiljanja.

8.Priglasitev pokriva pošiljko odpadkov od začetnega kraja odpreme ter vključuje vmesno ali nevmesno predelavo ali odstranjevanje odpadkov.

Kadar naknadni vmesni ali nevmesni postopki predelave ali odstranjevanja potekajo v državi, ki ni prva namembna država, se v priglasitvi navedeta nevmesni postopek in namembni kraj, uporablja pa se člen 15(6).

V vsaki priglasitvi je zajeta le ena identifikacijska oznaka odpadkov. Kadar odpadki niso uvrščeni pod posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi III, IIIB ali IV, je prav tako v vsaki priglasitvi zajeta le ena identifikacijska oznaka odpadkov.

Kadar mešanice odpadkov niso uvrščene pod posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi III, IIIB ali IV, temveč so navedene v Prilogi IIIA, se oznaka vsake frakcije odpadkov navede po vrstnem redu glede na pomembnost.

Člen 6
Pogodba

1.Za vse pošiljke odpadkov, za katere se zahteva priglasitev, se zahteva sklenitev pogodbe o predelavi ali odstranjevanju priglašenih odpadkov med priglasiteljem in prejemnikom.

2.Pogodba je sklenjena in veljavna ob priglasitvi ter v času pošiljanja in vse dokler se ne izda potrdilo v skladu s členom 15(5), členom 16(4) ali, kadar je ustrezno, členom 15(4).

3.Pogodba vključuje obveznosti:

(a)priglasitelja, da v skladu s členom 22 in členom 24(2) prevzame odpadke nazaj, če pošiljanje, predelava ali odstranjevanje ni bilo dokončano, kot je bilo predvideno, ali če je bila pošiljka nezakonita;

(b)prejemnika, da v skladu s členom 24(4) predela ali odstrani odpadke, če je bila pošiljka nezakonita;

(c)obrata, v katerem se odpadki predelajo ali odstranijo, da v skladu s členom 16(4) predloži potrdilo o predelavi ali odstranitvi odpadkov v skladu s priglasitvijo in pogoji iz priglasitve ter z zahtevami te uredbe.

4.Kadar je pošiljka odpadkov namenjena za postopke vmesne predelave ali vmesnega odstranjevanja, se v pogodbo vključijo dodatne obveznosti:

(a)prejemnika, da v skladu s členom 15(4) in, kadar je ustrezno, s členom 15(5) zagotovi potrdila obrata ali obratov, ki izvajajo postopke nevmesne predelave ali odstranjevanja, da so bili vsi odpadki, prejeti v skladu s priglasitvijo in v njej navedenimi pogoji ter zahtevami te uredbe, predelani ali odstranjeni, pri čemer se po možnosti navedeta količina in vrsta odpadkov, na katere se nanaša posamezno potrdilo;

(b)prejemnika, da predloži priglasitev, kadar je to ustrezno, začetnemu pristojnemu organu začetne odpremne države v skladu s členom 15(6), točka (b).

5.Kadar se odpadki pošiljajo med dvema obratoma pod nadzorom iste pravne osebe, se lahko pogodba iz odstavka 1 nadomesti z izjavo te pravne osebe. Ta izjava zajema obveznosti iz odstavka 3.

Člen 7
Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje

1.Za vse pošiljke odpadkov, za katere je potrebna priglasitev, se zahteva finančna garancija ali enakovredno zavarovanje za kritje vseh naslednjih stroškov:

(a)stroškov prevoza;

(b)stroškov predelave ali odstranjevanja, vključno z vsemi potrebnimi vmesnimi postopki;

(c)stroškov skladiščenja za 90 dni.

2.Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje krije stroške, ki nastanejo v vseh naslednjih primerih:

(a)ko se pošiljanje, predelava ali odstranjevanje ne more dokončati, kot je bilo predvideno, kot je navedeno v členu 22;

(b)ko je pošiljka, predelava ali odstranjevanje nezakonito, kot je navedeno v členu 24.

3.Priglasitelj ali druga fizična ali pravna oseba v njegovem imenu zagotovi finančno garancijo ali sklene enakovredno zavarovanje, ki je veljavno ob priglasitvi ali, če pristojni organ, ki odobri finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje, to dovoli, najpozneje ob začetku pošiljanja. Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje se za priglašeno pošiljko začne uporabljati najpozneje ob začetku pošiljanja.

4.Pristojni organ odpremne države odobri finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje, vključno z obliko, besedilom in višino kritja.

V primeru uvoza v Unijo pristojni organ namembne države v Uniji prav tako pregleda višino kritja in po potrebi odobri dodatno finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje.

5.Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje krije in velja za priglašeno pošiljko in dokončanje predelave ali odstranjevanja priglašenih odpadkov.

Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje se sprosti, ko zadevni pristojni organ prejme potrdilo iz člena 16(4) ali, če je to ustrezno, potrdilo iz člena 15(5) v zvezi s postopki vmesne predelave ali odstranjevanja.

6.Ne glede na odstavek 5, se finančna garancija ali enakovredno zavarovanje, če je pošiljka odpadkov namenjena postopkom vmesne predelave ali odstranjevanja in postopek nadaljnje predelave ali odstranjevanja poteka v namembni državi, sprosti, ko odpadki zapustijo vmesni obrat in zadevni pristojni organ prejme potrdilo iz člena 16(4). V takem primeru vsako nadaljnjo pošiljko v obrat za predelavo ali odstranjevanje krije nova finančna garancija ali enakovredno zavarovanje, razen če pristojni organ namembne države meni, da taka finančna garancija ali enakovredno zavarovanje ni potrebno. V takih okoliščinah je pristojni organ namembne države odgovoren za obveznosti, ki nastanejo v primeru prevzema nazaj, kadar pošiljanja ali postopka nadaljnje predelave ali odstranjevanja ni mogoče dokončati, kot je bilo predvideno, kakor izhaja iz člena 22, ali v primeru nezakonite pošiljke, kakor izhaja iz člena 24.

7.Pristojni organ v Uniji, ki je odobril finančno garancijo ali enakovredno zavarovanje, ima do te garancije ali zavarovanja dostop in uporablja finančna sredstva, vključno za namene izplačil drugim zadevnim organom, za izpolnitev obveznosti, nastalih v skladu s členoma 23 in 25.

8.V primeru splošne priglasitve na podlagi člena 13 se lahko namesto finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja za kritje celotne splošne priglasitve zagotovi finančna garancija ali sklene enakovredno zavarovanje, ki krije dele splošne priglasitve. V takih primerih se finančna garancija ali enakovredno zavarovanje začne uporabljati za priglašeno pošiljko, ki jo krije, najpozneje ob začetku pošiljanja.

9.Finančna garancija ali enakovredno zavarovanje iz odstavka 1 se sprosti, ko zadevni pristojni organ prejme potrdilo iz člena 16(4) ali, če je to ustrezno, iz člena 15(5) v zvezi s postopki vmesne predelave ali odstranjevanja za zadevne odpadke. Smiselno se uporablja odstavek 6.

10.Komisija najpozneje do [Urad za publikacije: vstavite datum dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe] oceni izvedljivost določitve usklajene metode izračuna za določitev višine finančnih garancij ali enakovrednih zavarovanj ter, če je ustrezno, sprejme izvedbeni akt za določitev take usklajene metode izračuna. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

Komisija pri izvajanju ocenjevanja iz prvega pododstavka med drugim upošteva ustrezna pravila držav članic o izračunu finančne garancije ali enakovrednega zavarovanja iz tega člena.

Člen 8
Zahteve zadevnih pristojnih organov glede informacij in dokumentacije

1.Če priglasitev ni ustrezno izvedena v skladu s členom 5(4), pristojni organ odpremne države od priglasitelja zahteva informacije in dokumentacijo v skladu s členom 5(3).

Zahteva glede informacij in dokumentacije iz prvega pododstavka se priglasitelju pošlje v treh delovnih dneh po predložitvi priglasitve.

2.Priglasitelj informacije in dokumentacijo iz odstavka 1 zagotovi v sedmih dneh po zahtevi pristojnega organa odpremne države.

3.Če pristojni organ odpremne države meni, da priglasitev še vedno ni izvedena ustrezno, kot je določeno v členu 5(3), potem ko so bile priglasitvi dodane zahtevane informacije in dokumentacija, ali če priglasitelj ni zagotovil informacij v skladu z odstavkom 2, pristojni organ odloči, da priglasitev ni veljavna in se ne bo nadalje obravnavala.

Pristojni organ odpremne države priglasitelja in druge zadevne pristojne organe obvesti o odločitvi iz prvega pododstavka v sedmih dneh po tem, ko so bile zahtevane informacije in dokumentacija dodane priglasitvi, ali če priglasitelj ni zagotovil informacij v skladu z odstavkom 2.

4.Če je bila priglasitev izvedena ustrezno, kot je določeno v členu 5(3), pristojni organ odpremne države o tem takoj obvesti priglasitelja in druge zadevne pristojne organe.

Če kateri koli od zadevnih pristojnih organov meni, da so za dokončanje priglasitve v skladu s členom 5(4) potrebne dodatne informacije in dokumentacija, v treh delovnih dneh po prejemu obvestila iz prvega pododstavka od priglasitelja zahteva take informacije in dokumentacijo ter o tej zahtevi obvesti druge pristojne organe.

5.Priglasitelj informacije in dokumentacijo iz odstavka 4 zagotovi v sedmih dneh po zahtevi zadevnega pristojnega organa.

Če kateri koli od pristojnih organov meni, da priglasitev ni dokončana, ali če priglasitelj ne zagotovi zahtevanih informacij v roku iz prvega pododstavka, zadevni pristojni organ v treh delovnih dneh po izteku roka iz prvega pododstavka odloči, da priglasitev ni veljavna in da ne bo nadalje obravnavana.

Če se v določenem roku odločitev iz drugega pododstavka ne sprejme, se priglasitev šteje za dokončano.

Zadevni pristojni organ priglasitelja in druge zadevne pristojne organe takoj obvesti o odločitvi iz drugega pododstavka.

6.Če pristojni organ odpremne države v 30 dneh po predložitvi priglasitve ne ravna v skladu z odstavkom 3 ali odstavkom 4, prvi pododstavek, priglasitelju na zahtevo zagotovi utemeljeno obrazložitev.

Če pristojni organ v 30 dneh po predložitvi priglasitve ne ravna v skladu z odstavkom 4, drugi pododstavek, ali odstavkom 5 in ne izda soglasja za pošiljko v skladu s členom 11(2) ali ugovarja pošiljki v skladu s členom 12 iz razlogov, povezanih s tem, da priglasitev ni dokončana, kot izhaja iz člena 5(4), priglasitelju na zahtevo zagotovi utemeljeno obrazložitev.

Člen 9
Soglasja pristojnih organov in roki za prevoz, predelavo ali odstranjevanje

1.Pristojni organi namembne, odpremne in tranzitne države v 30 dneh po predložitvi priglasitve sprejmejo eno od naslednjih ustrezno utemeljenih odločitev v zvezi s priglašeno pošiljko:

(a)brezpogojno soglasje;

(b)soglasje s pogoji v skladu s členom 10;

(c)ugovori v skladu s členom 12.

Če pristojni organi odpremne in tranzitne države ne vložijo ugovora v 30-dnevnem roku iz prvega pododstavka, je mogoče sklepati, da dajejo tiho soglasje. To tiho soglasje velja za obdobje, navedeno v pisnem soglasju pristojnega organa namembne države.

2.Pristojni organi namembne države ter, kadar je ustrezno, odpremne in tranzitne države priglasitelju pošljejo svojo odločitev in razloge zanjo v 30-dnevnem roku iz odstavka 1. Ta odločitev je na voljo vsem zadevnim pristojnim organom.

Če pristojni organ namembne države v 30 dneh po predložitvi priglasitve ne sprejme odločitve v skladu z odstavkom 1, priglasitelju na zahtevo zagotovi utemeljeno obrazložitev.

3.Pisno soglasje za predvideno pošiljko poteče na poznejši datum iz priglasitvenega dokumenta. Ne zajema obdobja, daljšega od enega koledarskega leta, ali krajšega obdobja, navedenega v odločitvi zadevnih pristojnih organov.

4.Predvideno pošiljanje se lahko izvede šele, ko so izpolnjene zahteve iz člena 16(1), točki (a) in (b), ter samo v obdobju veljavnosti tihega ali pisnega soglasja vseh zadevnih pristojnih organov. Pošiljka mora odpremno državo zapustiti do konca obdobja veljavnosti tihega ali pisnega soglasja vseh zadevnih pristojnih organov.

5.Predelava ali odstranjevanje odpadkov iz predvidene pošiljke se dokonča najpozneje eno koledarsko leto po tem, ko je obrat, ki predeluje ali odstranjuje poslane odpadke, prejel odpadke, razen če zadevni pristojni organi v svojih odločitvi navedejo krajše obdobje.

6.Zadevni pristojni organi tiho ali pisno soglasje prekličejo, če se seznanijo s čimer koli od naslednjega:

(a)sestava odpadkov ni taka, kot je bila priglašena;

(b)pogoji, določeni za pošiljko, se ne upoštevajo;

(c)odpadki se ne predelujejo ali odstranjujejo v skladu z dovoljenjem obrata, ki izvaja postopek predelave ali odstranjevanja;

(d) odpadki bodo ali so bili poslani, predelani ali odstranjeni na način, ki ni skladen z informacijami, navedenimi v priglasitvenih in transportnih dokumentih ali priloženimi tem dokumentom.

7.Vsak preklic soglasja se pošlje v obliki uradnega obvestila priglasitelju, zadevnim pristojnim organom in prejemniku.

Člen 10
Pogoji za pošiljko

1.Pristojni organi odpremne, namembne in tranzitne države lahko v 30-dnevnem roku iz člena 9(1) določijo pogoje za soglasje za priglašeno pošiljko. Taki pogoji temeljijo na enem ali več razlogih iz člena 12.

2.Pristojni organi odpremne, namembne in tranzitne države lahko v 30-dnevnem roku iz člena 9(1) določijo tudi pogoje, ki se nanašajo na prevoz odpadkov v njihovi nacionalni pristojnosti. Taki prevozni pogoji niso strožji od tistih, določenih za podobne pošiljke, ki v celoti potekajo v njihovi nacionalni pristojnosti, in so v skladu z obstoječimi sporazumi, zlasti zadevnimi mednarodnimi sporazumi.

3.Pristojni organi odpremne, namembne in tranzitne države lahko v 30-dnevnem roku iz člena 9(1) določijo tudi pogoj, da se njihovo soglasje šteje za preklicano, če se finančna garancija ali enakovredno zavarovanje ne začne uporabljati najpozneje ob začetku priglašenega pošiljanja, kot je zahtevano v členu 7(3).

4.Pristojni organ, ki določi pogoje, te navede v priglasitvenem dokumentu ali mu jih priloži.

5.V 30-dnevnem roku iz člena 9(1) lahko pristojni organ namembne države tudi določi pogoj, da obrat, ki prejema odpadke, v obdobju veljavnosti priglasitve redno vodi evidence vhodov, izhodov in/ali bilance odpadkov ter z njimi povezanih postopkov predelave ali odstranjevanja, kot je navedeno v priglasitvi. Take evidence podpiše oseba, pravno odgovorna za obrat, in jih pošlje pristojnemu organu namembne države v enem mesecu po končanem priglašenem postopku predelave ali odstranjevanja.

Člen 11
Prepoved pošiljk, namenjenih odstranjevanju

1.Kadar se predloži priglasitev v zvezi s predvideno pošiljko odpadkov, namenjenih odstranjevanju, v skladu s členom 5, dajo pristojni organi odpremne in namembne države v 30-dnevnem roku iz člena 9(1) pisno soglasje k tej pošiljki le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)priglasitelj dokaže, da:

(i) odpadkov ni mogoče predelati na tehnično izvedljiv in ekonomsko vzdržen način ali jih je treba odstraniti zaradi obveznosti v skladu s pravom Unije ali mednarodnim pravom;

(ii)odpadkov v državi, kjer so nastali, ni mogoče odstraniti na tehnično izvedljiv in ekonomsko vzdržen način;

(iii)je predvidena pošiljka ali odstranitev v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki ter načelom bližine in samozadostnosti na ravni Unije in nacionalni ravni, kot je določeno v Direktivi 2008/98/ES;

(b)priglasitelj ali prejemnik predhodno ni bil obsojen zaradi nezakonitega pošiljanja ali drugega nezakonitega dejanja v zvezi z varstvom okolja;

(c)priglasitelj ali obrat nista ravnala v nasprotju s členoma 15 in 16 v zvezi s preteklimi pošiljkami odpadkov;

(d)predvidena pošiljka ali odstranjevanje ni v nasprotju z obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij, ki so jih sklenile zadevne države članice ali Unija;

(e)zadevni odpadki bodo obdelani v skladu s pravno zavezujočimi standardi varstva okolja v zvezi s postopki odstranjevanja, določenimi v zakonodaji Unije, in, če za obrat velja Direktiva 2010/75/EU, ta v skladu z dovoljenjem uporablja najboljše razpoložljive tehnologije, kot so opredeljene v členu 3(10) navedene direktive;

(f)odpadki niso mešani komunalni odpadki (oznaka odpadkov 20 03 01 ali 20 03 99), zbrani iz zasebnih gospodinjstev, od drugih povzročiteljev odpadkov ali od obojih, ali mešani komunalni odpadki, ki so bili v postopku obdelave odpadkov, ki njihovih lastnosti ni bistveno spremenil.

2.Pristojni organi tranzitne države dajo v 30-dnevnem roku iz člena 9(1) soglasje k tej pošiljki le, če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, točke (b), (c) in (d), tega člena.

3.Če zadevni pristojni organi v 30-dnevnem roku iz člena 9(1) niso odobrili predvidene pošiljke odpadkov, namenjenih odstranjevanju, priglasitev te pošiljke preneha veljati, pošiljka pa je v skladu s členom 4(1) prepovedana. Če priglasitelj še vedno namerava opraviti pošiljko, se predloži nova priglasitev, razen če se vsi zadevni pristojni organi in priglasitelj sporazumejo drugače.

4.O soglasjih pristojnih organov v skladu z odstavkom 1 se takoj pošlje uradno obvestilo Komisiji, ki o tem obvesti druge države članice.

