52021IP0368

EUR-Lex

Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

EUROPA
EUR-Lex home
EUR-Lex - 52021IP0368 - EN

Help

Search tips

Need more search options? Use the Advanced search

Document 52021IP0368

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2021 Trdnejšemu partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami EU naproti (2020/2120(INI))

UL C 117, 11.3.2022, p. 18–29 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

HTML

PDF

Official Journal

11.3.2022

Uradni list Evropske unije

C 117/18

P9_TA(2021)0368

Trdnejšemu partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami EU naproti

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2021 Trdnejšemu partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami EU naproti (2020/2120(INI))

(2022/C 117/03)

Evropski parlament,

—	ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: PDEU),

—	ob upoštevanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je Generalna skupščina OZN sprejela 25. septembra 2015,

—

ob upoštevanju sporazuma, sprejetega 12. decembra 2015 v Parizu na 21. konferenci pogodbenic Okvirne konvencije OZN o spremembi podnebja (COP21) (v nadaljnjem besedilu: Pariški sporazum), zlasti člena 7(2) in člena 11(2) sporazuma, ki priznavata lokalno, mednacionalno in regionalno razsežnost podnebnih sprememb in podnebnih ukrepov,

—

ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 oC, njegovega petega ocenjevalnega poročila (AR5) in njegovega zbirnega poročila, njegovega posebnega poročila o podnebnih spremembah in zemljiščih ter njegovega posebnega poročila o oceanih in kriosferi v spreminjajočem se podnebju,

—	ob upoštevanju sporazuma z dne 15. aprila 2021 med Evropsko unijo ter Organizacijo afriških, karibskih in pacifiških držav,

—	ob upoštevanju novega večletnega finančnega okvira Evropske unije za obdobje 2021–2027, ki sta ga Evropski parlament in Svet odobrila decembra 2020,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. februarja 2021 z naslovom Oblikovanje Evrope, odporne proti podnebnim spremembam – nova strategija EU za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2021)0082) in s tem povezane ocene učinka in ranljivosti najbolj oddaljenih regij Evropske unije,

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 – Vračanje narave v naša življenja (COM(2020)0380),

—

ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Odboru regij in Evropski investicijski banki z dne 23. marca 2020 o izvajanju sporočila Komisije z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2020)0104),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 11. decembra 2019 o evropskem zelenem dogovoru (COM(2019)0640),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. oktobra 2017 z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017)0623),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. junija 2012 z naslovom Najbolj oddaljene regije Evropske unije: na poti k partnerstvu za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2012)0287),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2008 z naslovom Najbolj oddaljene regije: prednost Evrope (COM(2008)0642),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. septembra 2007 z naslovom Strategija za najbolj oddaljene regije: dosežki in prihodnji izzivi (COM(2007)0507),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. maja 2004 z naslovom Tesnejše partnerstvo za najbolj oddaljene regije (COM(2004)0343),

—	ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 5. marca 2020 o strategiji za enakost spolov za obdobje 2020–2025 (COM(2020)0152),

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. oktobra 2020 o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030,

—	ob upoštevanju konvencije OZN o biološki raznovrstnosti,

—	ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2019 o oceanih in morjih,

—	ob upoštevanju mnenja Evropskega odbora regij z dne 10. decembra 2020 o poročilu Evropske komisije o izvajanju prenovljenega strateškega partnerstva z najbolj oddaljenimi regijami EU (2021/C 37/10),

—	ob upoštevanju izjav predsednikov najbolj oddaljenih regij, zlasti izjave, sprejete na XXV. konferenci predsednikov najbolj oddaljenih regij Evropske unije, ki je potekala 26. in 27. novembra 2020 na Mayottu,

—	ob upoštevanju skupne izjave konference predsednikov najbolj oddaljenih regij Evropske unije po vmesnem srečanju 3. maja 2021,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. aprila 2020 o usklajenem ukrepanju EU za spoprijemanje s pandemijo COVID-19 in njenimi posledicami (1),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2020 o evropskem zelenem dogovoru (2),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2018 o kohezijski politiki in krožnem gospodarstvu,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. novembra 2019 o izrednih podnebnih in okoljskih razmerah (3),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2019 o podnebnih spremembah – evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo v skladu s Pariškim sporazumom (4),