Člen 12
Ugovori pošiljkam odpadkov, namenjenih predelavi

1.Kadar se predloži priglasitev v zvezi s predvideno pošiljko odpadkov, namenjenih predelavi, v skladu s členom 5, lahko pristojni organi namembne in odpremne države v 30-dnevnem roku iz člena 9(1) vložijo utemeljene ugovore na podlagi enega ali več od naslednjih razlogov:

(a)predvidena pošiljka ali predelava ne bi bila v skladu z Direktivo 2008/98/ES;

(b)zadevni odpadki ne bodo obdelani v skladu z načrti ravnanja z odpadki ali programi preprečevanja odpadkov, pripravljenimi v skladu s členom 28 oziroma 29 Direktive 2008/98/ES;

(c)predvidena pošiljka ali predelava ne bi bila v skladu z nacionalno zakonodajo, ki se nanaša na varstvo okolja, javni red, javno varnost ali zdravstveno varstvo glede na ukrepe, ki se izvajajo v državi pristojnega organa, ki ugovarja;

(d)predvidena pošiljka ali predelava ne bi bila v skladu z nacionalno zakonodajo odpremne države, ki se nanaša na predelavo odpadkov, vključno s primeri, v katerih bi predvidena pošiljka vsebovala odpadke, namenjene predelavi v obratu, ki ima nižje standarde obdelave za določene odpadke od tistih, ki se uporabljajo v odpremni državi, in sicer zaradi upoštevanja potrebe po zagotovitvi pravilnega delovanja notranjega trga, razen če:

(i) obstaja ustrezna zakonodaja Unije, zlasti v zvezi z odpadki, in če so bile v nacionalno zakonodajo, s katero je bila prenesena taka zakonodaja Unije, uvedene zahteve, ki so vsaj tako stroge kot tiste, določene v zakonodaji Unije;

(ii) postopek predelave v namembni državi poteka pod pogoji, ki so večinoma enakovredni tistim, predpisanim v nacionalni zakonodaji odpremne države;

(iii) v zvezi z nacionalno zakonodajo v odpremni državi, razen tiste iz točke (i), ni bilo poslano uradno obvestilo v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta 60 , kadar to zahteva navedena direktiva;

(e)za državo članico je potrebna omejitev prihajajočih pošiljk odpadkov, namenjenih postopkom predelave, razen recikliranja in priprave za ponovno uporabo, da bi se zaščitilo njeno omrežje ravnanja z odpadki, kadar se ugotovi, da bi morali biti domači odpadki zaradi takih pošiljk odstranjeni ali obdelani na način, ki ni skladen z njenimi načrti ravnanja z odpadki;

(f)priglasitelj ali prejemnik je bil predhodno obsojen zaradi nezakonitega pošiljanja ali drugega nezakonitega dejanja v zvezi z varstvom okolja;

(g)priglasitelj ali obrat večkrat ni ravnal v skladu s členoma 15 in 16 v zvezi s preteklimi pošiljkami;

(h)predvidena pošiljka ali predelava sta v nasprotju z obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij, ki so jih sklenile zadevne države članice ali Unija;

(i)razmerje med odpadki, ki jih je mogoče predelati, in tistimi, ki jih ni mogoče predelati, ocenjena vrednost materialov, ki bodo dokončno predelani, ali strošek predelave in strošek odstranjevanja frakcije odpadkov, ki je ni mogoče predelati, z ekonomskega ali okoljskega vidika ne upravičujejo predelave;

(j)odpadki, predvideni za pošiljanje, so namenjeni odstranjevanju in ne predelavi;

(k)zadevni odpadki ne bodo obdelani v skladu s pravno zavezujočimi standardi varstva okolja v zvezi s postopki predelave ali pravno zavezujočimi obveznostmi glede predelave ali recikliranja iz zakonodaje Unije ali pa bodo odpadki obdelani v obratu, za katerega velja Direktiva 2010/75/EU, vendar ne uporablja najboljših razpoložljivih tehnologij, kot so opredeljene v členu 3(10) navedene direktive.

2.Pristojni organi tranzitne države lahko v 30-dnevnem roku iz odstavka 1 vložijo utemeljene ugovore zoper predvideno pošiljko odpadkov, namenjenih predelavi, le na podlagi razlogov iz odstavka 1, točke (c), (f), (g) in (h), tega člena.

3.Če pristojni organi v 30-dnevnem roku iz odstavka 1 menijo, da so težave, ki so bile vzrok njihovih ugovorov, rešene, o tem takoj obvestijo priglasitelja. 

4.Če težave, ki so bile vzrok ugovorov, v 30-dnevnem roku iz odstavka 1 niso rešene, priglasitev pošiljke odpadkov, namenjenih predelavi, preneha veljati. Če priglasitelj še vedno namerava opraviti pošiljko, se predloži nova priglasitev, razen če se vsi zadevni pristojni organi in priglasitelj sporazumejo drugače.

5.Države članice o ugovorih pristojnih organov iz razlogov iz odstavka 1, točki (d) in (e), tega člena poročajo Komisiji v skladu s členom 68.

6.Pristojni organ odpremne države obvesti Komisijo in druge države članice o nacionalni zakonodaji, na kateri lahko temeljijo ugovori pristojnih organov v skladu z odstavkom 1, točki (d) in (e), ter navede, za katere odpadke in postopke predelave odpadkov se ti ugovori uporabljajo, še preden se na podlagi take zakonodaje vložijo utemeljeni ugovori.

Člen 13
Splošna priglasitev

1.Priglasitelj lahko predloži splošno priglasitev za več pošiljk, če so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(a)odpadki, vsebovani v različnih pošiljkah, imajo v osnovi podobne fizikalne in kemične lastnosti;

(b)odpadki, vsebovani v različnih pošiljkah, se pošljejo istemu prejemniku in v isti obrat;

(c)načrt poti različnih pošiljk, zlasti vstopna točka v vsako zadevno državo in izstopna točka iz nje, kot je naveden v priglasitvenem dokumentu, je isti.

2.Če zaradi nepredvidenih okoliščin pri vseh pošiljkah ni mogoče slediti istemu načrtu poti, priglasitelj o tem obvesti pristojne organe, ki jih zadeva splošna priglasitev, takoj ko je to mogoče in preden se pošiljanje začne, če je takrat že znano, da je potrebna sprememba.

Če je sprememba načrta poti znana, preden se pošiljanje začne, in vključuje pristojne organe, ki jih splošna priglasitev ne zadeva, se splošna priglasitev ne sme uporabiti in se predloži nova priglasitev v skladu s členom 5.

3.Zadevni pristojni organi lahko za odobritev uporabe splošne priglasitve postavijo pogoj, da se naknadno zagotovijo dodatne informacije in dokumentacija v skladu s členom 5(3) in (4).

Člen 14
Obrati za predelavo s predhodnim soglasjem

1.Pravna ali fizična oseba, ki ima v lasti ali obvladuje obrat za predelavo, lahko organu, pristojnemu za obrat, imenovanemu v skladu s členom 71, predloži zahtevek za izdajo predhodnega soglasja za ta obrat.

2.Zahtevek iz odstavka 1 vsebuje naslednje informacije:

(a)ime, registracijsko številko in naslov obrata za predelavo;

(b)kopije dovoljenj, izdanih obratu za predelavo za izvajanje obdelave odpadkov v skladu s členom 23 Direktive 2008/98/ES, ter, kjer je ustrezno, standarde ali sisteme potrjevanja, s katerimi je obrat skladen;

(c)opis uporabljenih tehnologij, vključno z oznakami R, za postopek predelave, za katerega se zahteva predhodno soglasje;

(d)odpadki, za katere se zahteva predhodno soglasje, kot so navedeni v Prilogi IV k tej uredbi ali, kjer je ustrezno, v Prilogi k Odločbi 2000/532/ES;

(e)skupna količina vsake vrste odpadkov, za katere se zahteva predhodno soglasje, v primerjavi z zmogljivostjo za obdelavo, za katero ima obrat dovoljenje;

(f)evidence dejavnosti obrata, povezanih s predelavo odpadkov, ki zajemajo predvsem obseg in vrste odpadkov, obdelanih v zadnjih treh letih, kjer je ustrezno;

(g)dokazilo ali potrdilo, da pravna ali fizična oseba, ki ima v lasti ali obvladuje obrat, ni bila obsojena zaradi nezakonitega pošiljanja ali drugega nezakonitega dejanja v zvezi z ravnanjem z odpadki.

3.Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 76 za spremembo odstavka 2 v zvezi z informacijami, ki se vključijo v zahtevek.

4.Postopek iz odstavkov 5 do 10 tega člena se uporablja za izdajo predhodnega soglasja za obrat, za katerega je bil predložen zahtevek v skladu z odstavkom 1.

5.Pristojni organ v 45 dneh po datumu prejema zahtevka iz odstavka 1 tega oceni in odloči, ali ga bo odobril.

6.Če je pravna ali fizična oseba iz odstavka 1 zagotovila vse informacije iz odstavka 2, pristojni organ zahtevek odobri in za zadevni obrat izda predhodno soglasje. Predhodno soglasje lahko vsebuje pogoje v zvezi s trajanjem predhodnega soglasja, vrstami in količinami odpadkov, na katere se nanaša predhodno soglasje, tehnologijami, ki se uporabljajo, ali druge pogoje, potrebne za zagotovitev okoljsko primernega ravnanja z odpadki.

7.Z odstopanjem od odstavka 6 lahko pristojni organ zavrne odobritev zahtevka za izdajo predhodnega soglasja, če meni, da z izdajo predhodnega soglasja ne bo zagotovljena visokokakovostna obdelava zadevnih odpadkov.

8.Sklep o odobritvi ali zavrnitvi zahtevka za izdajo predhodnega soglasja se pravni ali fizični osebi, ki je zahtevek predložila, pošlje, takoj ko ga pristojni organ sprejme, in se ustrezno utemelji.

9.Razen če je v sklepu o odobritvi zahtevka za izdajo predhodnega soglasja navedeno drugače, predhodno soglasje, izdano za obrat za predelavo, velja sedem let.

10.Pristojni organ lahko predhodno soglasje, izdano za obrat za predelavo, kadar koli prekliče. Sklep o preklicu predhodnega soglasja se ustrezno utemelji in pošlje zadevnemu obratu.

11.Pravna ali fizična oseba iz odstavka 1 takoj obvesti zadevni pristojni organ o vsaki spremembi informacij iz odstavka 2. Zadevni pristojni organ te spremembe ustrezno upošteva pri ocenjevanju zahtevka za izdajo predhodnega soglasja in po potrebi posodobi predhodno soglasje.

12.V primeru splošne priglasitve, predložene v skladu s členom 13, v zvezi s pošiljkami, namenjenimi v obrat s predhodnim soglasjem, se obdobje veljavnosti soglasja iz člena 9(3) in (4) podaljša na tri leta. Z odstopanjem od tega pravila se lahko zadevni pristojni organi v ustrezno utemeljenih primerih odločijo za skrajšanje tega obdobja.

13.Pristojni organi, ki so za obrat izdali predhodno soglasje v skladu s tem členom, z uporabo obrazca iz Priloge VI Komisijo in, kjer je ustrezno, sekretariat OECD obvestijo o naslednjem:

(a)imenu, registracijski številki in naslovu obrata za predelavo;

(b)uporabljenih tehnologijah, skupaj z njihovim opisom, vključno z oznakami R;

(c)odpadkih, kot so navedeni v Prilogi IV, ali odpadkih, na katere se nanaša predhodno soglasje;

(d)skupni količini, za katero je izdano predhodno soglasje;

(e)obdobju veljavnosti;

(f)vseh spremembah predhodnega soglasja;

(g) vseh spremembah informacij iz priglasitve;

(h)morebitnem preklicu predhodnega soglasja.

14.Z odstopanjem od členov 8, 9, 10 in 12 za soglasje, ki ga v skladu s členom 9(1) izdajo vsi zadevni organi, pogoje, ki jih v skladu s členom 10 ti naložijo, ali ugovore, ki jih v skladu s členom 12 ti vložijo v zvezi s priglasitvijo za pošiljke, namenjene v obrat s predhodnim soglasjem, velja rok sedmih delovnih dni po prejemu informacij iz člena 8(4), prvi pododstavek.

15.Če želi en ali več pristojnih organov zahtevati dodatne informacije v skladu s členom 8(4), drugi pododstavek, v zvezi s priglasitvijo za pošiljke v obrat s predhodnim soglasjem, se roki iz navedenega pododstavka in iz člena 8(5), prvi in drugi pododstavek, skrajšajo na en dan za člen 8(4), drugi pododstavek, in člen 8(5), drugi pododstavek, oziroma na dva dni za člen 8(5), prvi pododstavek.

16.Ne glede na odstavek 14 se lahko pristojni organ namembne države odloči, da je za prejem dodatnih informacij ali dokumentacije od priglasitelja potrebnega več časa.

V takih primerih ta pristojni organ obvesti priglasitelja v sedmih delovnih dneh po prejemu informacij iz člena 8(4), prvi pododstavek.

Celotni čas, potreben za sprejetje ene od odločitev iz člena 9(1), ni daljši od 30 dni od datuma predložitve priglasitve v skladu s členom 5.

Člen 15
Dodatne določbe o vmesnih postopkih predelave in vmesnih postopkih odstranjevanja

1.Kadar je pošiljka odpadkov namenjena vmesnemu postopku predelave ali vmesnemu postopku odstranjevanja, se v priglasitvenem dokumentu poleg začetnega vmesnega postopka predelave ali vmesnega postopka odstranjevanja navedejo vsi obrati, v katerih so predvideni naknadni vmesni ter nevmesni postopki predelave in vmesni postopki odstranjevanja.

2.Pristojni organi odpremne in namembne države lahko izdajo soglasje za pošiljko odpadkov, namenjenih vmesnemu postopku predelave ali vmesnemu postopku odstranjevanja, le, če ni razlogov za ugovor zoper pošiljko odpadkov v obrate, ki izvajajo vse naknadne vmesne ali nevmesne postopke predelave ali vmesne postopke odstranjevanja, v skladu s členom 12.

3.V enem dnevu po prejemu odpadkov obrat, ki izvaja vmesni postopek predelave ali vmesni postopek odstranjevanja, priglasitelju predloži potrdilo o prejemu odpadkov. To potrdilo se predloži v transportnem dokumentu ali se mu priloži.

4.Takoj ko je mogoče, najpozneje pa v 30 dneh po končanem vmesnem postopku predelave ali vmesnem postopku odstranjevanja ter najpozneje eno koledarsko leto ali krajše obdobje iz člena 9(5) po prejemu odpadkov obrat, ki je ta postopek izvedel, na lastno odgovornost predloži potrdilo, da je bil postopek končan.

To potrdilo se predloži in je navedeno v transportnem dokumentu ali se mu priloži.

5.Kadar obrat za predelavo ali odstranjevanje, ki izvaja vmesni postopek predelave ali vmesni postopek odstranjevanja, dostavi te odpadke za kateri koli naknadni vmesni ali nevmesni postopek predelave ali odstranjevanja obratu v namembni državi, pridobi čim prej, vendar najpozneje v enem koledarskem letu ali krajšem obdobju iz člena 9(5) po dostavi odpadkov, potrdilo tega obrata, da je naknadni nevmesni postopek predelave ali odstranjevanja končan.

Navedeni obrat, ki izvaja vmesni postopek predelave ali odstranjevanja, zadevna potrdila nemudoma pošlje priglasitelju in zadevnim pristojnim organom, pri čemer navede, na katere pošiljke se potrdila nanašajo.

6.Kadar se odpadki dostavijo, kot je opisano v odstavku 5, v obrat v začetni odpremni državi ali drugi državi članici, je potrebna nova priglasitev v skladu s to uredbo.

7.Kadar se odpadki dostavijo, kot je opisano v odstavku 5, v obrat v tretji državi, je potrebna nova priglasitev v skladu s to uredbo, določbe v zvezi z zadevnimi pristojnimi organi pa se uporabljajo tudi za začetni pristojni organ začetne odpremne države.

Člen 16
Zahteve po izdaji soglasja za pošiljko

1.Po izdaji soglasja zadevnih pristojnih organov za priglašeno pošiljko vsa zadevna podjetja izpolnijo transportni dokument ali v primeru splošne prijave transportne dokumente na navedenih mestih. Zagotovijo, da se ustreznim organom omogoči elektronski dostop do informacij iz transportnega dokumenta, tudi v času prevoza.

2.Ko priglasitelj prejme pisno soglasje pristojnega organa odpremne, namembne in tranzitne države ali lahko sklepa o tihem soglasju pristojnih organov odpremne in tranzitne države, navede dejanski datum pošiljke in izpolni transportni dokument, kolikor je to mogoče, vsaj en delovni dan pred začetkom pošiljanja.

3.Obrat v enem dnevu po prejemu odpadkov priglasitelju in zadevnim organom predloži potrdilo o prejemu odpadkov.

4.Obrat, ki izvaja nevmesni postopek predelave ali odstranjevanja, takoj ko je mogoče, vendar najpozneje v 30 dneh po koncu tega postopka in najpozneje v enem koledarskem letu ali v krajšem obdobju iz člena 9(5) po prejemu odpadkov, na lastno odgovornost potrdi, da je bil postopek nevmesne predelave ali odstranjevanja dokončan.

5.Potrdilo iz odstavka 4 priglasitelju in zadevnim organom predloži obrat, ki izvaja postopek, ali se jim, če ta nima dostopa do sistema iz člena 26, predloži prek priglasitelja.

Člen 17
Spremembe pošiljke po izdanem soglasju

1.Če se podatki in/ali pogoji pošiljke s soglasjem bistveno spremenijo, priglasitelj o tem takoj obvesti zadevne pristojne organe in prejemnika, in sicer še pred začetkom pošiljanja, če je to mogoče. Spremembe predvidene količine, poti, načrta poti, datuma pošiljke ali prevoznika so bistvene spremembe.

2.V primerih bistvenih sprememb iz odstavka 1 se predloži nova priglasitev, razen če vsi zadevni pristojni organi navedejo, da predlagane spremembe ne zahtevajo nove priglasitve.

3.Kadar bistvene spremembe iz odstavka 1 vključujejo pristojne organe, ki niso pristojni organi iz prvotne priglasitve, se predloži nova priglasitev.

Poglavje 2

Člen 18
Splošne zahteve glede informacij

1.Za odpadke iz člena 4(3) in (4), ki naj bi se poslali, veljajo splošne zahteve glede informacij iz odstavkov 2 do 7 tega člena.

2.Oseba v nacionalni pristojnosti odpremne države, ki organizira pošiljanje, navede in predloži ustrezne informacije iz Priloge VII najpozneje en dan pred pošiljanjem.

3.Oseba iz odstavka 2 zagotovi, da se ustreznim organom omogoči elektronski dostop do informacij iz navedenega odstavka, tudi v času prevoza.

4.Obrat za predelavo ali laboratorij in prejemnik ali, če nimata dostopa do sistema iz člena 26, oseba iz odstavka 2 v enem dnevu od prejema odpadkov priglasitelju in ustreznim organom potrdi, da so bili odpadki prejeti, tako da izpolni ustrezne informacije iz Priloge VII.

5.Obrat za predelavo čim prej in ne pozneje kot 30 dni po zaključku postopka predelave, najpozneje pa eno koledarsko leto po prejemu odpadkov, na svojo odgovornost potrdi, da je bila predelava končana, tako da izpolni ustrezne informacije iz Priloge VII.

6.Oseba iz odstavka 2 takoj obvesti pristojni organ odpremne države, če je bil pošiljki preprečen uvoz v namembno državo, če jo je prejemnik zavrnil ali če je ni mogoče dokončati, kot je bilo prvotno predvideno.

7.Pogodba iz Priloge VII o predelavi odpadkov med osebo, ki organizira pošiljanje, in prejemnikom mora biti veljavna ob začetku pošiljanja. Za primer, da pošiljke odpadkov ali njihove predelave ni mogoče dokončati, kot je bilo predvideno, ali da je pošiljka nezakonita, navedena pogodba vključuje obveznost osebe, ki organizira pošiljanje, ali, kadar ta oseba ni sposobna dokončati pošiljanja odpadkov ali njihove predelave, obveznost prejemnika, da prevzame odpadke nazaj ali zagotovi njihovo predelavo na alternativen način ter da po potrebi poskrbi za njihovo skladiščenje v vmesnem času.

8.Oseba, ki organizira pošiljanje, ali prejemnik zadevnemu pristojnemu organu na njegovo zahtevo predloži kopijo pogodbe iz odstavka 7.

9.Zahtevane informacije iz Priloge VII morajo biti na voljo za namene inšpekcijskih pregledov, izvrševanja, načrtovanja in statistike držav članic in Komisije v skladu s členom 26 in nacionalno zakonodajo.

10.Informacije iz odstavka 2 se obravnavajo kot zaupne, kadar to zahteva zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja.

11.Kadar se odpadki pošiljajo med dvema obratoma pod nadzorom iste pravne osebe, se lahko pogodba iz odstavka 7 nadomesti z izjavo te pravne osebe. Ta izjava smiselno zajema obveznosti iz odstavka 7.

Poglavje 3
Mešanje odpadkov, dokumentacija in dostop do informacij

Člen 19
Prepoved mešanja odpadkov med pošiljanjem

Od začetka pošiljanja do prejema odpadkov v obratu za predelavo ali odstranjevanje se odpadki, kot so navedeni v priglasitvi ali v členu 18, ne mešajo z drugimi odpadki.

Člen 20
Hramba dokumentacije in informacij

1.Pristojni organi, priglasitelj, prejemnik in obrat, ki prejme odpadke, hranijo vse dokumente, ki so bili poslani pristojnim organom ali ki so jih ti poslali v zvezi s priglašeno pošiljko v Uniji, vsaj pet let od datuma začetka pošiljanja. V primeru splošnih priglasitev v skladu s členom 13 se ta obveznost uporablja od datuma začetka zadnjega pošiljanja.

2.Informacije, zagotovljene na podlagi člena 18(1), v Uniji najmanj pet let od datuma začetka pošiljanja hranijo oseba, ki organizira pošiljanje, prejemnik in obrat, ki prejme odpadke.

Člen 21
Dostop javnosti do priglasitev

Pristojni organi odpremne ali namembne države na ustrezen način javno objavijo informacije o priglasitvah pošiljk, za katere so izdali soglasje ali ki so jim ugovarjali, in o pošiljkah odpadkov, za katere veljajo splošne zahteve glede informacij, če take informacije v skladu z nacionalno zakonodajo ali zakonodajo Unije niso zaupne.

Poglavje 4
Obveznosti prevzema odpadkov nazaj

Člen 22
Prevzem odpadkov nazaj, kadar pošiljanja ni mogoče dokončati, kot je bilo predvideno

1.Kadar je kateri koli od zadevnih pristojnih organov seznanjen s tem, da pošiljanja odpadkov, vključno z njihovo predelavo ali odstranjevanjem, ni mogoče dokončati, kot je bilo predvideno v skladu s pogoji iz priglasitvenega in transportnega dokumenta in/ali pogodbe iz člena 6, o tem takoj obvesti pristojni organ odpremne države. Kadar obrat za predelavo ali odstranjevanje zavrne prejeto pošiljko, o tem takoj obvesti pristojni organ namembne države.

2.Pristojni organ odpremne države zagotovi, da priglasitelj prevzame zadevne odpadke nazaj na območje v njegovi pristojnosti ali drugam znotraj odpremne države, razen v primerih iz odstavka 3. Pristojni organ odpremne države identificira priglasitelja ob upoštevanju vrstnega reda iz člena 3, točka (6). Kadar to ni mogoče, ta pristojni organ sam ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu ravna v skladu z določbami tega člena.

Prevzem nazaj iz prvega pododstavka se opravi v 90 dneh ali v drugem roku, o katerem se dogovorijo zadevni pristojni organi, potem ko je bil pristojni organ odpremne države seznanjen s tem ali so ga pristojni organi namembne ali tranzitne države obvestili, da pošiljanja odpadkov s soglasjem ali predelave ali odstranjevanja odpadkov iz te pošiljke ni mogoče dokončati, kot je bilo predvideno, in je bil obveščen o razlogih za to. Tako obvestilo lahko izhaja iz informacij, ki so jih pristojnim organom namembne ali tranzitne države med drugim predložili drugi pristojni organi.

3.Obveznost iz odstavka 2, da se odpadki prevzamejo nazaj, se ne uporablja, če zadevni pristojni organi odpremne, tranzitne in namembne države menijo, da lahko priglasitelj ali, če to ni mogoče, pristojni organ odpremne države ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu odpadke predela ali odstrani na alternativen način.

Obveznost iz odstavka 2, da se odpadki prevzamejo nazaj, se ne uporablja, če so bili poslani odpadki med postopkom v zadevnem obratu nepovratno pomešani z drugimi odpadki, preden je bil zadevni pristojni organ seznanjen s tem, da priglašene pošiljke ni mogoče dokončati, kot je navedeno v odstavku 1. Taka mešanica se predela ali odstrani na alternativen način v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka.

4.V primerih iz odstavka 2, ko se odpadki prevzamejo nazaj, se predloži nova priglasitev, razen če se zadevni pristojni organi strinjajo, da zadostuje ustrezno utemeljena zahteva začetnega pristojnega organa odpremne države.

Novo priglasitev, kadar je potrebna, predloži izvirni priglasitelj, ali, če to ni mogoče, druge fizične ali pravne osebe, identificirane v skladu s členom 3, točka (6), glede na vrstni red iz navedene določbe, ali, če tudi to ni mogoče, začetni pristojni organ odpremne države ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu.

Pristojni organi ne nasprotujejo ali ugovarjajo vrnitvi odpadkov iz pošiljke, ki je ni mogoče dokončati, ali povezanim postopkom predelave in odstranjevanja.

5.V primerih alternativne ureditve zunaj začetne namembne države iz odstavka 3 novo prijavo, kadar je potrebna, predloži izvirni priglasitelj, ali, če to ni mogoče, druge fizične ali pravne osebe, identificirane v skladu s členom 3, točka (6), glede na vrstni red iz navedene določbe, ali, če tudi to ni mogoče, začetni pristojni organ odpremne države ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu.

Kadar tako novo priglasitev predloži priglasitelj, jo predloži tudi pristojnemu organu začetne odpremne države.

6.V primerih alternativne ureditve v začetni namembni državi iz odstavka 3 ni potrebna nova priglasitev, temveč zadostuje ustrezno utemeljena zahteva. Tako ustrezno utemeljeno zahtevo, s katero se prosi za dovoljenje za alternativno ureditev, izvirni priglasitelj predloži pristojnemu organu namembne in odpremne države ali, če to ni mogoče, to zahtevo začetni pristojni organ odpremne države pošlje pristojnemu organu namembne države.

7.Če ni treba predložiti nove priglasitve v skladu z odstavkom 4 ali 6, izvirni priglasitelj ali, če to ni mogoče, druge fizične ali pravne osebe, identificirane v skladu s členom 3, točka (6), glede na vrstni red iz navedene določbe, ali, če tudi to ni mogoče, začetni pristojni organ odpremne države ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu izpolni nov transportni dokument v skladu s členom 15 ali 16.

Kadar začetni pristojni organ odpremne države predloži novo priglasitev v skladu z odstavkom 4 ali 5, ni potrebna nova finančna garancija ali enakovredno zavarovanje. Če soglašajo vsi zadevni pristojni organi, se lahko za prevzem nazaj uporabi transportni dokument za prvotno pošiljko.

8.Obveznost priglasitelja in subsidiarna obveznost odpremne države, da prevzameta odpadke nazaj ali poskrbita za alternativno predelavo ali odstranjevanje, preneha, ko obrat izda potrdilo o nevmesni predelavi ali odstranjevanju iz člena 16(4), ali, kadar je ustrezno, člena 15(5). V primeru vmesne predelave ali odstranjevanja iz člena 7(6) subsidiarna obveznost odpremne države preneha, ko obrat izda potrdilo iz člena 15(4).

Če obrat izda potrdilo o predelavi ali odstranjevanju tako, da je zaradi tega pošiljka nezakonita in se zato sprosti finančna garancija, se uporabljata člen 24(4) in člen 25(2).

9.Če se v državi članici odkrijejo odpadki, katerih pošiljanja, vključno s predelavo ali odstranjevanjem, ni mogoče dokončati, je pristojni organ s pristojnostjo na območju, na katerem so bili odpadki odkriti, odgovoren za zagotovitev, da se uredi vse potrebno za varno skladiščenje odpadkov do njihove vrnitve ali nevmesne predelave ali odstranjevanja na alternativen način.

10.Če priglasitelj iz člena 3, točka (6)(a)(iv), ne izpolni katere koli izmed obveznosti prevzema odpadkov nazaj iz tega člena in člena 23, se izvirni povzročitelj odpadkov, novi povzročitelj odpadkov ali zbiralec iz člena 3, točka (6)(a)(i), (ii) oziroma (iii), ki je pooblastil trgovca ali posrednika, da deluje v njegovem imenu, šteje za priglasitelja za namene teh obveznosti prevzema odpadkov nazaj.

Člen 23
Stroški prevzema odpadkov nazaj, kadar pošiljanja ni mogoče dokončati

1.Stroški, ki nastanejo zaradi vrnitve odpadkov, kadar pošiljanja ni mogoče dokončati, vključno s stroški prevoza, predelave ali odstranjevanja v skladu s členom 22(2) ali (3), in stroški skladiščenja od dneva, ko je bil pristojni organ odpremne države seznanjen s tem, da pošiljanja odpadkov ali njihove predelave ali odstranjevanja ni mogoče dokončati, v skladu s členom 22(9) se zaračunajo po naslednjem vrstnem redu:

(a)priglasitelju po vrstnem redu seznama iz člena 3, točka (6), ali, če to ni mogoče, osebi iz točke (b);

(b)drugim fizičnim ali pravnim osebam, kot je ustrezno, ali, če tudi to ni mogoče, osebi iz točke (c);

(c)pristojnemu organu odpremne države ali, če tudi to ni mogoče, v skladu s točko (d);

(d)v skladu z drugačnim dogovorom zadevnih pristojnih organov.

2.Ta člen ne posega v predpise Unije in nacionalne predpise o odgovornosti.

Člen 24
Prevzem odpadkov nazaj, če je pošiljka nezakonita

1.Kadar pristojni organ odkrije pošiljko, za katero meni, da je nezakonita, o tem takoj obvesti druge zadevne pristojne organe.

2.Če je mogoče odgovornost za nezakonito pošiljko pripisati priglasitelju, pristojni organ odpremne države zagotovi, da zadevne odpadke:

(a)prevzame nazaj dejanski priglasitelj, da poskrbi za njihovo odstranjevanje ali predelavo; če priglasitev ni bila predložena, se ravna v skladu s točko (b);

(b)prevzame nazaj zakoniti priglasitelj, da poskrbi za njihovo odstranjevanje ali predelavo; če to ni mogoče, se ravna v skladu s točko (c);

(c)prevzame nazaj pristojni organ odpremne države sam ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu, da poskrbi za njihovo odstranitev ali predelavo; če tudi to ni mogoče, se ravna v skladu s točko (d);

(d)na alternativen način v namembni ali odpremni državi odstrani ali predela pristojni organ odpremne države sam ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu; če tudi to ni mogoče, se ravna v skladu s točko (e);

(e)na alternativen način v drugi državi odstrani ali predela pristojni organ odpremne države sam ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu, če s tem soglašajo vsi zadevni pristojni organi.

Prevzem nazaj, odstranjevanje ali predelava iz prvega pododstavka se opravi v 30 dneh ali v roku, o katerem se dogovorijo zadevni pristojni organi, potem ko je bil pristojni organ odpremne države seznanjen z nezakonito pošiljko in razlogih zanjo ali so ga o tem obvestili pristojni organi namembne ali tranzitne države. Tako obvestilo lahko izhaja iz informacij, ki so jih pristojnim organom namembne ali tranzitne države med drugim predložili drugi pristojni organi.

V primerih prevzema odpadkov nazaj iz prvega pododstavka, točke (a), (b) in (c), se predloži nova priglasitev, razen če zadevni pristojni organi soglašajo, da zadostuje ustrezno utemeljena zahteva začetnega pristojnega organa odpremne države.

Novo priglasitev predloži oseba ali organ iz prvega pododstavka, točka (a), (b) ali (c), po tem vrstnem redu.

Pristojni organi ne nasprotujejo ali ugovarjajo vrnitvi odpadkov iz nezakonite pošiljke. V primeru alternativne ureditve iz prvega pododstavka, točki (d) in (e), ki jo zagotovi pristojni organ odpremne države, začetni pristojni organ odpremne države ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu predloži novo priglasitev, razen če zadevni pristojni organi soglašajo, da zadostuje ustrezno utemeljena zahteva navedenega organa.

3.Če priglasitelj iz člena 3, točka (6)(a)(iv), ne izpolni katere koli izmed obveznosti prevzema odpadkov nazaj iz tega člena in člena 25, se izvirni povzročitelj odpadkov, novi povzročitelj odpadkov ali zbiralec iz člena 3, točka (6)(a)(i), (ii) oziroma (iii), ki je pooblastil zadevnega trgovca ali posrednika, da deluje v njegovem imenu, šteje za priglasitelja za namene teh obveznosti prevzema odpadkov nazaj.

4.Če je mogoče odgovornost za nezakonito pošiljko pripisati prejemniku, pristojni organ namembne države zagotovi, da zadevne odpadke okoljsko primerno odstrani ali predela:

(a)prejemnik; če to ni mogoče, se ravna v skladu s točko (b);

(b)pristojni organ sam ali fizična ali pravna oseba v njegovem imenu.

Odstranitev ali predelava iz prvega pododstavka se opravi v 30 dneh ali v roku, o katerem se dogovorijo zadevni pristojni organi, potem ko je bil pristojni organ namembne države seznanjen z nezakonito pošiljko in razlogih zanjo ali so ga o tem obvestili pristojni organi odpremne ali tranzitne države. Tako obvestilo lahko izhaja iz informacij, ki so jih pristojnim organom odpremne in tranzitne države med drugim predložili drugi pristojni organi.

Zadevni pristojni organi po potrebi sodelujejo pri predelavi ali odstranjevanju odpadkov v skladu s tem odstavkom.

5.Če ni treba predložiti nove priglasitve, oseba, ki je odgovorna za prevzem odpadkov nazaj, ali, če to ni mogoče, začetni pristojni organ odpremne države, izpolni nov transportni dokument v skladu s členom 15 ali 16.

Če začetni pristojni organ odpremne države predloži novo priglasitev, ni potrebna nova finančna garancija ali enakovredno zavarovanje.

6.Če se odgovornost za nezakonito pošiljko ne more pripisati bodisi priglasitelju bodisi prejemniku, zadevni pristojni organi sodelujejo, da bi zagotovili, da se zadevni odpadki predelajo ali odstranijo.

7.Če se v primeru vmesne predelave ali odstranjevanja iz člena 7(6) odkrije nezakonita pošiljka po tem, ko je bil postopek vmesne predelave ali postopek vmesnega odstranjevanja dokončan, subsidiarna obveznost odpremne države, da prevzame odpadke nazaj ali poskrbi za alternativno predelavo ali odstranjevanje, preneha, ko obrat izda potrdilo iz člena 15(4).

Če obrat izda potrdilo o predelavi ali odstranjevanju tako, da je zaradi tega pošiljka nezakonita in se zato sprosti finančna garancija, se uporabljata odstavek 4 tega člena in člen 25(2).

8.Če se v državi članici odkrijejo odpadki iz nezakonite pošiljke, je pristojni organ s pristojnostjo na območju, na katerem so bili odpadki odkriti, odgovoren za zagotovitev, da se uredi vse potrebno za varno skladiščenje odpadkov do njihove vrnitve ali nevmesne predelave ali odstranjevanja na alternativen način.

9.Člena 34 in 36 se ne uporabljata, če se nezakonite pošiljke vrnejo v odpremno državo, za katero veljajo prepovedi iz navedenih členov.

10.V primeru nezakonite pošiljke iz člena 3, točka (25)(g), veljajo za osebo, ki organizira pošiljanje, enake obveznosti iz tega člena kot za priglasitelja.

11.Ta člen ne posega v predpise Unije in nacionalne predpise o odgovornosti.

Člen 25
Stroški prevzema odpadkov nazaj, če je pošiljka nezakonita

1.Stroški, ki nastanejo zaradi prevzema odpadkov iz nezakonite pošiljke nazaj, vključno s stroški prevoza, predelave ali odstranjevanja v skladu s členom 24(2) in stroški skladiščenja v skladu s členom 24(8) od dneva, ko je bil pristojni organ odpremne države seznanjen s tem, da je pošiljka nezakonita, se zaračunajo:

(a)dejanskemu priglasitelju iz člena 24(2), točka (a), kakor je identificiran glede na vrstni red iz člena 3, točka (6); če priglasitev ni bila predložena, se ravna v skladu s točko (b);

(b)zakonitemu priglasitelju ali drugim fizičnim ali pravnim osebam, kot je ustrezno; če to ni mogoče, se ravna v skladu s točko (c);

(c)pristojnemu organu odpremne države.

2.Stroški, ki nastanejo zaradi predelave ali odstranjevanja v skladu s členom 24(4), vključno z morebitnimi stroški prevoza in skladiščenja v skladu s členom 24(7), se zaračunajo prejemniku ali, če to ni mogoče, pristojnemu organu namembne države.

3.Stroški, ki nastanejo zaradi predelave ali odstranjevanja v skladu s členom 24(6), vključno z morebitnimi stroški prevoza in skladiščenja v skladu s členom 24(8), se zaračunajo:

(a)priglasitelju, kakor je identificiran glede na vrstni red iz člena 3, točka (6), in/ali prejemniku, odvisno od odločitve zadevnih pristojnih organov; če to ni mogoče, se ravna v skladu s točko (b);

(b)drugim fizičnim ali pravnim osebam, kot je ustrezno; če tudi to ni mogoče, se ravna v skladu s točko (c);

(c)pristojnim organom odpremne in namembne države.

4.V primeru nezakonite pošiljke iz člena 3, točka (25)(g), veljajo za osebo, ki organizira pošiljanje, enake obveznosti iz tega člena kot za priglasitelja.

5.Ta člen ne posega v predpise Unije in nacionalne predpise o odgovornosti.

Poglavje 5
Splošne upravne določbe

Člen 26
Elektronska predložitev in izmenjava informacij

1.Naslednje informacije in dokumenti se predložijo in izmenjajo elektronsko prek osrednjega sistema iz odstavka 2 ali nacionalnega sistema v skladu z odstavkom 3:

(a)za odpadke iz člena 4(1) in (2):

(i) priglasitev predvidene pošiljke v skladu s členoma 5 in 13;

(ii) zahteva za informacije in dokumentacijo v skladu s členoma 5 in 8;

(iii) predložitev informacij in dokumentacije v skladu s členoma 5 in 8;

(iv) informacije in odločitve v skladu s členom 8;

(v) soglasje za priglašeno pošiljko in, če je ustrezno, uradno obvestilo o njegovem preklicu v skladu s členom 9;

(vi) pogoji za pošiljko v skladu s členom 10;

(vii) ugovori, če pogoji iz člena 11(2) niso izpolnjeni;

(viii) ugovori zoper pošiljko v skladu s členom 12;

(ix) informacije o odločitvah za izdajo predhodnih soglasij določenim obratom za predelavo v skladu s členom 14(8) in (10);

(x) informacije in odločitve v skladu s členom 14(11) in (15);

(xi) potrdilo o prejemu odpadkov v skladu s členoma 15 in 16;

(xii) potrdilo o predelavi ali odstranjevanju odpadkov v skladu s členoma 15 in 16;

(xiii) predhodne informacije o dejanskem začetku pošiljanja v skladu s členom 16;

(xiv) dokumenti, ki spremljajo vsak prevoz, v skladu s členom 16;

(xv) informacije o spremembah pošiljke po izdanem soglasju v skladu s členom 17;

(xvi) če je izvedljivo, soglasja in transportni dokumenti, ki se pošljejo v skladu z naslovi IV, V in VI;

(b)za odpadke iz člena 4(3) informacije in dokumentacija, ki se zahtevajo v skladu s členom 18.

2.Komisija upravlja osrednji sistem, ki omogoča elektronsko predložitev in izmenjavo informacij in dokumentov iz odstavka 1. Osrednji sistem zagotovi vozlišče, ki se uporablja za izmenjavo informacij in dokumentov iz odstavka 1 med obstoječimi nacionalnimi sistemi za elektronsko izmenjavo podatkov v realnem času.

Osrednji sistem uporabljajo tudi pristojni organi držav članic, ki niso vzpostavile nacionalnega sistema za elektronsko izmenjavo podatkov, za neposredno elektronsko predložitev in izmenjavo informacij in dokumentov iz odstavka 1.