—	ob upoštevanju študije Evropskega parlamenta iz leta 2021 o kohezijski politiki in podnebnih spremembah,

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2017 o spodbujanju kohezije in razvoja v najbolj oddaljenih regijah Unije: uporaba člena 349 PDEU (5),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o upravljanju ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah (6),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. februarja 2014 o čim boljšem izkoriščanju potenciala najbolj oddaljenih regij z ustvarjanjem sinergije med strukturnimi skladi in drugimi programi EU (7),

—	ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. aprila 2012 o vlogi kohezijske politike v najbolj oddaljenih regijah Evropske unije v okviru strategije Evropa 2020 (8),

—	ob upoštevanju člena 54 Poslovnika,

—	ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj (A9-0241/2021),

A.	ker so evropski zeleni dogovor, načelo, da se ne škoduje bistveno, cilji trajnostnega razvoja in Pariški sporazum zelo pomembni;

B.	ker so zelo pomembna načela, določena v evropskem stebru socialnih pravic, vključno z njegovim prispevkom k odpravljanju neenakosti, spodbujanju enakosti spolov in vključevanju načela enakosti spolov;

ker so najbolj oddaljene regije del treh držav članic, ker jih je trenutno devet (Francoska Gvajana, Gvadelup, Reunion, Mayotte, Martinik in Saint-Martin (Francija), Azori in Madeira (Portugalska) ter Kanarski otoki (Španija)) in se nahajajo v dveh oceanih, Atlantskem in Indijskem, ter imajo več kot 4,8 milijona prebivalcev;

D.	ker je treba poudariti, da je 80 % evropske biotske raznovrstnosti v najbolj oddaljenih regijah ter čezmorskih državah in ozemljih in da imajo ta ozemlja geopolitično strateško vrednost pri ohranjanju svetovne biotske raznovrstnosti;

E.	ker je treba poudariti, da najbolj oddaljene regije krepijo pomorsko razsežnost Evropske unije, saj tvorijo največje pomorsko območje na svetu z izključno ekonomsko cono, katere površina meri več kot 25 milijonov km2, in ponujajo velike gospodarske priložnosti;

F.	ker je zaskrbljujoče, da onesnaževanje morja zaradi otoške lege prizadene najbolj oddaljene regije bolj kot katero koli drugo celinsko regijo v Evropi, kar vpliva na njihov razvoj z okoljskega in gospodarskega vidika;

G.	ker žal stopnja zgodnjega opuščanja šolanja pri mladih med 18. in 24. letom starosti v najbolj oddaljenih regijah presega 20 % kar je precej nad povprečjem EU (10 %) (9);

H.	ker imajo najbolj oddaljene regije izjemno kulturno bogastvo, ki prispeva k vplivu Evrope in krepi njeno mehko moč v svetu, ter ker je Komisija v sporočilu, sprejetem leta 2017, kulturo opredelila kot pomemben vidik in razločevalni element najbolj oddaljenih regij;

I.	ker je obžalovanja vredno in zaskrbljujoče, da je sedanja kriza zaradi COVID-19 razgalila že tako ranljiva gospodarstva najbolj oddaljenih regij ter da bosta imela ta kriza in izstop Združenega kraljestva iz EU dolgoročne socialne, ekonomske, okoljske, teritorialne in kulturne posledice;

J.	ker so zaradi zdravstvene krize regionalne zdravstvene storitve v najbolj oddaljenih regijah še ranljivejše, zaradi česar je bilo tam treba uvesti precej stroge ukrepe za boj proti pandemiji;

K.	ker so zaskrbljujoče razmere v modrem gospodarstvu, saj utegne sedanja pandemija prizadeti več sektorjev, vključno z obalnim in pomorskim turizmom;