Zagotovi se tudi interoperabilnost tega osrednjega sistema z okoljem za elektronske informacije o prevozu blaga, vzpostavljenim na podlagi Uredbe (EU) 2020/1056 Evropskega parlamenta in Sveta 61 .

V štirih letih po sprejetju izvedbenega akta iz odstavka 4 se zagotovi interoperabilnost tega osrednjega sistema z okoljem enotnega okenca EU za carino.

3.Države članice lahko upravljajo lastne nacionalne sisteme, vendar zagotovijo, da so ti sistemi interoperabilni z osrednjim sistemom iz odstavka 2, da se upravljajo v skladu z zahtevami in pravili iz izvedbenih aktov, ki jih sprejme Komisija v skladu z odstavkom 4, ter da izmenjujejo informacije in dokumente z osrednjim sistemom v realnem času.

4.Komisija najpozneje do [Urad za publikacije: vstavite datum 12 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe] sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:

(a)zahteve, potrebne za interoperabilnost med osrednjim sistemom iz odstavka 2 in nacionalnimi sistemi, vključno s podatkovnim modelom in protokolom za izmenjavo podatkov;

(b)vse druge tehnične in organizacijske zahteve, tudi glede varnostnih vidikov in upravljanja podatkov, potrebne za praktično izvajanje elektronske predložitve in izmenjave informacij in dokumentov iz odstavka 1.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2).

Člen 27
Jezik

1.Vse priglasitve, informacije, dokumentacija ali druga obvestila, predložena v skladu z določbami tega naslova, se zagotovijo v jeziku, ki je sprejemljiv za zadevne pristojne organe.

2.Priglasitelj na zahtevo zadevnih pristojnih organov zagotovi overjen prevod dokumentov iz odstavka 1 v njim sprejemljiv jezik.

Člen 28
Nesoglasje o uvrstitvi

1.Države članice pri odločanju o tem, ali se predmet ali snov, ki nastane pri proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja tega predmeta ali snovi, šteje za odpadek, svojo odločitev oprejo na pogoje iz člena 5 Direktive 2008/98/ES.

Države članice pri odločanju o tem, ali se za odpadke, ki so bili reciklirani ali drugače predelani, šteje, da so prenehali biti odpadki, svojo odločitev oprejo na pogoje iz člena 6 Direktive 2008/98/ES.

Če se pristojna organa odpremne in namembne države ne moreta dogovoriti o uvrstitvi, ki je povezana z razlikovanjem, ali je nekaj odpadek ali ni odpadek, se predmet ali snov za namen pošiljanja obravnava, kakor da je odpadek. To ne posega v pravico namembne države, da po prispetju poslanega materiala z njim ravna v skladu z nacionalno zakonodajo, kadar je ta v skladu s pravom Unije ali mednarodnim pravom.

2.Če se pristojna organa odpremne in namembne države ne moreta dogovoriti o uvrstitvi odpadka glede na to, ali je naveden v Prilogi III, IIIA, IIIB ali IV ali ni naveden v nobeni od teh prilog, za pošiljanje tega odpadka velja člen 4(1) in (2).

3.Če se pristojna organa odpremne in namembne države ne moreta dogovoriti, ali se priglašeni postopek obdelave uvrsti v predelavo ali odstranjevanje, se uporabljajo določbe te uredbe o odstranjevanju.

4.Da bi se olajšalo usklajeno uvrščanje odpadkov iz Priloge III, IIIA, IIIB ali IV v Uniji, je Komisija pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 76 za dopolnitev te uredbe z določitvijo meril, kot so pragovi onesnaženosti, na podlagi katerih se določeni odpadki uvrstijo v Prilogo III, IIIA, IIIB ali IV.

Komisija je pooblaščena tudi za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 76 za dopolnitev te uredbe z določitvijo meril za razlikovanje med rabljenim blagom in odpadki za specifične kategorije blaga, pri katerih je to razlikovanje posebnega pomena za izvoz odpadkov iz Unije.

   Člen 29
Upravni stroški

Priglasitelju lahko zadevni organi zaračunajo ustrezne in sorazmerne upravne stroške za izvajanje postopkov priglasitve in nadzora ter običajne stroške ustreznih analiz in inšpekcijskih pregledov.

Člen 30
Obmejni sporazumi

1.V izjemnih primerih in če posebne geografske ali demografske razmere to upravičujejo, lahko države članice sklenejo dvostranske sporazume, s katerimi se olajša postopek priglasitve za pošiljke določenih odpadkov, in sicer za čezmejne pošiljke v najbližji ustrezni obrat, ki je na obmejnem območju med zadevnima državama članicama.

2.Dvostranski sporazumi iz odstavka 1 se lahko sklenejo tudi, kadar se odpadki pošiljajo iz odpremne države in obdelujejo v njej, vendar so v tranzitu čez drugo državo članico.

3.Države članice lahko dvostranske sporazume iz odstavka 1 sklenejo tudi z državami, ki so pogodbenice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

4.O sporazumih iz tega člena se Komisija uradno obvesti, preden začnejo veljati.

Poglavje 6
Pošiljke znotraj Unije s tranzitom skozi tretje države

Člen 31
Pošiljke odpadkov, namenjenih odstranjevanju

Kadar se odpadki pošiljajo znotraj Unije s tranzitom skozi eno ali več tretjih držav in so namenjeni odstranjevanju, pristojni organ odpremne države pri pristojnem organu v teh tretjih državah poizve, ali želijo poslati pisno soglasje za predvideno pošiljko:

(a)če je tretja država pogodbenica Baselske konvencije, v 60 dneh, razen če se je v skladu z določbami navedene konvencije tej pravici odrekla, ali

(b)če tretja država ni pogodbenica Baselske konvencije, v roku, o katerem se dogovorijo pristojni organi.

Člen 32
Pošiljke odpadkov, namenjenih predelavi

1.Kadar se odpadki pošiljajo znotraj Unije s tranzitom skozi eno ali več tretjih držav, za katere se ne uporablja Sklep Sveta OECD o nadzoru prehoda odpadkov za predelavo preko meja (v nadaljnjem besedilu: sklep OECD), in so odpadki namenjeni predelavi, se uporablja člen 31.

2.Kadar se odpadki pošiljajo znotraj Unije, vključno s pošiljanjem med kraji v isti državi članici, s tranzitom skozi eno ali več tretjih držav, za katere se uporablja sklep OECD, in so odpadki namenjeni predelavi, se lahko da tiho soglasje iz člena 9, če ugovor ni bil vložen ali če pogoji niso bili določeni, pa se lahko pošiljanje začne 30 dni po datumu, ko je priglasitelj predložil priglasitev v skladu s členom 5.

Naslov III 
Pošiljke izključno znotraj države članice

Člen 33
Sistem za pošiljke izključno znotraj države članice

1.Države članice vzpostavijo ustrezen sistem za nadzor in kontrolo pošiljk, ki so izključno v njihovi nacionalni pristojnosti. Pri tem sistemu se upošteva potreba glede skladnosti s sistemom Unije, vzpostavljenim z naslovoma II in VII.

2.Države članice o svojem sistemu za nadzor in kontrolo pošiljk odpadkov obvestijo Komisijo. Komisija o tem obvesti druge države članice.

Naslov IV 
Izvoz iz Unije v tretje države

Poglavje 1
Izvoz odpadkov za odstranjevanje

Člen 34
Prepoved izvoza

1.Izvoz odpadkov, namenjenih odstranjevanju, iz Unije je prepovedan.

2.Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za izvoz odpadkov, namenjenih odstranjevanju v državah članicah Efte, ki so tudi pogodbenice Baselske konvencije.

3.Z odstopanjem od odstavka 2 je izvoz odpadkov, namenjenih odstranjevanju, v državo članico Efte, ki je pogodbenica Baselske konvencije, prepovedan:

(a)če je država članica Efte prepovedala uvoz takih odpadkov;

(b)če niso izpolnjeni pogoji iz člena 11(2);

(c)če ima pristojni organ odpremne države razlog za domnevo, da se v namembni državi z odpadki ne bo ravnalo okoljsko primerno v skladu s členom 56.

4.Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za odpadke, za katere velja obveznost prevzema nazaj v skladu s členom 22 ali 24.

Člen 35
Postopki za izvoz v države članice EFTA

1.Kadar se odpadki izvažajo iz Unije v državo članico EFTA, ki je pogodbenica Baselske konvencije, in so namenjeni odstranjevanju v tej državi, se smiselno uporabljajo določbe naslova II s prilagoditvami in dodatnimi določbami iz odstavkov 2 in 3.

2.Uporabljajo se naslednje prilagoditve:

(a)priglasitelj v skladu s členom 26 predloži zahtevo za priglasitev ter informacije in dokumentacijo v skladu s členom 5(3) ter jih hkrati pošlje po pošti, faksu ali elektronski pošti z digitalnim podpisom zadevnim pristojnim organom v tranzitni in namembni državi zunaj Unije, razen če so ti organi povezani z osrednjim sistemom iz člena 26(2);

(b)priglasitelj v skladu s členom 26 predloži vse dodatne informacije in dokumentacijo v skladu s členom 5(4) ter jih hkrati pošlje po pošti, faksu ali elektronski pošti z digitalnim podpisom zadevnim pristojnim organom v tranzitni in namembni državi zunaj Unije, razen če so ti organi povezani z osrednjim sistemom iz člena 26(2);

(c)pristojni organ odpremne države obvesti zadevne pristojne organe v tranzitni in namembni državi zunaj Unije o morebitni svoji zahtevi za informacije in dokumentacijo ter o odločitvi glede predvidene pošiljke po pošti, faksu ali elektronski pošti z digitalnim podpisom, razen če so ti pristojni organi povezani z osrednjim sistemom iz člena 26(2);

(d)pristojni organ tranzitne države zunaj Unije ima po datumu, ko je poslal potrditev prejema priglasitve, na voljo 60 dni za tiho ali pisno soglasje s pogoji ali brez njih, če se je zadevna država odločila, da ne bo zahtevala predhodnega pisnega soglasja, in je o tem obvestila druge pogodbenice Baselske konvencije v skladu s členom 6(4) navedene konvencije;

(e)pristojni organ odpremne države v Uniji sprejme odločitev o soglasju za pošiljko iz člena 9 šele po prejemu pisnega soglasja pristojnega organa namembne države in, če je ustrezno, tihega ali pisnega soglasja pristojnega organa tranzitne države zunaj Unije ter ne prej kot v 61 dneh po datumu, ko je pristojni organ tranzitne države poslal potrditev prejema priglasitve, razen če ima pristojni organ odpremne države pisno soglasje drugih zadevnih pristojnih organov – v tem primeru lahko odločitev iz člena 9 sprejme pred tem rokom.

3.Uporabljajo se naslednje dodatne določbe:

(a)pristojni organ tranzitne države v Uniji priglasitelju pošlje potrditev prejema priglasitve in kopije potrditve drugim zadevnim pristojnim organom;

(b)pristojni organi odpremne države in, če je ustrezno, pristojni organi tranzitne države v Uniji zagotovijo, da sta carinski urad izvoza in izstopni carinski urad obveščena o njihovih odločitvah o soglasju za pošiljko;

(c)prevoznik carinskemu uradu izvoza in izstopnemu carinskemu uradu zagotovi kopijo transportnega dokumenta po pošti, faksu ali elektronski pošti z digitalnim podpisom ali, če ima carinski urad izvoza dostop do osrednjega sistema iz člena 26(2), prek tega sistema;

(d)takoj ko odpadki zapustijo Unijo, izstopni carinski urad obvesti pristojni organ odpremne države v Uniji, da so odpadki zapustili Unijo;

(e)če pristojni organ odpremne države v Uniji v 42 dneh od dne, ko so odpadki zapustili Unijo, od obrata ne dobi informacij o prejemu odpadkov, o tem nemudoma obvesti pristojni organ namembne države;

(f)pogodba iz člena 6 vsebuje naslednje pogoje:

(i) če obrat izda nepravilno potrdilo o odstranjevanju, zaradi česar se sprosti finančna garancija, prejemnik nosi stroške, povezane z dolžnostjo vrnitve odpadkov na območje v pristojnosti pristojnega organa odpremne države ter z njihovo alternativno in okoljsko primerno predelavo ali odstranjevanjem;

(ii) obrat v treh dneh od prejema odpadkov za odstranjevanje priglasitelju in zadevnim pristojnim organom pošlje podpisane kopije izpolnjenega transportnega dokumenta, razen potrdila o odstranjevanju iz točke (iii);

(iii) obrat takoj, ko je mogoče, in najpozneje v 30 dneh po končanem odstranjevanju ter vsekakor najpozneje eno koledarsko leto od prejema odpadkov na svojo odgovornost potrdi, da je bilo odstranjevanje dokončano, in pošlje podpisane kopije transportnega dokumenta, ki vsebuje to potrdilo, priglasitelju in zadevnim pristojnim organom;

(g)priglasitelj v treh delovnih dneh po prejemu kopij iz točke (f)(ii) in (iii) omogoči elektronski dostop do informacij iz teh kopij v skladu s členom 26.

4.Pošiljanje se lahko izvede le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)priglasitelj je prejel pisno soglasje pristojnih organov odpremne, namembne in, kadar je ustrezno, tranzitne države zunaj Unije, pogoji iz teh sklepov pa so izpolnjeni;

(b)zagotovljeno je okoljsko primerno ravnanje z odpadki v skladu s členom 56.

5.Kadar se odpadki izvažajo, morajo biti namenjeni postopkom odstranjevanja v obratu, ki deluje ali ima dovoljenje za delovanje v namembni državi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

6.Če carinski urad izvoza ali izstopni carinski urad odkrije nezakonito pošiljko, o tem nemudoma obvesti pristojni organ v državi carinskega urada. Ta pristojni organ:

(a)o nezakoniti pošiljki nemudoma obvesti pristojni organ odpremne države v Uniji in

(b)zagotovi zadržanje odpadkov, dokler se pristojni organ odpremne države ne odloči drugače in to pisno sporoči pristojnemu organu v državi carinskega urada, v kateri so odpadki zadržani.

Poglavje 2
Izvoz odpadkov za predelavo

Oddelek 1
Izvoz nevarnih in nekaterih drugih odpadkov v države, za katere se ne uporablja sklep OECD

Člen 36
Prepoved izvoza

1.Prepoved izvoza iz Unije velja za naslednje odpadke, ki so namenjeni predelavi v državah, za katere se ne uporablja sklep OECD:

(a)odpadke, navedene kot nevarne v delu 1 Priloge V k tej uredbi;

(b)odpadke, navedene kot nevarne na seznamu odpadkov iz člena 7 Direktive 2008/98/ES;

(c)odpadke, navedene v delu 2 Priloge V k tej uredbi;

(d)nevarne odpadke, ki niso uvrščeni pod posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi V k tej uredbi ali na seznam odpadkov iz člena 7 Direktive 2008/98/ES;

(e)mešanice nevarnih odpadkov in mešanice nevarnih odpadkov z nenevarnimi odpadki, ki niso uvrščeni pod posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi V k tej uredbi ali na seznam odpadkov iz člena 7 Direktive 2008/98/ES;

(f)odpadke, ki jih je namembna država priglasila kot nevarne v skladu s členom 3 Baselske konvencije;

(g)odpadke, katerih uvoz je namembna država prepovedala;

(h)odpadke, v zvezi s katerimi ima pristojni organ odpremne države razlog za domnevo, da se v zadevni namembni državi z njimi ne bo ravnalo okoljsko primerno v skladu s členom 56;

(i)odpadke iz člena 4(5).

2.Odstavek 1 se ne uporablja za odpadke, za katere velja obveznost prevzema nazaj v skladu s členom 22 ali 24.

3.Države članice lahko v izjemnih primerih na podlagi dokumentarnih dokazil, ki jih zagotovi priglasitelj, določijo, da je specifičen nevaren odpadek iz Priloge V k tej uredbi ali s seznama odpadkov iz člena 7 Direktive 2008/98/ES izključen iz prepovedi izvoza iz odstavka 1, če nima nobene od lastnosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES, pri čemer upoštevajo merila ter veljavne mejne vrednosti in mejne koncentracije za uvrščanje odpadkov med nevarne odpadke v skladu z navedeno prilogo. Kadar je nevarna lastnost odpadka ocenjena s preskusom in z uporabo koncentracij nevarnih snovi, kot so navedene v Prilogi III k Direktivi 2008/98/ES, prevladajo rezultati preskusa.

4.Dejstvo, da odpadki niso uvrščeni na seznam nevarnih odpadkov v Prilogi V ali na seznam odpadkov v členu 7 Direktive 2008/98/ES ali da so navedeni v delu 1, seznam B, Priloge V, ne izključuje možnosti, da se v izjemnih primerih taki odpadki opredelijo kot nevarni in zato zanje velja prepoved izvoza, če imajo katero od lastnosti iz Priloge III k Direktivi 2008/98/ES ob upoštevanju meril ter veljavnih mejnih vrednosti in mejnih koncentracij za uvrščanje odpadkov med nevarne odpadke v skladu z navedeno prilogo. Kadar je nevarna lastnost odpadka ocenjena s preskusom in z uporabo koncentracij nevarnih snovi, kot so navedene v Prilogi III k Direktivi 2008/98/ES, prevladajo rezultati preskusa.

5.V primerih iz odstavkov 3 in 4 zadevna država članica obvesti predvideno namembno državo pred sprejetjem odločitve o soglasju za predvidene pošiljke v to državo. Države članice o takih primerih uradno obvestijo Komisijo pred koncem vsakega koledarskega leta. Komisija te informacije posreduje vsem državam članicam in sekretariatu Baselske konvencije. Na podlagi predloženih informacij lahko Komisija da pripombe in, če je ustrezno, prilagodi Prilogo V k tej uredbi v skladu s členom 72.

Oddelek 2
Izvoz nenevarnih odpadkov v države, za katere se ne uporablja sklep OECD

Člen 37
Prepoved izvoza

1.Prepoved izvoza iz Unije velja za naslednje odpadke, ki so namenjeni predelavi v državah, za katere se ne uporablja sklep OECD:

(a)odpadke, navedene v Prilogi III, IIIA ali IIIB;

(b)nenevarne odpadke na seznamu odpadkov iz člena 7 Direktive 2008/98/ES, če niso že navedeni v Prilogi III, IIIA ali IIIB.

2.Odstavek 1 se ne uporablja za izvoz odpadkov, namenjenih predelavi in navedenih na seznamu, določenem v skladu s členom 38, v državo s seznama držav, določenega v skladu z navedenim členom.

Tak izvoz se lahko izvede le, če so odpadki namenjeni v obrat, ki ima v skladu z domačo zakonodajo zadevne države dovoljenje za izvajanje postopkov predelave za te odpadke. Poleg tega za tak izvoz veljajo splošne zahteve glede informacij iz člena 18 ali, če tako navede zadevna država v zahtevi iz člena 39, postopek predhodne pisne priglasitve in soglasja iz člena 35.

Člen 38
Določitev seznama držav, v katere je dovoljen izvoz nenevarnih odpadkov iz Unije za predelavo

1.Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 76 za dopolnitev te uredbe z določitvijo seznama držav, za katere se ne uporablja sklep OECD in v katere je dovoljen izvoz nenevarnih odpadkov iz Unije za predelavo (v nadaljnjem besedilu: seznam držav, v katere je izvoz dovoljen). Ta seznam vključuje države, ki so predložile zahtevo v skladu s členom 39(1) in so dokazale skladnost z zahtevami iz člena 39(3) na podlagi ocene, ki jo je opravila Komisija v skladu s členom 40.

2.Seznam iz odstavka 1 vključuje naslednje informacije:

(a)imena držav, v katere je dovoljen izvoz nenevarnih odpadkov iz Unije za predelavo;

(b)specifične odpadke, katerih izvoz iz Unije je dovoljen v posamezno državo iz točke (a);

(c)informacije, kot je spletni naslov, ki omogočajo dostop do seznama obratov, ki imajo v skladu z domačo zakonodajo posamezne države iz točke (a) dovoljenje za izvajanje predelave odpadkov iz točke (b);

(d)kadar so na voljo, informacije o morebitnem posebnem kontrolnem postopku, ki se v skladu z domačo zakonodajo posamezne države iz točke (a) uporablja za uvoz odpadov iz točke (b), vključno z navedbo, ali za tak uvoz velja postopek predhodne pisne priglasitve in soglasja iz člena 35.

3.Seznam iz odstavka 1 se sprejme do [Urad za publikacije: vstavite datum 30 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe], razen če nobena država ne predloži zahteve v skladu s členom 39(1) ali če v tistem času nobena država ne izpolnjuje zahtev iz člena 39(3).

Komisija do [Urad za publikacije: vstavite datum tri mesece po datumu začetka veljavnosti te uredbe] stopi v stik z vsemi državami, za katere se ne uporablja sklep OECD, in jim zagotovi potrebne informacije o možnosti njihove vključitve na seznam držav, v katere je izvoz dovoljen.

Da bi bile države, za katere se ne uporablja sklep OECD, vključene na seznam držav, v katere je dovoljen izvoz, sprejet do [Urad za publikacije: vstavite datum 30 mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe], predložijo svojo zahtevo v skladu s členom 39(1) do [Urad za publikacije: vstavite datum devet mesecev po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

4.Komisija redno in vsaj vsaki dve leti po določitvi seznama držav, v katere je dovoljen izvoz, posodablja ta seznam, da bi: 

(a)dodala državo, o vključitvi katere je bilo odločeno v skladu z odstavkom 1;

(b)odstranila državo, ki ne izpolnjuje več zahtev iz člena 39;

(c)posodobila informacije iz odstavka 2, točke (b), (c) in (d), na podlagi zahteve, ki jo je prejela od zadevne države, in, če se ta zahteva nanaša na dodajanje novih odpadkov, pod pogojem, da je zadevna država dokazala skladnost z zahtevami iz člena 39 glede zadevnih novih odpadkov;

(d)vključila ali odstranila kateri koli drug element, pomemben za zagotovitev, da seznam vsebuje točne in posodobljene informacije.

5.V primeru spremembe informacij, predloženih Komisiji v skladu s členom 39(3), države, vključene na seznam iz odstavka 1, nemudoma zagotovijo posodobljene informacije na obrazcu iz Priloge VIII skupaj z zadevnimi podpornimi dokazili.

Države, vključene na seznam iz odstavka 1, vsekakor peto leto po prvotni vključitvi Komisiji zagotovijo posodobljene informacije na obrazcu iz Priloge VIII skupaj z zadevnimi podpornimi dokazili.

Komisija lahko po prejemu informacij in dokazil iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka od zadevne države zahteva dodatne informacije, ki dokazujejo, da ta še vedno izpolnjuje zahteve iz člena 39.

6.Če so na voljo informacije, ki prepričljivo kažejo, da država, ki je že vključena na seznam iz odstavka 1, ne izpolnjuje več zahtev iz člena 39, Komisija to državo pozove, naj predloži svoje mnenje o teh informacijah najpozneje v dveh mesecih po tem pozivu k predložitvi pripomb, in sicer skupaj z zadevnimi podpornimi dokazili o tem, da še vedno izpolnjuje te zahteve. Ta rok se lahko podaljša za dodatna dva meseca, če zadevna država predloži utemeljeno zahtevo za tako podaljšanje.

7.Če zadevna država svojega mnenja in zahtevanih podpornih dokazil ne predloži v roku iz prvega pododstavka tega odstavka ali če predložena dokazila niso zadostni dokaz tega, da so zahteve iz člena 39 še vedno izpolnjene, Komisija to državo nemudoma odstrani s seznama.

8.Komisija lahko kadar koli stopi v stik z državo, vključeno na seznam iz odstavka 1, da bi pridobila informacije, pomembne za zagotovitev, da ta država še naprej izpolnjuje zahteve iz člena 39.

Člen 39
Zahteve za vključitev države na seznam držav, v katere je dovoljen izvoz

1.Države, za katere se ne uporablja sklep OECD in ki nameravajo prejemati določene odpadke iz člena 37(1) iz Unije za predelavo, Komisiji predložijo zahtevo, v kateri izrazijo svojo pripravljenost za prejemanje teh odpadkov in za vključitev na seznam iz člena 38. Taka zahteva in vsa s tem povezana dokumentacija ali druga komunikacija se zagotovi v angleškem jeziku.

2.Zahteva iz odstavka 1 se predloži na obrazcu iz Priloge VIII in vsebuje vse tam navedene informacije.

3.Država, ki je predložila zahtevo, dokaže, da je uvedla in izvaja vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se bo z zadevnimi odpadki ravnalo okoljsko primerno v skladu s členom 56.

V ta namen država, ki je predložila zahtevo, dokaže, da:

(a)ima celovito strategijo ali načrt ravnanja z odpadki, ki zajema njeno celotno ozemlje ter izkazuje njeno sposobnost in pripravljenost, da zagotovi okoljsko primerno ravnanje z odpadki. Ta strategija ali načrt vsebuje vsaj naslednje elemente:

(i)obseg vseh odpadkov, ki letno nastanejo v državi, in obseg odpadkov, zajetih s to zahtevo (v nadaljnjem besedilu: odpadki, na katere se nanaša zahteva), ter ocene gibanja teh obsegov v naslednjih 10 letih;

(ii)oceno trenutne zmogljivosti države za obdelavo odpadkov na splošno in oceno zmogljivosti države za obdelavo odpadkov, na katere se nanaša zahteva, ter oceno gibanja teh zmogljivosti v naslednjih 10 letih;

(iii)delež domačih odpadkov, ki se zbirajo ločeno, ter morebitne cilje in ukrepe za povečanje tega deleža v prihodnosti;

(iv)navedbo deleža domačih odpadkov, na katere se nanaša zahteva, ki se odlagajo na odlagališča, ter morebitne cilje in ukrepe za zmanjšanje tega deleža v prihodnosti;

(v)navedbo deleža domačih odpadkov, ki se reciklirajo, ter morebitne cilje in ukrepe za povečanje tega deleža v prihodnosti;

(vi)informacije o obsegu odpadkov, s katerimi se smeti, ter o ukrepih, sprejetih za preprečevanje in odstranjevanje smeti;

(vii)strategijo, kako zagotoviti okoljsko primerno ravnanje z odpadki, uvoženimi na ozemlje države, vključno z morebitnim vplivom takega uvoza na ravnanje z odpadki, nastalimi doma;

(viii)informacije o metodologiji, uporabljeni za izračun podatkov iz točk (i) do (vi);

(b)ima vzpostavljen pravni okvir za ravnanje z odpadki, ki vključuje vsaj naslednje elemente:

(i)sisteme za izdajanje dovoljenj ali licenc za obrate za obdelavo odpadkov;

(ii)sisteme za izdajanje dovoljenj ali licenc za prevoz odpadkov;

(iii)določbe, katerih namen je zagotoviti, da se s preostalimi odpadki, ki nastanejo pri postopku predelave odpadkov, na katere se nanaša zahteva, ravna okoljsko primerno v skladu s členom 56;

(iv)ustrezno nadzorovanje onesnaževanja v zvezi s postopki ravnanja z odpadki, vključno z mejnimi vrednostmi emisij za varstvo zraka, tal in vode ter ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz teh postopkov;

(v)določbe o izvrševanju, inšpekcijskih pregledih in kaznih, katerih namen je zagotoviti izpolnjevanje domačih in mednarodnih zahtev glede ravnanja z odpadki in pošiljanja odpadkov;

(c)je pogodbenica večstranskih okoljskih sporazumov iz Priloge VIII in je sprejela potrebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz teh sporazumov;

(d)je uvedla strategijo za izvrševanje domače zakonodaje o ravnanju z odpadki in pošiljanju odpadkov, ki zajema ukrepe za kontrolo in spremljanje, vključno z informacijami o številu izvedenih inšpekcijskih pregledov pošiljk odpadkov in obratov za ravnanje z odpadki ter o kaznih, naloženih v primerih kršitev zadevnih domačih pravil.

Člen 40
Ocena zahteve za vključitev države na seznam držav, v katere je dovoljen izvoz

1.Komisija nemudoma oceni zahteve, predložene v skladu s členom 39, in, če meni, da so zahteve iz navedenega člena izpolnjene, državo, ki je predložila zahtevo, vključi na seznam držav, v katere je dovoljen izvoz. Ocena temelji na informacijah in podpornih dokazilih, ki jih je zagotovila država, ki je predložila zahtevo, ter na drugih ustreznih informacijah, njen namen pa je ugotoviti, ali je država, ki je predložila zahtevo, uvedla in izvaja vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotavlja okoljsko primerno ravnanje z zadevnimi odpadki v skladu s členom 56. Komisija pri tem ocenjevanju za referenco uporabi ustrezne določbe zakonodaje in smernice iz Priloge IX.

2.Če Komisija pri ocenjevanju meni, da informacije, ki jih je zagotovila država, ki je predložila zahtevo, niso popolne ali ne zadostujejo za dokaz izpolnjevanja zahtev iz člena 39, tej državi da možnost, da najpozneje v treh mesecih zagotovi dodatne informacije. Ta rok se lahko podaljša za dodatne tri mesece, če država, ki je predložila zahtevo, predloži utemeljeno zahtevo za tako podaljšanje.

3.Če država, ki je predložila zahtevo, ne zagotovi dodatnih informacij v roku iz odstavka 2 tega člena ali če se šteje, da zagotovljene dodatne informacije še vedno niso popolne ali ne zadostujejo za dokaz izpolnjevanja zahtev iz člena 39, Komisija nemudoma obvesti državo, ki je predložila zahtevo, da je ni mogoče vključiti na seznam držav, v katere je dovoljen izvoz, in da se njena zahteva ne bo nadalje obravnavala. V takem primeru Komisija državo, ki je predložila zahtevo, obvesti tudi o razlogih za tak sklep. To ne posega v možnost, da država, ki je predložila zahtevo, predloži novo zahtevo v skladu s členom 39.

Oddelek 3
Izvoz v države, za katere se uporablja Sklep OECD

Člen 41
Splošna ureditev za izvoz odpadkov

1.Kadar se odpadki, uvrščeni v Prilogo III, IIIA, IIIB ali IV, odpadki, ki niso uvrščeni, ali mešanice odpadkov, ki niso uvrščeni pod posamezno klasifikacijsko številko v Prilogi III ali IV, izvažajo iz Unije in so namenjeni predelavi v državah, za katere se uporablja sklep OECD, s tranzitom ali brez tranzita skozi države, za katere se uporablja sklep OECD, se smiselno uporabljajo določbe naslova II s prilagoditvami in dodatnimi določbami iz odstavkov 2, 3 in 5.

2.Uporabljajo se naslednje prilagoditve:

(a)za mešanice odpadkov iz Priloge IIIA, namenjene vmesnemu postopku, velja postopek predhodne pisne priglasitve in soglasja, če bo vsak naslednji vmesni ali nevmesni postopek predelave ali odstranjevanja potekal v državi, za katero se ne uporablja sklep OECD;

(b)za odpadke iz Priloge IIIB velja postopek predhodne pisne priglasitve in soglasja;

(c)izvoz odpadkov iz člena 4(5) je prepovedan;

(d)pristojni organ namembne države zunaj Unije lahko da soglasje, kot se zahteva v skladu s členom 9, v obliki tihega soglasja.

3.V zvezi z izvozom odpadkov iz Priloge IV se uporabljajo prilagoditve in dodatne določbe iz člena 35(2) in člena 35(3), točke (a) do (e).

Poleg tega pogodba iz člena 6 vsebuje naslednje pogoje:

(a)če obrat izda nepravilno potrdilo o predelavi, zaradi česar se sprosti finančna garancija, prejemnik nosi stroške, povezane z dolžnostjo vrnitve odpadkov na območje v pristojnosti pristojnega organa odpremne države ter z njihovo alternativno in okoljsko primerno predelavo ali odstranjevanjem;

(b)obrat v treh dneh od prejema odpadkov za predelavo priglasitelju in zadevnim pristojnim organom pošlje podpisane kopije izpolnjenega transportnega dokumenta, razen potrdila o predelavi iz točke (c);

(c)obrat takoj, ko je mogoče, in najpozneje v 30 dneh po končani predelavi ter vsekakor najpozneje eno koledarsko leto od prejema odpadkov na svojo odgovornost potrdi, da je bila predelava dokončana, in pošlje podpisane kopije transportnega dokumenta, ki vsebuje to potrdilo, priglasitelju in zadevnim pristojnim organom.

Priglasitelj v treh delovnih dneh po prejemu kopij iz točke (b) in (c) omogoči elektronski dostop do informacij iz teh kopij v skladu s členom 26.

4.Pošiljka odpadkov, za katero velja predhodna pisna priglasitev in soglasje, se lahko pošlje le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)priglasitelj je prejel pisno soglasje pristojnih organov odpremne, namembne in, če je ustrezno, tranzitne države ali so pristojni organi namembne in tranzitne države zunaj Unije dali tiho soglasje ali pa je mogoče sklepati, da je bilo tako tiho soglasje dano, in izpolnjeni so pogoji iz zadevnih sklepov;

(b)upoštevane so določbe člena 35(4), točke (b), (c) in (d).

5.Če izvoz iz odstavka 1 za odpadke iz Priloge IV poteka v tranzitu skozi državo, za katero se ne uporablja sklep OECD, se uporabljajo naslednje prilagoditve:

(a)pristojni organ tranzitne države, za katero se ne uporablja sklep OECD, ima po datumu, ko je poslal potrditev prejema priglasitve, na voljo 60 dni za tiho ali pisno soglasje s pogoji ali brez njih, če se je zadevna država odločila, da ne bo zahtevala predhodnega pisnega soglasja, in je o tem obvestila druge pogodbenice Baselske konvencije v skladu s členom 6(4) navedene konvencije;

(b)pristojni organ odpremne države v Uniji sprejme odločitev o soglasju za pošiljko iz člena 9 šele po prejemu tihega ali pisnega soglasja od pristojnega organa tranzitne države, za katero se ne uporablja sklep OECD, ter ne prej kot v 61 dneh po datumu, ko je pristojni organ tranzitne države poslal potrditev prejema, razen če je pristojni organ odpremne države prejel pisno soglasje drugih zadevnih pristojnih organov – v tem primeru lahko odločitev iz člena 9 sprejme pred tem rokom.

6.Kadar se odpadki izvažajo, morajo biti namenjeni postopkom predelave v obratu, ki deluje ali ima dovoljenje za delovanje v namembni državi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo.

7.Če carinski urad izvoza ali izstopni carinski urad odkrije nezakonito pošiljko, o tem nemudoma obvesti pristojni organ v državi tega carinskega urada. Ta pristojni organ:

(a)o nezakoniti pošiljki nemudoma obvesti pristojni organ odpremne države v Uniji in

(b)zagotovi zadržanje odpadkov, dokler se pristojni organ odpremne države ne odloči drugače in to pisno sporoči pristojnemu organu v državi carinskega urada, v kateri so odpadki zadržani.

Člen 42
Spremljanje izvoza in zaščitni postopek

1.Komisija spremlja ravni izvoza odpadkov iz Unije v države, za katere se uporablja sklep OECD, da bi zagotovila, da tak izvoz v namembni državi ne povzroča velike škode za okolje ali zdravje ljudi. V okviru tega spremljanja Komisija ocenjuje zahteve fizičnih ali pravnih oseb, ki so jim priložene ustrezne informacije in podatki, ki dokazujejo, da izvoz odpadkov iz Unije povzroča resno škodo za okolje ali zdravje ljudi v državi, za katero se uporablja sklep OECD.

2.Če se je izvoz odpadkov iz Unije v državo, za katero se uporablja sklep OECD, v kratkem času znatno povečal in ni na voljo zadostnih dokazov, da je zadevna država sposobna te odpadke predelati okoljsko primerno v skladu s členom 56, Komisija od pristojnih organov zadevne države zahteva, da v 60 dneh zagotovijo informacije o pogojih, pod katerimi se zadevni odpadki predelujejo, in o sposobnosti zadevne države za ravnanje z zadevnimi odpadki. Komisija lahko odobri podaljšanje tega roka, če zadevna država predloži utemeljeno zahtevo za njegovo podaljšanje.

3.Namen zahteve iz odstavka 2 je preveriti, ali je zadevna država:

(a)vzpostavila in izvaja ustrezen pravni okvir za uvoz zadevnih odpadkov in ravnanje z njimi ter ustrezne ukrepe za zagotovitev okoljsko primernega ravnanja s preostalimi odpadki, ki nastanejo pri predelavi zadevnih odpadkov;

(b)na svojem ozemlju zagotovila zadostne zmogljivosti, ki omogočajo, da se z zadevnimi odpadki ravna okoljsko primerno, ob upoštevanju povečanega obsega odpadkov, uvoženih na njeno ozemlje;

(c)uvedla ustrezno strategijo za obravnavo morebitnega negativnega vpliva povečanja uvoza zadevnih odpadkov na zbiranje odpadkov, ki nastanejo doma, in ravnanje z njimi;

(d)uvedla in izvaja ustrezne ukrepe izvrševanja za obravnavanje morebitnih nezakonitih pošiljk ali obdelave zadevnih odpadkov.

4.Če zadevna država kljub zahtevi iz odstavka 2 ne zagotovi zadostnih dokazov v skladu z odstavkom 3, da se z odpadki ravna okoljsko primerno v skladu s členom 56, je Komisija pooblaščena, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 76 za dopolnitev te uredbe s prepovedjo izvoza zadevnih odpadkov v to državo.

Komisija to prepoved prekliče, ko ima dovolj dokazov, da se bo z zadevnimi odpadki ravnalo okoljsko primerno.

Poglavje 3
Dodatne obveznosti

Člen 43
Obveznosti izvoznikov

1.Fizična ali pravna oseba izvaža odpadke iz Unije le, če lahko dokaže, da bodo obrati, ki bodo prejeli odpadke v namembni državi, s temi odpadki ravnali okoljsko primerno v skladu s členom 56.

2.Za izpolnitev obveznosti iz odstavka 1 fizična ali pravna oseba, ki namerava izvoziti odpadke iz Unije, zagotovi, da so obrati, ki bodo v namembni državi ravnali z odpadki, prestali presojo neodvisne in akreditirane tretje osebe z ustreznimi kvalifikacijami.

3.Z revizijo iz odstavka 2 se preveri skladnost zadevnega objekta z merili iz Priloge X. Pravna ali fizična oseba ne sme izvažati odpadkov v obrat, ki ne izpolnjuje navedenih meril.

4.Fizična ali pravna oseba, ki namerava izvoziti odpadke, zagotovi, da je obrat, ki bo v namembni državi ravnal z odpadki, prestal presojo iz odstavka 2, preden izvozi odpadke v zadevni obrat, in da se presoja redno ponavlja v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, in sicer najmanj vsaka tri leta po prvi presoji.

Fizična ali pravna oseba, ki izvaža odpadke iz Unije, prav tako nemudoma opravi ad hoc presojo, če prejme prepričljive informacije, da obrat ne izpolnjuje več meril iz Priloge X.

5.Fizična ali pravna oseba, ki je naročila ali opravila presojo za nek obrat v skladu z odstavkom 2, zagotovi, da se taka presoja da na voljo drugi fizični ali pravni osebi, ki namerava izvoziti odpadke v zadevni obrat, pod poštenimi tržnimi pogoji.