NASLOV 1: Utrjevanje napredka, obravnavanje ranljivosti in izkoriščanje prednosti najbolj oddaljenih regij, da postanejo osrednja točka evropskih ukrepov

pozdravlja poročilo Komisije iz marca 2020, ki vsebuje prvi pregled izvajanja okrepljenega in prenovljenega strateškega partnerstva z najbolj oddaljenimi regijami, začetega oktobra 2017, ter prizadevanja najbolj oddaljenih regij in zadevnih držav članic ter evropskih institucij, da ga uresničijo; poziva, naj se ta napredek utrdi v novi strategiji EU za te regije;

poudarja velik napredek, ki je bil v novem večletnem finančnem okviru 2021–2027 dosežen za najbolj oddaljene regije, tako na proračunski kot na zakonodajni ravni, s posebnimi prilagoditvami strukturnih skladov in horizontalnih programov, ter pozdravlja dodatne ukrepe, sprejete za najbolj oddaljene regije v okviru evropskega instrumenta za okrevanje Next generation EU; poudarja potrebo po branju člena 349 PDEU v povezavi s členom 7, da se pri izvajanju evropske zakonodaje omogoči uporaba diferenciranega pristopa za najbolj oddaljene regije, s katerim se bodo v skladu s sodbo Sodišča z dne 15. decembra 2015 v celoti upoštevale njihove posebne značilnosti in strukturne omejitve;

z zadovoljstvom ugotavlja, da se do leta 2027 podaljša in ohrani več davčnih odstopanj za najbolj oddaljene regije (davek AIEM (Arbitrio sobre Importaciones y Entregas de Mercancías en las Islas Canarias) na Kanarskih otokih, pristaniške pristojbine, znižane davčne stopnje za likerje, rum in žganja na Azorih in Madeiri ter za tradicionalne rume v čezmorskih departmajih; opozarja, da je treba za najbolj oddaljene regije ohraniti ureditev na podlagi člena 349 PDEU, da se uskladita potreba po zaščiti lokalne proizvodnje in boj proti življenjskim stroškom, hkrati pa zagotoviti, da so državljani najbolj oddaljenih regij dobro obveščeni o tej ureditvi;

spodbuja službe Komisije, pa tudi nacionalne in regionalne organe, naj poiščejo ravnovesje med legitimnim in nepogrešljivim nadzorom nad porabo sredstev EU ter poenostavitvijo in prožnostjo upravnih pravil, potrebnih za njihovo modernizacijo in optimizacijo, da bi se spodbudile lokalne pobude;

A. Sistematizacija evropskega vključevanja najbolj oddaljenih regij

želi, da se v razmišljanje evropskih institucij sistematsko vključujejo najbolj oddaljene regije, kar bo vodilo do medsektorskega in celovitega pristopa k tamkajšnjim izzivom in dejanskemu stanju v vseh evropskih javnih politikah;

poziva Komisijo, naj v skladu s svojo vlogo varuhinje Pogodb poskrbi, da bo oddelek za najbolj oddaljene regije v GD REGIO poskrbel za pravilno uporabo člena 349 PDEU, in razmisli o ustanovitvi posebnega direktorata, neposredno povezanega s pristojnimi službami za najbolj oddaljene regije v drugih generalnih direktoratih;

poziva Svet, naj ustanovi poseben odbor za najbolj oddaljene regije po vzoru posebnega odbora za kmetijstvo, katerega naloga bi bila vključitev prednostnih nalog in dejanskih razmer najbolj oddaljenih regij v različne evropske pobude in zakonodajo;

poziva k imenovanju stalnega poročevalca za najbolj oddaljene regije, ki bi Evropskemu parlamentu pomagal nadzirati, da se člen 349 PDEU v evropskih javnih politikah pravilno uporablja;

B. Boljša komunikacija in obveščanje

poziva k pravi komunikacijski strategiji, s katero bi zlasti pritegnili mlade in jih obveščali o možnostih, ki jih ponuja Unija, ter povečali zavest o koristih, ki jih ta prinaša v vsakdanje življenje; poziva Komisijo, naj odpre pisarne v vseh najbolj oddaljenih regijah, pri čemer naj upošteva, da so številne od teh arhipelagi, da se nahajajo na več ozemljih in so med seboj oddaljene;