6.Fizična ali pravna oseba na zahtevo pristojnega organa ali organa, vključenega v inšpekcijske preglede, zagotovi dokumentarna dokazila, da so bile opravljene presoje iz odstavka 2 v vseh obratih, v katere izvažajo zadevne odpadke. Taka dokumentarna dokazila se predložijo v jeziku, ki je sprejemljiv za zadevne pristojne organe.

7.Fizične ali pravne osebe, ki izvažajo odpadke iz Unije, vsako letov elektronski obliki javno objavijo informacije o tem, kako izpolnjujejo obveznosti iz tega člena.

8.Če mednarodni sporazum med Unijo in tretjo državo, za katero se uporablja sklep OECD, priznava, da bodo obrati v tej tretji državi z odpadki ravnali okoljsko primerno v skladu z merili iz Priloge X, so fizične in pravne osebe, ki nameravajo izvoziti odpadke v to tretjo državo, oproščene obveznosti iz odstavka 2.

9.Fizična ali pravna oseba, ki je izvzeta v skladu z odstavkom 8, na zahtevo pristojnega organa ali organa, vključenega v inšpekcijske preglede, predloži dokumentarna dokazila o zadevnem mednarodnem sporazumu iz navedenega odstavka v jeziku, ki je sprejemljiv za zadevne pristojne organe.

Člen 44
Obveznosti izvoznih držav članic

1.Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pravne in fizične osebe v njihovi nacionalni pristojnosti ne izvažajo odpadkov, kadar za tak izvoz niso izpolnjeni pogoji iz členov 36 do 43.

2.Države članice opravljajo redna preverjanja v skladu s pristopom, ki temelji na tveganju, in zagotovijo, da fizične in pravne osebe, ki izvažajo odpadke iz Unije, izpolnjujejo obveznosti iz člena 43.

Če imajo države članice prepričljive informacije o tem, da fizične ali pravne osebe, ki izvažajo odpadke iz Unije, ne izpolnjujejo obveznosti iz člena 43, opravijo potrebna preverjanja.

Poglavje 4
Splošne določbe

Člen 45
Izvoz na Antarktiko

Izvoz odpadkov iz Unije na Antarktiko je prepovedan.

Člen 46
Izvoz v čezmorske države ali na čezmorska ozemlja

1.Izvoz odpadkov iz Unije v čezmorsko državo ali na čezmorsko ozemlje z namenom njihovega odstranjevanja v tej državi ali na tem ozemlju, je prepovedan.

2.Za izvoz odpadkov, namenjenih predelavi v čezmorskih državah ali na čezmorskih ozemljih, se smiselno uporablja prepoved iz člena 36.

3.Za izvoz odpadkov, namenjenih predelavi v čezmorskih državah ali na čezmorskih ozemljih, za katere ne velja prepoved iz člena 36, se smiselno uporabljajo določbe naslova II.

Naslov V 
Uvoz v Unijo iz tretjih držav

Poglavje 1
Uvoz odpadkov za odstranjevanje

Člen 47
Prepoved uvoza

1.Uvoz odpadkov, namenjenih odstranjevanju, v Unijo je prepovedan, razen uvoza iz:

(a)držav pogodbenic Baselske konvencije;

(b)drugih držav, s katerimi ima Unija ali Unija in njene države članice sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, ki so združljivi z zakonodajo Unije in v skladu s členom 11 Baselske konvencije;

(c)drugih držav, s katerimi so posamezne države članice sklenile dvostranske sporazume ali dogovore v skladu z odstavkom 2, ali

(d)z drugih območij, kadar v izjemnih okoliščinah, kot so krizne razmere, vzpostavljanje ali ohranjanje miru ali vojna, ni mogoče skleniti dvostranskih sporazumov ali dogovorov v skladu s točko (b) ali (c) ali kadar pristojni organ v odpremni državi ni bil imenovan ali ne more delovati.

2.Izjemoma lahko države članice sklenejo dvostranske sporazume in dogovore za odstranjevanje določenih odpadkov v teh državah članicah, če se v odpremni državi s takimi odpadki ne bo ravnalo okoljsko primerno.

Ti sporazumi in dogovori:

(a)so združljivi z zakonodajo Unije in v skladu s členom 11 Baselske konvencije;

(b)zagotavljajo, da se bodo postopki odstranjevanja izvajali v obratu z dovoljenjem in da bodo v skladu z zahtevami glede okoljsko primernega ravnanja iz člena 56;

(c)zagotavljajo, da odpadki nastanejo v odpremni državi in da se odstranjevanje izvede izključno v državi članici, ki je sklenila sporazum ali dogovor;

(d)se priglasijo Komisiji pred njihovo sklenitvijo ali, v izrednih razmerah, najpozneje en mesec po sklenitvi.

3.Dvostranski ali večstranski sporazumi ali dogovori iz odstavka 1, točki (b) in (c), temeljijo na postopkovnih zahtevah iz člena 48.

4.Od držav iz odstavka 1, točke (a), (b) in (c), se zahteva, da pristojnemu organu namembne države članice predhodno predložijo zahtevo z utemeljitvijo, da nimajo in pod razumnimi pogoji ne morejo pridobiti tehničnih zmogljivosti in potrebnih obratov, da bi lahko odpadke odstranile okoljsko primerno v skladu s členom 56.

Člen 48
Postopkovne zahteve za uvoz

1.Kadar se odpadki. namenjeni odstranjevanju, uvažajo v Unijo iz držav, ki so pogodbenice Baselske konvencije, se smiselno uporabljajo določbe naslova II s prilagoditvami in dodatnimi določbami iz odstavkov 2 in 3.

2.Uporabljajo se naslednje prilagoditve:

(a)priglasitelj predloži zahtevo za priglasitev v skladu s členom 26, razen če nima sedeža v Uniji in nima dostopa do sistema iz člena 26 – v tem primeru se zahteva za priglasitev ter zlasti informacije in dokumentacija iz člena 5(3) zadevnim pristojnim organom pošljejo po pošti, faksu ali elektronski pošti z digitalnim podpisom;

(b)priglasitelj predloži morebitne dodatne informacije ter zlasti informacije in dokumentacijo iz člena 5(4) v skladu s členom 26, razen če nima sedeža v Uniji in nima dostopa do sistema iz člena 26 – v tem primeru te informacije zadevnim pristojnim organom pošlje po pošti, faksu ali elektronski pošti z digitalnim podpisom;

(c)priglasitelj ali, če ta nima sedeža v Uniji in nima dostopa do sistema iz člena 26, pristojni organ namembne države v Uniji zagotovi, da se vse ustrezne informacije vključijo v ta sistem;

(d)pristojni organi tranzitne in namembne države v Uniji zadevne pristojne organe v tranzitni in odpremni državi zunaj Unije o morebitni svoji zahtevi za informacije in dokumentacijo ter o odločitvi glede predvidene pošiljke obvestijo po pošti, faksu ali elektronski pošti z digitalnim podpisom, razen če imajo pristojni organi v zadevnih državah dostop do osrednjega sistema iz člena 26(2);

(e)pristojni organ tranzitne države zunaj Unije ima po datumu, ko je poslal potrditev prejema priglasitve, na voljo 60 dni za tiho ali pisno soglasje s pogoji ali brez njih, če se je zadevna država odločila, da ne bo zahtevala predhodnega pisnega soglasja, in je o tem obvestila druge pogodbenice Baselske konvencije v skladu s členom 6(4) navedene konvencije;

(f)v primerih iz člena 46(1), točka (d), ki vključujejo krizne razmere, vzpostavljanje ali ohranjanje miru ali vojno, ni potrebno soglasje pristojnih organov odpremne države.

3.Uporabljajo se naslednje dodatne določbe:

(a)pristojni organ tranzitne države v Uniji priglasitelju zagotovi potrditev prejema priglasitve, kopije potrditve pa pošlje zadevnim pristojnim organom;

(b)pristojni organi namembne države in, če je ustrezno, tranzitne države v Uniji zagotovijo, da je vstopni carinski urad obveščen o njihovih odločitvah o soglasju za pošiljko;

(c) prevoznik vstopnemu carinskemu uradu zagotovi izvod transportnega dokumenta po pošti, faksu ali elektronski pošti z digitalnim podpisom ali, če ima vstopni carinski urad dostop do osrednjega sistema iz člena 26(2), prek tega sistema in

(d)takoj, ko carinski organi ob vstopu odpadke sprostijo v carinski postopek, vstopni carinski urad obvesti pristojne organe namembne in tranzitne države v Uniji, da so odpadki vstopili v Unijo.

4.Pošiljanje se lahko izvede le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)priglasitelj je prejel pisno soglasje pristojnih organov odpremne, namembne in, kadar je ustrezno, tranzitne države, pogoji iz tega soglasja pa so izpolnjeni;

(b)sklenjena je bila pogodba med priglasiteljem in prejemnikom iz člena 6 ter je veljavna;

(c)zagotovljena je bila veljavna finančna garancija ali sklenjeno enakovredno zavarovanje iz člena 7 in

(d)zagotovljeno je okoljsko primerno ravnanje v skladu s členom 33.

5.Če vstopni carinski urad odkrije nezakonito pošiljko, o tem nemudoma obvesti pristojni organ v državi tega carinskega urada. Ta pristojni organ:

(a)o nezakoniti pošiljki nemudoma obvesti pristojni organ namembne države v Uniji, ki nato obvesti pristojni organ odpremne države zunaj Unije, in

(b)zagotovi zadržanje odpadkov, dokler se pristojni organ odpremne države zunaj Unije ne odloči drugače in to pisno sporoči pristojnemu organu v državi carinskega urada, ki je zadržal odpadke.

6.Kadar odpadke, ki nastanejo oboroženim silam ali organizacijam za pomoč v kriznih razmerah ali pri operacijah vzpostavljanja ali ohranjanja miru, pošiljajo te oborožene sile ali organizacije za pomoč ali se pošiljajo v njihovem imenu, mora biti vsak pristojni organ tranzitne države in pristojni organ namembne države v Uniji vnaprej obveščen o pošiljki in njenem namembnem kraju.

Poglavje 2
Uvoz odpadkov za predelavo

Člen 49
Prepoved uvoza

1.Ves uvoz odpadkov, namenjenih predelavi, v Unijo je prepovedan, razen uvoza iz:

(a)držav, za katere se uporablja sklep OECD;

(b)drugih držav, ki so pogodbenice Baselske konvencije;

(c)drugih držav, s katerimi ima Unija ali Unija in njene države članice sklenjene dvostranske ali večstranske sporazume ali dogovore, ki so združljivi z zakonodajo Unije in v skladu s členom 11 Baselske konvencije;

(d)drugih držav, s katerimi so posamezne države članice sklenile dvostranske sporazume ali dogovore v skladu z odstavkom 2, ali

(e)z drugih območij, kadar zaradi izjemnih okoliščin, kot so krizne razmere, vzpostavljanje ali ohranjanje miru ali vojna, ni mogoče skleniti dvostranskih sporazumov ali dogovorov v skladu s točkama (c) ali (d) ali kadar pristojni organ v odpremni državi ni bil imenovan ali ne more delovati.

2.Izjemoma lahko posamezne države članice sklenejo dvostranske sporazume in dogovore za predelavo določenih odpadkov v teh državah članicah, če se v odpremni državi s takimi odpadki ne bo ravnalo okoljsko primerno.

V takih primerih se uporablja člen 47(2), drugi pododstavek.

3.Dvostranski ali večstranski sporazumi ali dogovori, sklenjeni v skladu z odstavkom 1, točki (c) in (d), temeljijo, kolikor je to ustrezno, na postopkovnih zahtevah iz člena 48.

Člen 50
Postopkovne zahteve za uvoz iz države, za katero se uporablja sklep OECD

1.Kadar se odpadki, namenjeni predelavi, uvažajo v Unijo iz držav in skozi države, za katere se uporablja sklep OECD, se smiselno uporabljajo določbe naslova II s prilagoditvami in dodatnimi določbami iz odstavkov 2 in 3.

2.Uporabljajo se naslednje prilagoditve:

(a)soglasje, kakor se zahteva v skladu s členom 9, lahko pristojni organ odpremne države zunaj Unije da v obliki tihega soglasja;

(b)v primerih iz člena 49(1), točka (e), ki vključujejo krizne razmere, vzpostavljanje ali ohranjanje miru ali vojno, ni potrebno soglasje pristojnih organov odpremne države.

3.Uporabljajo se naslednje dodatne določbe: člen 48(2), točke (a) do (e), ter člen 48(3), točke (b), (c) in (d).

4.Pošiljanje se lahko izvede le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)priglasitelj je prejel pisno soglasje pristojnih organov odpremne, namembne in, kadar je ustrezno, tranzitne države ali je bilo dano tiho soglasje pristojnega organa odpremne države zunaj Unije ali pa je mogoče sklepati, da je bilo tako tiho soglasje dano, in izpolnjeni so pogoji iz zadevnih sklepov;

(b)sklenjena je bila pogodba med priglasiteljem in prejemnikom iz člena 6 ter je veljavna;

(c)zagotovljena je bila veljavna finančna garancija ali sklenjeno enakovredno zavarovanje iz člena 7 in

(d)zagotovljeno je okoljsko primerno ravnanje v skladu s členom 56.

5.Če vstopni carinski urad odkrije nezakonito pošiljko, o tem nemudoma obvesti pristojni organ v državi tega carinskega urada. Ta pristojni organ:

(a)o nezakoniti pošiljki nemudoma obvesti pristojni organ namembne države v Uniji, ki nato obvesti pristojni organ odpremne države zunaj Unije, in

(b)zagotovi zadržanje odpadkov, dokler se pristojni organ odpremne države zunaj Unije ne odloči drugače in to pisno sporoči pristojnemu organu v državi carinskega urada, ki je zadržal odpadke.

Člen 51 
Postopkovne zahteve za uvoz iz države ali skozi državo, za katero se ne uporablja sklep OECD

Kadar se odpadki, namenjeni predelavi, uvažajo v Unijo iz države, za katero se ne uporablja sklep OECD, ali skozi državo, za katero se ne uporablja sklep OECD in ki je tudi pogodbenica Baselske konvencije, se smiselno uporablja člen 48.

Poglavje 3
Dodatne obveznosti

Člen 52
Obveznosti uvoznih držav članic

1.V primeri uvoza v Unijo pristojni organ namembne države v Uniji zahteva in sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se z vsemi odpadki, poslanimi na območje v njegovi pristojnosti, ravna brez ogrožanja zdravja ljudi in brez uporabe postopkov ali metod, ki bi lahko škodovali okolju, ter v skladu s členom 13 Direktive 2008/98/ES in drugo zakonodajo Unije o odpadkih ves čas pošiljanja, vključno s predelavo ali odstranjevanjem v namembni državi.

2.Pristojni organ iz odstavka 1 prav tako prepove uvoz odpadkov iz tretjih držav, če ima razlog za domnevo, da se z odpadki ne bo ravnalo v skladu z zahtevami iz odstavka 1.

Poglavje 4
Uvoz iz čezmorskih držav ali s čezmorskih ozemelj

Člen 53
Uvoz iz čezmorskih držav ali s čezmorskih ozemelj

1.Kadar se v Unijo uvažajo odpadki iz čezmorskih držav ali s čezmorskih ozemelj, se smiselno uporablja naslov II.

2.Čezmorska država ali ozemlje in država članica, s katero je ta ali to povezano, lahko uporabljata nacionalne postopke te države članice za pošiljke iz čezmorske države ali s čezmorskega ozemlja v to državo članico, če v pošiljko ni vključena nobena druga država kot tranzitna država.

3.Države članice, ki uporabljajo odstavek 2, uradno obvestijo Komisijo o uporabljenih nacionalnih postopkih.

Naslov VI 
Tranzit skozi Unijo iz tretjih držav in vanje

Člen 54
Tranzit odpadkov, namenjenih odstranjevanju, skozi Unijo

Kadar se odpadki, namenjeni odstranjevanju, pošiljajo skozi države članice iz tretjih držav in v tretje države, se smiselno uporablja člen 48 z naslednjimi prilagoditvami in dodatnimi določbami:

(a)prvi in zadnji pristojni organ tranzitne države v Uniji zagotovita, kjer je ustrezno, da sta vstopni in izstopni carinski urad obveščena o njunih odločitvah o soglasju za pošiljko ali, če sta dala tiho soglasje, o potrditvi v skladu s členom 48(3), točka (a);

(b)izstopni carinski organ takoj, ko odpadki zapustijo Unijo, obvesti pristojne organe tranzitne države v Uniji, da so odpadki zapustili Unijo.

Člen 55
Tranzit odpadkov, namenjenih predelavi, skozi Unijo

1.Kadar se odpadki, namenjeni predelavi, pošiljajo skozi države članice iz države in v državo, za katero se ne uporablja sklep OECD, se smiselno uporablja člen 54.

2.Kadar se odpadki, namenjeni predelavi, pošiljajo skozi države članice iz države in v državo, za katero se uporablja Sklep OECD, se smiselno uporablja člen 50 z naslednjimi prilagoditvami in dodatnimi določbami:

(a)prvi in zadnji pristojni organ tranzitne države v Uniji zagotovita, kjer je ustrezno, da sta vstopni in izstopni carinski urad obveščena o njunih odločitvah o soglasju za pošiljko ali, če sta dala tiho soglasje, o potrditvi v skladu s členom 48(3), točka (a);

(b)izstopni carinski organ takoj, ko odpadki zapustijo Unijo, obvesti pristojne organe tranzitne države v Uniji, da so odpadki zapustili Unijo.

3.Kadar se odpadki, namenjeni predelavi, pošiljajo skozi države članice iz države, za katero se ne uporablja sklep OECD, v državo, za katero se uporablja sklep OECD, ali obratno, se uporablja odstavek 1 v zvezi z državo, za katero se ne uporablja sklep OECD, v zvezi z državo, za katero se uporablja sklep OECD, pa se uporablja odstavek 2.

Naslov VII 
Okoljsko primerno ravnanje in izvrševanje

Poglavje 1

Člen 56
Okoljsko primerno ravnanje

1.Povzročitelj odpadkov, priglasitelj in vsa druga podjetja, vključena v pošiljanje odpadkov ali njihovo predelavo ali odstranjevanje, sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se z odpadki, ki jih pošiljajo, med celotnim obdobjem pošiljanja ter med predelavo in odstranjevanjem odpadkov ravna okoljsko primerno in tako, da ni ogroženo zdravje ljudi.

2.Za namene izvoza odpadkov se za poslane odpadke šteje, da se z njimi ravna okoljsko primerno, kar zadeva zadevni postopek predelave ali odstranjevanja, če je mogoče dokazati, da se bo z odpadki ravnalo v skladu z zahtevami glede varstva zdravja ljudi in okolja, ki so na splošno enakovredne zahtevam glede varstva zdravja ljudi in okolja iz zakonodaje Unije. Pri ocenjevanju take splošne enakovrednosti ni potrebna popolna skladnost z zahtevami, ki izhajajo iz zakonodaje Unije, temveč je treba dokazati, da zahteve, ki se uporabljajo v namembni državi, zagotavljajo podobno raven varstva zdravja ljudi in okolja kot zahteve, ki izhajajo iz zakonodaje Unije.

Poglavje 2
Izvrševanje

Oddelek 1
Inšpekcijski pregledi v državah članicah in kazni

Člen 57
Inšpekcijski pregledi

1.Države članice za izvrševanje te uredbe izvajajo inšpekcijske preglede obratov, podjetij, posrednikov in trgovcev v skladu s členom 34 Direktive 2008/98/ES ter inšpekcijske preglede pošiljk odpadkov in z njimi povezane predelave ali odstranjevanja.

2.Inšpekcijski pregledi pošiljk se izvedejo vsaj na enem od naslednjih krajev:

(a)na kraju izvora, in sicer pri povzročitelju odpadkov, imetniku odpadkov ali priglasitelju;

(b)na namembnem kraju, vključno z vmesno ali nevmesno predelavo ali odstranjevanjem, in sicer pri prejemniku ali v obratu;

(c)na mejah Unije;

(d)med pošiljanjem znotraj Unije.

Člen 58
Dokumentacija in dokazila

1.Inšpekcijski pregledi pošiljk vključujejo vsaj preverjanje dokumentov, potrditev identitete akterjev, vključenih v pošiljke, in, kadar je ustrezno, fizično kontrolo odpadkov.

2.Da se ugotovi, da snov ali predmet, ki se prevaža po cesti, železnici, zraku, morju ali celinskih plovnih poteh, ni odpadek, lahko organi, vključeni v inšpekcijske preglede, zahtevajo, da fizična ali pravna oseba, ki ima v posesti zadevno snov ali predmet ali ki organizira prevoz te snovi ali predmeta, predloži dokumentarna dokazila:

(a)glede izvora in namembnega kraja zadevne snovi ali predmeta ter

(b)da ne gre za odpadek, po potrebi vključno z dokazilom o delovanju.

Za namene prvega pododstavka se ugotavlja tudi zaščita zadevne snovi ali predmeta pred poškodbami med prevozom, natovarjanjem in raztovarjanjem, kot sta ustrezna embalaža in ustrezno nalaganje.

Določbe tega odstavka ne posegajo v uporabo člena 23(2) Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta 62 ter Priloge VI k navedeni direktivi.

3.Organi, vključeni v inšpekcijske preglede, lahko sklenejo, da je zadevna snov ali predmet odpadek, kadar:

(a)jim dokazi iz odstavka 2 ali tisti, ki se zahtevajo v drugi zakonodaji Unije, da se ugotovi, da snov ali predmet ni odpadek, niso bila predložena v roku, ki so ga določili, ali

(b)menijo, da so dokazi in informacije, ki so jim na voljo, nezadostni za sprejetje sklepa, ali da je zaščita pred poškodbami iz drugega pododstavka odstavka 2 nezadostna.

Če so organi v skladu s prvim pododstavkom sklenili, da je snov ali predmet odpadek, se prevoz zadevne snovi ali predmeta ali zadevna pošiljka odpadkov šteje za nezakonito pošiljko. Zato se ta pošiljka obravnava v skladu s členoma 24 in 25 in organi, vključeni v inšpekcijske preglede, nemudoma ustrezno obvestijo pristojni organ države, v kateri je bil zadevni inšpekcijski pregled izveden.

4.Da se ugotovi, ali je pošiljka odpadkov skladna s to uredbo, lahko organi, vključeni v inšpekcijske preglede, zahtevajo od priglasitelja, osebe, ki organizira pošiljanje, imetnika odpadkov, prevoznika, prejemnika ali obrata, ki prejme odpadke, da jim predloži ustrezna dokumentarna dokazila v roku, ki ga določijo.

5.Da se ugotovi, ali je pošiljka odpadkov, za katero veljajo splošne zahteve glede informacij iz člena 18, namenjena za postopke predelave, ki so v skladu s členom 56, lahko organi, vključeni v inšpekcijske preglede, zahtevajo, da oseba, ki organizira pošiljanje, predloži ustrezna dokumentarna dokazila, ki jih izda obrat za vmesno ali nevmesno predelavo in, če je potrebno, ki jih odobri pristojni organ namembne države.

6.Če dokazi iz odstavka 4 organom, vključenim v inšpekcijske preglede, niso predloženi v roku, ki ga ti določijo, ali ti organi menijo, da dokazi in informacije, ki so jim na voljo, ne zadoščajo za sprejetje sklepa, se zadevna pošiljka šteje za nezakonito pošiljko in se obravnava v skladu s členoma 24 in 25. Organi, vključeni v inšpekcijske preglede, nemudoma ustrezno obvestijo pristojni organ države, v kateri je bil inšpekcijski pregled izveden.

7.Komisija je pooblaščena, da z izvedbenimi akti sprejme korelacijsko tabelo med oznakami kombinirane nomenklature iz Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 63 in klasifikacijskimi številkami za odpadke iz prilog III, IIIA, IIIB, IV in V k tej uredbi. Komisija ta akt posodablja, da odraža spremembe navedene nomenklature in klasifikacijskih številk iz navedenih priloga, ter da se vključijo nove oznake za odpadke v usklajenem sistemu nomenklatur, ki bi jih lahko sprejela Svetovna carinska organizacija. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 77(2). Izvedbena uredba Komisije (EU) 2016/1245 64 ostane veljavna, dokler Komisija uveljavlja pooblastilo iz tega člena.

Člen 59
Načrti inšpekcijskih pregledov

1.Države članice za svoje celotno geografsko ozemlje pripravijo en ali več načrtov, ki so bodisi ločeni bodisi jasno opredeljen del drugih načrtov, za inšpekcijske preglede, ki se opravijo v skladu s členom 57(1) (v nadaljnjem besedilu: načrt inšpekcijskih pregledov).

Načrti inšpekcijskih pregledov temeljijo na oceni tveganja za posamezne tokove odpadkov in vire nezakonitih pošiljk, rezultatih prejšnjih inšpekcijskih pregledov ter, če je ustrezno, na obveščevalnih podatkih temelječih podatkov, kot so podatki o policijskih in carinskih preiskavah ter analizah kriminalnih dejavnosti. Cilj te ocene tveganja je med drugim določiti najmanjše število in pogostost zahtevanih inšpekcijskih pregledov, vključno s fizičnimi pregledi obratov, podjetij, posrednikov, trgovcev in pošiljk odpadkov ali povezanih predelav ali odstranitev.

2.Načrti inšpekcijskih pregledov vključujejo vsaj naslednje elemente:

(a)cilje in prednostne naloge inšpekcijskih pregledov, vključno z opisom, kako so bili ti cilji in prednostne naloge opredeljeni;

(b)geografsko območje, ki ga zajema načrt inšpekcijskih pregledov;

(c)informacije o načrtovanih inšpekcijskih pregledih, vključno s fizičnimi pregledi;

(d)naloge, dodeljene vsakemu posameznemu organu, vključenemu v inšpekcijske preglede;

(e)dogovore o sodelovanju med organi, vključenimi v inšpekcijske preglede;

(f)informacije o usposabljanju inšpektorjev glede zadev v zvezi z inšpekcijskimi pregledi in

(g)informacije o človeških, finančnih in drugih virih za izvajanje načrta inšpekcijskih pregledov.

3.Načrt inšpekcijskih pregledov se pregleda vsaj vsaka tri leta in se po potrebi posodobi. Pri tem pregledu se oceni, v kolikšni meri so bili uresničeni cilji in drugi elementi načrta inšpekcijskih pregledov.

4.Brez poseganja v veljavne zahteve glede zaupnosti države članice Komisijo obvestijo o načrtih inšpekcijskih pregledov iz odstavka 1 in vseh bistvenih revizijah teh načrtov, ki se izvedejo vsaka tri leta, prvič pa eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe.

5.Komisija pregleda načrte inšpekcijskih pregledov, o katerih so jo države članice uradno obvestile v skladu z odstavkom 4, in na podlagi pregleda teh načrtov po potrebi pripravi poročila o izvajanju tega člena. Taka poročila lahko med drugim vključujejo priporočila glede prednostnih nalog inšpekcijskih pregledov ter glede sodelovanja in usklajevanja pri izvrševanju med ustreznimi organi, vključenimi v inšpekcijske preglede. Taka poročila se lahko, če je ustrezno, predstavijo tudi na sestankih skupine za izvrševanje uredbe o pošiljkah odpadkov, ustanovljene na podlagi člena 63.

Člen 60
Kazni

1.Države članice določijo pravila o upravnih kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo uporabo teh kazni. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisijo nemudoma uradno obvestijo o navedenih pravilih in ukrepih ter o morebitnih poznejših spremembah, ki vplivajo nanje.

2.Pristojni organi držav članic pri določitvi vrste in stopnje kazni, ki se naložijo v primeru kršitev, ustrezno upoštevajo naslednja merila:

(a)naravo, resnostjo in trajanjem kršitve;

(b)kadar je primerno, ali je kršitev naklepna ali posledica malomarnosti;

(c)finančno trdnost fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, kot jo denimo dokazuje celotni promet pravne osebe, odgovorne za kršitev, ali letni prihodek fizične osebe, odgovorne za kršitev;

(d)ekonomsko korist, ki jo je fizična ali pravna oseba, odgovorna za kršitev, s tem pridobila, če jo je mogoče določiti;

(e)okoljsko škodo zaradi kršitve, koliko jo je mogoče določiti;

(f)morebitne ukrepe, ki jih je sprejela fizična ali pravna oseba, odgovorna za kršitev, za ublažitev ali odpravo povzročene škode;

(g)raven sodelovanja fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom;

(h)prejšnje kršitve fizične ali pravne osebe, odgovorne za kršitev;

(i)morebitna dejanja za izogibanje upravnim kontrolam ali njihovo oviranje in

(j)kakršne koli druge obteževalne ali olajševalne okoliščine v zvezi s primerom.

3.Države članice morajo imeti možnost, da v primeru kršitev te uredbe naložijo vsaj naslednje kazni:

(a)denarne kazni;

(b)zaplemba prihodkov, ki jih je fizična ali pravna oseba pridobila iz transakcije, povezane s kršitvijo;

(c)začasni odvzem ali preklic dovoljenja za opravljanje dejavnosti v zvezi z ravnanjem z odpadki ali pošiljanjem odpadkov, če te dejavnosti spadajo na področje uporabe te uredbe;

(d)izključitev iz postopkov za oddajo javnega naročila.

Oddelek 2
Sodelovanje pri izvrševanju

Člen 61
Sodelovanje pri izvrševanju na nacionalni ravni

Države članice za vse ustrezne pristojne organe, vključene v izvrševanje te uredbe, vzpostavijo učinkovite mehanizme, ki jim omogočajo sodelovanje in usklajevanje na domači ravni glede razvoja in izvajanja politik izvrševanja in dejavnosti za obravnavo nezakonitih pošiljk odpadkov, tudi za pripravo in izvajanje načrtov inšpekcijskih pregledov.

Člen 62
Sodelovanje pri izvrševanju med državami članicami

1.Države članice dvostransko in večstransko sodelujejo, da olajšajo preprečevanje in odkrivanje nezakonitih pošiljk. Izmenjujejo si ustrezne informacije o pošiljkah odpadkov, tokovih odpadkov, subjektih in obratih ter izkušnje in znanja o ukrepih izvrševanja, vključno z oceno tveganja, izvedeno v skladu s členom 59(1), znotraj vzpostavljenih struktur, zlasti skupine za izvrševanje uredbe o pošiljkah odpadkov, ustanovljene na podlagi člena 63.

2.Države članice določijo člane svojega stalnega osebja, odgovorne za sodelovanje iz odstavka 1, in glavne točke za fizično kontrolo iz člena 58(1). Navedene informacije se pošljejo Komisiji, ki sestavi seznam in ga pošlje navedenim članom.

3.Na zahtevo druge države članice lahko država članica sprejme izvršilne ukrepe zoper osebe v tej državi članici, za katere se sumi, da sodelujejo pri nezakonitem pošiljanju odpadkov.

Člen 63
Skupina za izvrševanje uredbe o pošiljkah odpadkov

1.Ustanovi se skupina za izvrševanje za olajšanje in izboljšanje sodelovanja in usklajevanja med državami članicami za preprečevanje in odkrivanje nezakonitih pošiljk (v nadaljnjem besedilu: skupina za izvrševanje uredbe o pošiljkah odpadkov).

2.Skupina za izvrševanje uredbe o pošiljkah odpadkov je sestavljena iz imenovanega stalnega osebja, odgovornega za sodelovanje, iz člena 62(2) in lahko vključuje tudi druge predstavnike ustreznih organov vsake države članice, odgovorne za izvrševanje te uredbe. Predseduje ji en ali več predstavnikov Komisije.

3.Skupina za izvrševanje uredbe o pošiljkah odpadkov je forum za izmenjavo informacij in obveščevalnih podatkov glede splošnih trendov v zvezi z nezakonitimi pošiljkami odpadkov, ocen držav članic, ki temeljijo na tveganju, in dejavnosti izvrševanja ter za izmenjavo mnenj o najboljših praksah in olajšanje sodelovanja in usklajevanja med ustreznimi organi. Skupina za izvrševanje uredbe o pošiljkah odpadkov lahko prouči katero koli tehnično vprašanje v zvezi z izvrševanjem te uredbe, ki ga postavi njen predsednik bodisi na lastno pobudo ali na zahtevo članov skupine ali odbora iz člena 77.

4.Skupina za izvrševanje uredbe o pošiljkah odpadkov se sestane vsaj dvakrat letno. Predsednik lahko na sestanke poleg članov iz odstavka 2 povabi tudi, če je ustrezno, predstavnike drugih ustreznih institucij, organov, uradov, agencij ali mrež.

5.Komisija mnenja, ki jih izrazi skupina za izvrševanje uredbe o pošiljkah odpadkov, posreduje odboru iz člena 77.

Oddelek 3
Ukrepanje Komisije

Člen 64
Splošne določbe

1.Da bi se Komisija borila proti kršitvam določb te uredbe, podprla in dopolnila dejavnosti izvrševanja držav članic ter da bi prispevala k enotni uporabi te uredbe v vsej Uniji, izvaja pooblastila, ki so ji podeljena v skladu s členi 64 do 68.

2.Ta pooblastila ne posegajo v:

(a)primarno odgovornost držav članic, da zagotavljajo in izvršujejo skladnost s to uredbo, in

(b)pooblastila, ki so Komisiji oziroma Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF) podeljena z drugimi pravnimi akti, zlasti z Uredbo (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta 65 , Uredbo Sveta št. 515/97 66 oziroma Uredbo Sveta št. 2185/96 67 .

3.Komisija lahko pooblastila, ki so ji podeljena s to uredbo, izvaja na lastno pobudo, na zahtevo ene ali več držav članic ali zaradi pritožbe, če obstaja utemeljen sum, da je zadevni prevoz snovi ali predmeta ali zadevna pošiljka odpadkov nezakonita pošiljka.

4.Komisija lahko pooblastila, ki so ji podeljena s to uredbo, izvaja v zvezi s pošiljkami odpadkov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe v skladu s členom 2(1), in zlasti v zvezi s pošiljkami, ki zadevajo več držav ali imajo resne škodljive učinke na zdravje ljudi in/ali okolje.

5.Komisija pri izvajanju svojih pooblastil upošteva inšpekcijske preglede, ki potekajo ali jih je država članica že opravila v zvezi z istimi pošiljkami v skladu s to uredbo.

6.Komisija ob dokončanju svojih ukrepov pripravi poročilo. Če Komisija sklene, da je zadevni prevoz snovi ali predmeta ali zadevna pošiljka odpadkov nezakonita pošiljka, o tem ustrezno obvesti pristojne organe zadevne države ali držav in priporoči, naj se taka nezakonita pošiljka obravnava v skladu s členoma 24 in 25. Ti organi lahko uporabijo kazni v skladu s členom 60. Komisija lahko ustreznim organom priporoči tudi določeno nadaljnje ukrepanje ter po potrebi obvesti zadevne institucije, organe, urade in agencije Unije.

7.Poročila, pripravljena na podlagi odstavka 6, so skupaj z vsemi dokazi, ki podpirajo ta poročila in so jim priloženi, dopustni dokazi:

(a)v nekazenskih sodnih postopkih pred nacionalnimi sodišči in v upravnih postopkih v državah članicah;

(b)v kazenskih postopkih države članice, v katerih se njihova uporaba izkaže za potrebno, na isti način in pod istimi pogoji kot upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji, zanje pa veljajo enaka pravila ocenjevanja kot za upravna poročila, ki jih pripravijo nacionalni upravni inšpektorji, in imajo enako dokazno vrednost kot taka poročila;

(c)v sodnih postopkih pred Sodiščem Evropske unije.

Člen 65
Inšpekcijski pregledi Komisije

1.Komisija lahko izvaja inšpekcijske preglede pošiljk v skladu s členom 57(2) te uredbe.

2.Komisija inšpekcijske preglede pripravi in izvaja v tesnem sodelovanju z ustreznimi organi zadevne države članice.

Komisija pravočasno uradno obvesti glavne točke iz člena 62(2) v zadevni državi članici, na ozemlju katere bo izveden inšpekcijski pregled, o predmetu, namenu in pravni podlagi inšpekcijskih pregledov, da lahko ti organi zagotovijo potrebno pomoč. V ta namen lahko uradniki zadevne države članice sodelujejo pri inšpekcijskih pregledih.

Poleg tega lahko na zahtevo države članice Komisija in ustrezni organi te države članice inšpekcijske preglede opravijo skupaj.

3.Osebje in druge spremljajoče osebe, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje inšpekcijskega pregleda, svoja pooblastila izvajajo ob predložitvi pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen inšpekcijskega pregleda.

4.Osebje Komisije, ki izvaja inšpekcijski pregled, je pooblaščeno:

(a)za dostop do vseh prostorov, zemljišč in prevoznih sredstev osebe, ki organizira pošiljko, imetnika, prevoznika, prejemnika ali obrata, ki prejema odpadke;

(b)da prouči vse ustrezne dokumente, povezane s predmetom in namenom inšpekcijskih pregledov, ne glede na medij, na katerem so shranjeni, ter v kakršni koli obliki naredi ali pridobi kopije ali izvlečke takih dokumentov;

(c)da priglasitelja, osebo, ki organizira pošiljko, imetnika, prevoznika, prejemnika ali obrat, ki prejema odpadke, prosi za pojasnila glede dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom inšpekcijskih pregledov, ter da zabeleži odgovore;

(d)da pridobi in zabeleži izjave priglasitelja, osebe, ki organizira pošiljko, imetnika, prevoznika, prejemnika ali obrata, ki prejema odpadke, povezane s predmetom in namenom inšpekcijskih pregledov;

(e)da fizično pregleda odpadke in vzame vzorce odpadkov za laboratorijske teste, če je to ustrezno.

5.Priglasitelj, oseba, ki organizira pošiljko, imetnik odpadkov, prevoznik odpadkov, prejemnik in obrat, ki prejema odpadke, med inšpekcijskimi pregledi sodelujejo s Komisijo.

6.Organi držav članic, ki sodelujejo pri inšpekcijskih pregledih pošiljk odpadkov in na ozemlju katerih bo Komisija opravila inšpekcijski pregled, na zahtevo Komisije zagotovijo potrebno pomoč njenemu osebju.

7.Priglasitelj, oseba, ki organizira pošiljko, imetnik odpadkov, prevoznik odpadkov, prejemnik in obrat, ki prejema odpadke, morajo privoliti v inšpekcijske preglede Komisije.

8.Če Komisija ugotovi, da priglasitelj, oseba, ki organizira pošiljko, imetnik odpadkov, prevoznik odpadkov, prejemnik ali obrat, ki prejema odpadke, nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, zadevna država članica Komisiji zagotovi potrebno pomoč, pri čemer po potrebi zahteva pomoč izvršilnih organov, da Komisiji omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda. Če je v skladu z nacionalnimi pravili za takšno pomoč potrebna odobritev sodnega organa, se zanjo zaprosi.

Člen 66
Zahteve za informacije

1.Komisija lahko opravi razgovor z vsako fizično ali pravno osebo, ki privoli v razgovor zaradi zbiranja vseh potrebnih informacij v zvezi z zadevnimi pošiljkami odpadkov.

2.Kadar tak razgovor poteka v prostorih obrata, podjetja, posrednika ali trgovca, Komisija obvesti glavne točke iz člena 62(2) v zadevni državi članici, na ozemlju katere poteka razgovor. Če organ te države članice to zahteva, lahko njegovi uradniki pomagajo osebju Komisije pri izvedbi razgovora.