10.

priporoča boljšo uporabo različnih platform za izmenjavo informacij med upravami, kot so program TAIEX-REGIO PEER 2 PEER za kohezijske sklade, program TAIEX-EIR PEER 2 PEER za okoljske zadeve ali evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo;

11.

predlaga oblikovanje programa, podobnega programu Erasmus, za javne službe, ki upravljajo evropska sredstva v najbolj oddaljenih regijah, da bi zagotovili izmenjavo najboljših praks in primerov ter tako optimizirali uporabo kohezijskih sredstev;

12.

poudarja pomen spletne strani (10), namenjene statistiki najbolj oddaljenih regij (Eurostat), ki se pripravlja v sodelovanju s statističnimi službami Portugalske, Španije in Francije ter najbolj oddaljenih regij; obžaluje, da za Saint-Martin ni na voljo izčrpnih podatkov, kar onemogoča celovito in primerjalno analizo vseh najbolj oddaljenih regij; poziva Komisijo in zlasti Eurostat, naj zbirata zanesljive, zbirne in posodobljene podatke iz vseh najbolj oddaljenih regij, kar bo omogočilo sektorsko analizo, ocenita pa naj tudi učinek izvajanja evropske politike v najbolj oddaljenih regijah;

C. Izgradnja prihodnosti

13.

poziva, naj se najbolj oddaljene regije bolje vključijo v razprave na konferenci o prihodnosti Evrope, zlasti prek konference predsednikov najbolj oddaljenih regij, da bi jo obogatili s pogledom iz najbolj oddaljenih regij in zagotovili učinkovito uporabo člena 349 PDEU v različnih prihodnjih programih in politikah EU;

14.

poudarja, da je dialog z državljani temeljni element za zbliževanje najbolj oddaljenih regij in evropskih institucij ter za njihovo povezovanje; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj okrepi ta dialog, zlasti v najbolj oddaljenih regijah;

15.

poziva Komisijo, naj sooblikuje novo strategijo za najbolj oddaljene regije, ki bo prilagojena lokalnim razmeram in potrebam, upoštevala priporočila Evropskega parlamenta ter temeljila na spoštovanju posebnosti, utrjevanju doseženih rezultatov in optimizaciji obstoječe ureditve, inovacijah in vrednotenju najbolj oddaljenih regij kot „ozemelj, ki ponujajo rešitve“;

16.

priporoča oblikovanje pravega akcijskega načrta za to novo strateško partnerstvo, ki bo združeval vse pomembne deležnike, zlasti nacionalne, regionalne in lokalne organe, gospodarske in socialne akterje, civilno družbo, akademski svet in nevladne organizacije;

17.

poziva, naj se nova strategija in njen akcijski načrt začneta izvajati čim prej, da bi prispevala h gospodarskemu in socialnemu okrevanju v najbolj oddaljenih regijah;

NASLOV 2: Vlaganje v dostojna delovna mesta, krepitev solidarnosti in prednostna obravnava mladih

18.

se zaveda, da najbolj oddaljene regije ponujajo Uniji priložnosti za pilotne projekte, namenjene reševanju socialno-ekonomskih in podnebnih izzivov, vendar to zahteva več napora za nadomestitev zaostanka zaradi strukturnih ovir ter konsolidacijo in omejevanje instrumentov za izravnavo strukturnih ovir zaradi oddaljenosti in otoške lege, ki so bistveni za celovito in pravično vključitev najbolj oddaljenih regij v evropsko območje;

A. Krepitev solidarnosti

19.

poziva Komisijo, države članice in najbolj oddaljene regije, naj boj proti revščini, brezposelnosti in socialni izključenosti, tudi invalidov, uvrstijo med prednostne naloge evropske solidarnosti, hkrati pa vlagajo v izobraževanje in usposabljanje ter v prihodnje projekte, ki se bodo osredotočali na inovacije, zlasti socialne, prekvalifikacijo in diverzifikacijo;

20.

meni, da bi morala kohezijska politika zagotavljati več koristi ženskam, ki živijo v najbolj oddaljenih regijah, ter bi morala v teh regijah spodbujati enakost spolov in učinkovito izvajanje strategije EU za enakost spolov;

21.

poudarja, da ima socialno in solidarnostno gospodarstvo pomembno vlogo v najbolj oddaljenih regijah, saj se kot partner regionalnih in lokalnih oblasti bori proti omejitvam zaradi oddaljenosti, revščini in socialni izključenosti ter ustvarja delovna mesta in razvija pobude v teh regijah v skladu z različnimi evropskimi strategijami; poziva, naj se ta stvarnost prizna na evropski ravni in naj ta neprofitni sektor neposredno dostopa te do evropskih subvencij;

B. Varovanje zdravja

22.

poudarja, da so zaradi posebnosti najbolj oddaljene regije bolj izpostavljene svetovnim dogodkom, kot je pandemija COVID-19; zato poziva, naj se iz sedanje pandemije pridobi kar največ izkušenj, ob podobnih dogodkih v prihodnje pa naj se upoštevajo posebne okoliščine najbolj oddaljenih regij;

23.

predlaga, naj se ustanovi raziskovalno središče, ki se bo zlasti ukvarjalo z nalezljivimi tropskimi boleznimi in posebej pogostimi boleznimi v najbolj oddaljenih regijah, kot so sladkorna bolezen, debelost in nekatere vrste raka, ter naj se zagotovijo sredstva, potrebna za odpravljanje nerazvitosti zdravstva v najbolj oddaljenih regijah;

24.

predlaga, da se pripravi pilotni projekt na podlagi pripravljalnega ukrepa BEST, ki bo podpiral delo z zdravilnimi rastlinami v najbolj oddaljenih regijah;

C. Mladi: prednostna naloga, kadar gre za ukrepe in rezultate

25.

ponovno poudarja, da je v najbolj oddaljenih regijah moč mladih velika prednost, ki je pogosto premalo cenjena, in bi jo bilo treba prednostno upoštevati tudi pri iskanju konkretnih rešitev s pomočjo evropskih sredstev za izobraževanje, usposabljanje in podporo, stanovanja ter dostojna in kakovostna delovna mesta za mlade;

26.

v zvezi s tem poudarja, da morajo biti naložbe v vse ravni izobraževanja in vseživljenjskega učenja prednostna naloga v najbolj oddaljenih regijah, da bi se borili proti zgodnjemu opuščanju šolanja; poziva Komisijo, naj izobraževanje obravnava kot „prednostni cilj“ pri razvoju najbolj oddaljenih regij ter regionalnim in lokalnim oblastem pomaga oblikovati javne politike, ki bodo spodbujale mlade in jim zagotavljale nove privlačne možnosti za izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje in preusposabljanje na lokalni in regionalni ravni, vključno z digitalnimi znanji, v živo ali na daljavo, s katerimi bodo pridobili priznan nabor znanj in spretnosti;

27.

se zavzema za uporabo evropskih sredstev za na eni strani vzpostavitev „kampusov odličnosti“ na geografskih območjih najbolj oddaljenih regij in spodbujanje povezav med tamkajšnjimi šolami, univerzami in centri za usposabljanje ter na drugi strani za vzpostavitev raziskovalnih središč za učinkovitejše proučevanje in boljše poznavanje biotske raznovrstnosti teh regij;

28.

opozarja, da je glede na stopnjo brezposelnosti mladih v najbolj oddaljenih regijah treba sprejeti posebne ukrepe, zlasti prek pobude za zaposlovanje mladih; v zvezi s tem pozdravlja uvedbo dodatnih sredstev za najbolj oddaljene regije v okviru ESS+ za obdobje 2021–2027 in poziva te regije, naj izkoristijo ta novi vir financiranja za podporo zaposljivosti, mobilnosti in usposabljanju v najbolj oddaljenih regijah;

29.