3.Komisija lahko od pravnih ali fizičnih oseb, odgovornih za obrat ali podjetje, posrednika ali trgovca, zahteva, da zagotovijo vse potrebne informacije v zvezi z zadevnimi pošiljkami odpadkov. Komisija navede pravno podlago in namen zahteve, podrobno navede, katere informacije so potrebne, in določi rok, v katerem je treba predložiti informacije.

4.Komisija kopijo zahteve nemudoma posreduje ustreznim organom države članice, na ozemlju katere ima obrat, podjetje, posrednik ali trgovec sedež, in organom države članice, katere ozemlje to zadeva.

5.Če obrat, podjetje, posrednik ali trgovec ne zagotovi zahtevanih informacij ali če Komisija meni, da prejete informacije ne zadostujejo za sprejetje sklepa, se smiselno uporablja člen 58(5).

Člen 67
Postopkovna jamstva

1.Komisija opravlja inšpekcijske preglede in zahteva informacije ob doslednem spoštovanju postopkovnih jamstev osebe, ki organizira pošiljko, imetnika odpadkov, prevoznika odpadkov, prejemnika ali obrata, ki prejema odpadke, vključno z naslednjim:

(a)pravico osebe, da se ji ni treba izpovedati zoper sebe;

(b)pravico do pomoči izbrane osebe;

(c)pravico do uporabe katerega koli od uradnih jezikov države članice, v kateri poteka inšpekcijski pregled;

(d)pravico osebe do pripomb glede dejstev v zvezi z njo;

(e)pravico do prejema kopije zapisa razgovora in do njegove odobritve ali pripomb nanj.

Komisija išče dokaze v korist osebe, ki organizira pošiljko, imetnika odpadkov, prevoznika odpadkov, prejemnika ali obrata, ki prejema odpadke, in zoper njih ter izvaja inšpekcijske preglede in zahteva informacije objektivno in nepristransko ter v skladu z načelom domneve nedolžnosti.

2.Komisija izvaja inšpekcijske preglede in zahteva informacije ob doslednem spoštovanju veljavnih pravil o zaupnosti in pravil Unije o varstvu podatkov.

Člen 68
Medsebojna pomoč

1.Za zagotovitev skladnosti z ustreznimi zahtevami iz te uredbe si države članice in Komisija nudijo medsebojno pomoč v skladu s tem členom.

2.V okviru področja uporabe iz člena 2(1) in brez poseganja v člena 61 in 62 te uredbe se določbe člena 2, odstavek 1, alinee 3 do 5, 7 in 8, člena 3, člena 4(1) do besede „zakonodaji“ in (2), členov 5 do 14, člena 15(1) ter členov 16 do 18 Uredbe (ES) št. 515/97 smiselno uporabljajo za sodelovanje med pristojnimi nacionalnimi organi in organi Unije, ki izvajajo to uredbo; sklici na „carinsko in kmetijsko zakonodajo“ se razumejo kot sklici na to uredbo.

Naslov VIII 
Končne določbe

Člen 69
Poročanje

1.Pred koncem vsakega koledarskega leta vsaka država članica pošlje Komisiji izvod poročila za predhodno koledarsko leto, ki ga je v skladu s členom 13(3) Baselske konvencije pripravila in predložila sekretariatu navedene konvencije.

2.Pred koncem vsakega koledarskega leta države članice pripravijo tudi poročilo za predhodno leto na podlagi dodatnega vprašalnika za poročanje iz Priloge XI in ga pošljejo Komisiji. Države članice v enem mesecu od posredovanja tega poročila Komisiji javno objavijo del poročila, ki se nanaša na člen 57(1) in člen 60(1), vključno s preglednico 5 iz Priloge XI, v elektronski obliki na spletu, skupaj z vsemi pojasnili, ki se jim zdijo ustrezna. Komisija pripravi seznam spletnih povezav držav članic iz dela Priloge XI, ki se nanaša na člen 57(1), in ga javno objavi na svojem spletnem mestu.

3.Poročila, ki jih pripravijo države članice v skladu z odstavkoma 1 in 2, se predložijo Komisiji v elektronski obliki.

4.Komisija pregleda podatke, sporočene v skladu s tem členom, in objavi poročilo o rezultatih pregleda.

Evropska agencija za okolje podpira Komisijo pri spremljanju izvajanja Uredbe, tako da po potrebi pripravi poročila z analizo pošiljk določenih tokov odpadkov in njihovih vplivov na okolje.

Poročilo iz prvega pododstavka prvič pripravi [Urad za publikacije: vstavite datum ob koncu petega leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe] in nato na vsaka štiri leta.

Člen 70
Mednarodno sodelovanje

Države članice, kadar je primerno in potrebno, skupaj s Komisijo, sodelujejo z drugimi pogodbenicami Baselske konvencije in meddržavnimi organizacijami, med drugim z izmenjavo in/ali delitvijo informacij, spodbujanjem okoljsko primernih tehnologij in pripravo ustreznih kodeksov dobre prakse.

Člen 71
Imenovanje pristojnih organov

Države članice imenujejo pristojni organ ali organe, odgovorne za izvajanje te uredbe. Vsaka država članica imenuje samo en pristojni organ tranzitne države.

Člen 72
Imenovanje informatorjev

Države članice in Komisija imenujejo enega ali več informatorjev, pristojnih za obveščanje ali svetovanje osebam ali podjetjem, ki povprašujejo po informacijah v zvezi z izvajanjem te uredbe. Informator Komisije pošlje informatorjem držav članic vsa vprašanja, ki so mu bila zastavljena in so povezana z državami članicami, in obratno.

Člen 73
Imenovanje vstopnih in izstopnih carinskih uradov

Države članice lahko imenujejo posebne vstopne in izstopne carinske urade za pošiljke odpadkov, ki vstopajo v Unijo in jo zapuščajo. Če se države članice odločijo imenovati take carinske urade, se za nobeno pošiljko odpadkov, ki vstopa v Unijo ali jo zapušča, ne dovoli uporaba nobenega drugega mejnega prehoda v državi članici.

Člen 74
Uradno obveščanje in informacije o imenovanjih

1.Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenovanjih:

(a)pristojnih organov v skladu s členom 71;

(b)informatorjev v skladu s členom 72;

(c)kadar je ustrezno, vstopnih in izstopnih carinskih uradov v skladu s členom 73.

2.V zvezi z imenovanji iz odstavka 1 države članice Komisiji zagotovijo naslednje informacije:

(a)imena;

(b)poštne naslove;

(c)naslove elektronske pošte;

(d)telefonske številke;

(e)jezike, sprejemljive za pristojne organe.

3.Države članice Komisijo takoj uradno obvestijo o vseh spremembah informacij iz odstavka 2.

4.Informacije iz odstavka 2 in vse spremembe teh informacij se Komisiji predložijo elektronsko.

5.Komisija na svojem spletnem mestu objavi sezname imenovanih pristojnih organov, informatorjev in, kjer je ustrezno, vstopnih in izstopnih carinskih uradov ter te sezname ustrezno posodablja.

Člen 75
Sprememba prilog I do X

1.Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 76 sprejme delegirane akte za spremembo prilog IA, IB, IC, II, III, IIIA, IIIB, IV, V, VI in VII, da bi upoštevala spremembe, dogovorjene v okviru Baselske konvencije in sklepa OECD, ali, v primeru Priloge IC, da bi jo prilagodila izvajanju člena 26 po [Urad za publikacije: vstavite datum dve leti po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

2.Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 76 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge IIIA, da bi po predložitvi zahteve države članice ali na lastno pobudo v navedeno prilogo vključila mešanice dveh ali več odpadkov iz Priloge III, če ti odpadki niso zmešani do take mere, da jih ni mogoče okoljsko primerno reciklirati, ter po potrebi določila, da se ena ali več klasifikacijskih številk iz Priloge IIIA ne uporablja za izvoz v države, za katere se ne uporablja sklep OECD.

3.Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 76 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge IIIB, da bi po predložitvi zahteve države članice ali na lastno pobudo v navedeno prilogo vključila odpadke, ki niso navedeni v Prilogi III, IV ali V, ter določila, da se ena ali več klasifikacijskih številk iz Priloge IIIB ne uporablja za izvoz v države, za katere se ne uporablja sklep OECD.

4.Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 76 sprejme delegirane akte za spremembo oblike in vsebine informacij iz navedene priloge.

5.Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 76 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge IX, da bi posodobila sezname zakonodaje Unije in mednarodnih smernic v zvezi z okoljsko primernim ravnanjem z odpadki.

6.Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 76 sprejme delegirane akte za spremembo Priloge X v zvezi z merili iz navedene priloge.

Člen 76
Izvajanje pooblastila

1.Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji iz tega člena.

2.Pooblastilo iz člena 14(3), člena 28(4), člena 38(1), člena 42(4) in člena 75 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od datuma začetka veljavnosti te uredbe. Komisija najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja pripravi poročilo v zvezi s prenosom pooblastila. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.Pooblastilo iz člena 14(3), člena 38(1), člena 42(4) in člena 75 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tem sklepu. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši datum, določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem hkrati uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 14(3), členom 28(4), členom 38(1), členom 42(4) in členom 75, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 77
Postopek v odboru

1.Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 39 Direktive 2008/98/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne predloži mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in uporabi se člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 78
Sprememba Uredbe (EU) št. 1257/2013

V členu 6(2) Uredbe (EU) št. 1257/2013 se točka (a) nadomesti z naslednjim:

„(a) reciklirane izključno v obratih za recikliranje ladij, ki so navedeni na evropskem seznamu, in, v primeru ladij, ki postanejo odpadek v Uniji, izključno v obratih, navedenih na evropskem seznamu, ki se nahajajo v državah iz Priloge VII k Baselski konvenciji;“.

Člen 79
Sprememba Uredbe (EU) 2020/1056

V členu 2(1)(a) Uredbe (EU) 2020/1056 se točka (iv) nadomesti z naslednjim:

„(iv) členu 16(1) in členu 18(3) Uredbe (EU) št. [Urad za publikacije: vstavite številko tega akta]; ta uredba ne posega v nadzor, ki ga izvajajo carinski uradi, kot je določeno v zadevnih določbah pravnih aktov Unije;“.

Člen 80
Pregled

Komisija do 31. decembra 2035, med drugim ob upoštevanju poročil, pripravljenih v skladu s členom 69, in pregleda iz člena 59(5), opravi pregled te uredbe ter poročilo o rezultatih predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, ki mu, če meni, da je ustrezno, priloži zakonodajni predlog.

Člen 81
Razveljavitev in prehodne določbe

1.Uredba (ES) št. 1013/2006 se razveljavi z učinkom od [Urad za publikacije: vstavite datum dva meseca po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Vendar se določbe iz členov 4, 7, 8 in 9, člena 14(4) in (5) ter členov 15, 16, 18, 26, 35, 38, 41, 42, 43, 44, 45, 47 in 48, 50, 51, 54 in 55 Uredbe (ES) št. 1013/2006 še naprej uporabljajo do [Urad za publikacije: vstavite datum dve leti po začetku veljavnosti te uredbe], člen 37 navedene uredbe pa se še naprej uporablja do [Urad za publikacije: vstavite datum tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Sklici na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XII.

2.Uredba (ES) št. 1013/2006 se uporablja še naprej za pošiljke, ki so bile priglašene v skladu s členom 4 navedene uredbe in ki jih je pristojni organ namembne države potrdil v skladu s členom 8 navedene uredbe pred [Urad za publikacije: vstavite datum dva meseca po datumu začetka veljavnosti te uredbe]. Za te pošiljke se določbe te uredbe ne uporabljajo.

3.Pošiljke, za katere so zadevni pristojni organi dali soglasje v skladu s členom 9 Uredbe (ES) št. 1013/2006, se dokončajo najpozneje v enem letu od [Urad za publikacije: vstavite datum eno leto po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Člen 82
Začetek veljavnosti in uporabe

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporabljati se začne dva meseca po začetku veljavnosti te uredbe.

Vendar se členi 5, 8 in 9, člen 14(14) in (15), členi 15, 16, 18, člen 26(1), (2) in (3) ter členi 35, 41, 47, 48, 49, 50, 51, 54 in 55 uporabljajo od [Urad za publikacije: vstavite datum dve leti po začetku veljavnosti uredbe], členi 37, 38, 39, 40, 43 in 44 pa se uporabljajo od [Urad za publikacije: vstavite datum tri leta po datumu začetka veljavnosti te uredbe].

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju,

OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZAKONODAJNEGA PREDLOGA

1.OKVIR PREDLOGA/POBUDE 

1.1.Naslov predloga/pobude

1.2.Zadevna področja politike 

1.3. Predlog/pobuda se nanaša na: 

◻ nov ukrep 

◻ nov ukrep na podlagi pilotnega projekta/pripravljalnega ukrepa 68  

☑ podaljšanje obstoječega ukrepa 

◻ združitev ali preusmeritev enega ali več ukrepov v drug/nov ukrep 

1.4.Cilji

1.4.1.Splošni cilji

1.4.2.Specifični cilji

1.4.3.Pričakovani rezultati in posledice

Navedite, kakšne učinke naj bi imel/-a predlog/pobuda za upravičence/ciljne skupine.

1.4.4.Kazalniki uspešnosti

Navedite, s katerimi kazalniki se bodo spremljali napredek in dosežki.

1.5.Utemeljitev predloga/pobude 

1.5.1.Potrebe, ki jih je treba zadovoljiti kratkoročno ali dolgoročno, vključno s podrobno časovnico za uvajanje ustreznih ukrepov za izvajanje pobude

1.5.2.Dodana vrednost ukrepanja Unije (ki je lahko posledica različnih dejavnikov, npr. boljšega usklajevanja, pravne varnosti, večje učinkovitosti ali dopolnjevanja). Za namene te točke je „dodana vrednost ukrepanja Unije“ vrednost, ki izhaja iz ukrepanja Unije in predstavlja dodatno vrednost poleg tiste, ki bi jo sicer ustvarile države članice same.

1.5.3.Spoznanja iz podobnih izkušenj v preteklosti

1.5.4.Skladnost z večletnim finančnim okvirom in možne sinergije z drugimi ustreznimi instrumenti

1.5.5.Ocena različnih razpoložljivih možnosti financiranja, vključno z možnostmi za prerazporeditev

1.6.Trajanje predloga/pobude in finančnih posledic

◻ Časovno omejeno

–◻    od [DD. MM] LLLL do [DD. MM] LLLL,

–◻    finančne posledice med letoma LLLL in LLLL za odobritve za prevzem obveznosti ter med letoma LLLL in LLLL za odobritve plačil.

☑ Časovno neomejeno

–izvajanje z obdobjem uvajanja med letoma 2024 in 2027,

–ki mu sledi izvajanje v celoti.

1.7.Načrtovani načini upravljanja 69  

☑ Neposredno upravljanje – Komisija:

–☑    z lastnimi službami, vključno s svojim osebjem v delegacijah Unije,

–◻    prek izvajalskih agencij.

◻ Deljeno upravljanje z državami članicami.

◻ Posredno upravljanje, tako da se naloge izvrševanja proračuna poverijo:

–◻ tretjim državam ali organom, ki jih te imenujejo,

–◻ mednarodnim organizacijam in njihovim agencijam (navedite),

–◻ EIB in Evropskemu investicijskemu skladu,

–◻ organom iz členov 70 in 71 finančne uredbe,

–◻ subjektom javnega prava,

–◻ subjektom zasebnega prava, ki opravljajo javne storitve, kolikor ti subjekti zagotavljajo ustrezne finančne garancije,

–◻ subjektom zasebnega prava države članice, ki so pooblaščeni za izvajanje javno-zasebnih partnerstev in ki zagotavljajo ustrezne finančne garancije,

–◻ osebam, pooblaščenim za izvajanje določenih ukrepov SZVP na podlagi naslova V PEU in opredeljenim v zadevnem temeljnem aktu.

2.UKREPI UPRAVLJANJA 

2.1.Pravila o spremljanju in poročanju 

Navedite pogostost in pogoje.

2.2.Upravljavski in kontrolni sistemi 

2.3. Ukrepi za preprečevanje goljufij in nepravilnosti 

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA/POBUDE 

3.1.Zadevni razdelki večletnega finančnega okvira in odhodkovne proračunske vrstice 

·Obstoječe proračunske vrstice

Po vrstnem redu razdelkov večletnega finančnega okvira in proračunskih vrstic

3.2.Ocenjene finančne posledice predloga za odobritve 

3.2.1.Povzetek ocenjenih posledic za odobritve za poslovanje 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Če ima predlog/pobuda posledice za več razdelkov za poslovanje, ponovite zgornji odsek:

Znesek, naveden zgoraj pod 09 02 02, bo potreben za podporo različnim izvedbenim nalogam v zvezi z zakonodajnimi določbami, ki jih bo izvajal GD ENV (ob podpori drugih služb).

Naročene dejavnosti (glej spodnji seznam) zajemajo naročanje pripravljalnih študij v podporo sprejemanju izvedbenih in delegiranih aktov za izvajanje številnih ukrepov iz uredbe o pošiljkah odpadkov, in sicer za uskladitev izračuna finančnih garancij ter za razjasnitev uvrščanja nekaterih odpadkov in razlikovanja med rabljenim blagom in odpadki pri nekaterih skupinah izdelkov. Te dejavnosti se bodo okrepile v prvih dveh letih po sprejetju nove uredbe.

Poleg naročenih dejavnosti je treba vključiti podporo IKT v razvoj in vzdrževanje sistema za elektronsko izmenjavo podatkov ter zunanjo strokovno podporo v izvajanje postopka za uvoz odpadkov EU v države nečlanice OECD. To vključuje obveščanje držav nečlanic OECD o novih določbah, ocenjevanje priglasitev iz teh držav ter vzpostavitev in posodabljanje seznama držav nečlanic OECD z dovoljenjem za uvoz odpadkov z zelenega seznama iz EU.

V predlogu je predvidena tudi interoperabilnost predlaganega sistema elektronske izmenjave podatkov z okoljem enotnega okenca EU za carino. Za to delo bodo potrebna dodatna finančna sredstva, ki jih bo GD ENV dal na voljo GD TAXUD iz programa LIFE, da se omogoči izbrana medsebojna povezava. Trenutno ravni ustreznih sredstev za to delo ni mogoče določiti z gotovostjo, vendar glej opombo 69 glede ocene stroškov.

Seznam predlaganih naročil študij in naročil storitev (teme bo morda treba natančneje opredeliti) 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Ta oddelek se izpolni s „proračunskimi podatki upravne narave“, ki jih je treba najprej vnesti v Prilogo k oceni finančnih posledic zakonodajnega predloga (Priloga V k notranjim pravilom), ki se prenese v sistem DECIDE za namene posvetovanj med službami.

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.2.Ocenjene realizacije, financirane z odobritvami za poslovanje 

odobritve za prevzem obveznosti v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

3.2.3.Povzetek ocenjenih posledic za upravne odobritve 

v mio. EUR (na tri decimalna mesta natančno)

Potrebe po odobritvah za človeške vire in druge upravne odhodke se krijejo z odobritvami GD, ki so že dodeljene za upravljanje ukrepa in/ali so bile prerazporejene znotraj GD, po potrebi skupaj z dodatnimi viri, ki se lahko pristojnemu GD dodelijo v postopku letne dodelitve virov glede na proračunske omejitve.

3.2.3.1.Ocenjene potrebe po človeških virih

–◻    Za predlog/pobudo niso potrebni človeški viri.

–☑    Za predlog/pobudo so potrebni človeški viri, kot je pojasnjeno v nadaljevanju:

Ocena, izražena v ekvivalentu polnega delovnega časa