poziva Komisijo, naj podpre zaposlovanje mladih v najbolj oddaljenih regijah, zato naj v sodelovanju z zasebnim sektorjem, univerzami in lokalnimi oblastmi vzpostavi digitalno točko „vse na enem mestu“, ki bo v pomoč pri iskanju prve zaposlitve ter ustanavljanju ali prevzemu podjetij v najbolj oddaljenih regijah;

D. Doslednejše upoštevanje dejanskega stanja v najbolj oddaljenih regijah v programu ERASMUS+

30.

poziva, naj se pri izvajanju programa Erasmus+ študentom iz najbolj oddaljenih regij dodeli maksimalna podpora in se po potrebi poveča financiranje za kritje dejanskih potnih stroškov ter naj se spodbujajo mobilnost v tretje države, ki so na geografskem, kulturnem in zgodovinskem območju posameznih najbolj oddaljenih regij, ter izmenjave med temi regijami;

31.

poudarja tudi, da je bistveno povečati udeležbo najbolj oddaljenih regij v vseh ukrepih iz programa Erasmus+ ter spodbujati tesno sodelovanje in izmenjave v okviru mobilnosti med izobraževalnimi, socialnimi in športnimi ustanovami;

NASLOV 3: Razvoj trajnostne in pravične rasti, zelenega in modrega gospodarstva ter ustvarjanje novih poklicev za dosego podnebne nevtralnosti do leta 2050

32.

poudarja, da je treba spodbujati lokalne pobude s podpiranjem vseh proizvodnih podjetij v najbolj oddaljenih regijah, pri tem pa se je treba posebej posvetiti mikro, malim in srednjim podjetjem ter turizmu, obrtništvu, kulturi, industriji, gradbeništvu in digitalnemu sektorju; poudarja, da so potrebne trajnostne in odporne inovativne naložbe;

33.

spodbuja najbolj oddaljene regije, naj se pridružijo mreži „Local2030“ in razvijejo kazalnike trajnostnega razvoja, da bi si bolje izmenjale rešitve;

34.

poudarja, da je treba v najbolj oddaljenih regijah zaradi njihovega gospodarskega, socialnega in okoljskega strukturnega značaja povečati privlačnost poklicev v kmetijstvu, živinoreji, ribištvu, na morju in na področju okolja, ter k njim zlasti spodbujati mlade;

A. Kmetijska politika in zeleno gospodarstvo

35.

poudarja, da je treba posebnosti in kmetijske modele najbolj oddaljenih regij vključiti v strateške načrte in upravljanje programov skupne kmetijske politike za razvoj podeželja, da bi zagotovili bolj regionaliziran in prožnejši pristop;

36.

poziva k ohranitvi ali celo okrepitvi posebnih ukrepov in finančnih sredstev v okviru programa POSEI, da bi dosegli cilje glede samooskrbe s hrano, agroekološkega prehoda, zelene rasti, diverzifikacije in odzivnosti na tržne krize v najbolj oddaljenih regijah; opozarja, da v nasprotju z drugimi plačili v okviru SKP zneski programa POSEI niso bili posodobljeni glede na inflacijo;

37.

meni, da je program POSEI bistven za spodbujanje ekonomske in socialne kohezije v Uniji, ohranjanje podeželskega okolja in boj proti depopulaciji v najbolj oddaljenih regijah, ter v zvezi s tem opozarja, da je Komisija ta program pozitivno ocenila;

38.

ugotavlja, da so zaradi ukinitve kvot in zajamčenih cen, ki jo je sprožila reforma SUT za sladkor iz leta 2005, pridelovalci trsnega sladkorja iz najbolj oddaljenih regij ogroženi; vztraja, da je treba ohranjati vse posebne ukrepe, uvedene v okviru člena 349 PDEU, da bi temu sektorju zagotovili trajno konkurenčnost; poziva k uvedbi mehanizma pomoči za pridelovalce sladkornega trsa v primeru padca cen sladkorja na svetovnem trgu;

39.

poziva Komisijo, naj poveča proračunska sredstva za promocijske in osveščevalne kampanje ter kampanje za ovrednotenje shem kakovosti EU, zlasti za:

(i)	proizvode z zaščiteno označbo porekla (ZOP) in zaščiteno geografsko označbo (ZGO), zajamčene tradicionalne posebnosti (ZTP) ter prostovoljne sheme certificiranja;

(ii)	načine ekološke pridelave;

(iii)

logotipe za kakovostne kmetijske proizvode, značilne za najbolj oddaljene regije;

40.

podpira strategijo „od vil do vilic“, ki dodatno omejuje uporabo fitofarmacevtskih sredstev v EU, vendar poudarja, da je treba upoštevati posebnosti tropskih in subtropskih kultur v najbolj oddaljenih regijah ter prehod spremljati;

41.

nazadnje poudarja, da je treba ohraniti 85-odstotno stopnjo sofinanciranja za najbolj oddaljene regije v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, zlasti da bi obnovili, ohranili in okrepili biotsko raznovrstnost v kmetijstvu in gozdarstvu ter spodbudili razvoj podeželskih območij v najbolj oddaljenih regijah;

B. Ribiška politika in modro gospodarstvo

42.

ponovno poudarja temeljno vlogo modrega gospodarstva v najbolj oddaljenih regijah in zanje; poziva k rešitvam, ki bodo temeljile na naravi, in poudarja, da je treba spoštovati ravnovesje med oceanskimi viri in razvojem pomorskih dejavnosti;

43.

poziva Komisijo, naj v najbolj oddaljenih regijah vzpostavi pilotne projekte, osredotočene na modro gospodarstvo in usposabljanje na tem področju, s katerimi bi tem regijam zagotovili vodilni položaj pri upravljanju oceanov, ter naj podpre inovacije in raziskave, namenjene prehodu na krožno gospodarstvo, tudi na področju hidro-biorazgradljivih materialov, ki pa naj se ne obravnavajo kot rešitev za onesnaževanje morja;

44.

poziva k okrepitvi posebnih ukrepov v okviru skupne kmetijske politike prek Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, da bi dosegli cilj samooskrbe s hrano ter podprli modro rast najbolj oddaljenih regij, zlasti z zagotavljanjem učinkovitih in pragmatičnih rešitev za prevoz ribiških proizvodov iz najbolj oddaljenih regij, da bi ti hitro in na najboljši možni način prišli na vodilne trge;

45.

je zaskrbljen, ker so ribiške flote v najbolj oddaljenih regijah ponekod v slabem stanju in stare ter zato nevarne za ribiče in okolje; poudarja, da ribolovna dejavnost v teh regijah v veliki meri temelji na tradicionalnih metodah; zato obžaluje, da za obnovo flot za mali ribolov v najbolj oddaljenih regijah v obdobju 2021–2027 ni mogoče dobiti pomoči iz Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo, čeprav je v najbolj oddaljenih regijah zagotovljeno ravnovesje med ribolovno zmogljivostjo in ribolovnimi možnostmi (spoštovanje načela največjega trajnostnega donosa);

46.

poziva Komisijo, naj državam članicam pomaga izboljšati zbiranje znanstvenih podatkov, potrebnih za izpolnjevanje pogojev za upravičenost do državne pomoči za obnovo ribiških flot v najbolj oddaljenih regijah;

47.

opozarja, da se je Komisija v skladu s členom 29d uredbe o Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo zavezala, da bo predstavila vmesno poročilo o poglavju o najbolj oddaljenih regijah (poglavje V) in preučila potrebo po avtonomni ureditvi ribištva v najbolj oddaljenih regijah;

48.

poziva Komisijo in Svet, naj do leta 2027 vzpostavita instrument, podoben programu POSEI, ki bo podpiral pomorski in ribiški sektor v najbolj oddaljenih regijah, da bi zagotovili financiranje za posebne potrebe teh regij;

49.

opozarja, da je treba pri sklepanju sporazumov o ribolovu s tretjimi državami zaščititi najbolj oddaljene regije;

C. Za trajnostni turizem

50.

poziva Komisijo in države članice, naj odločno podprejo turistični sektor v najbolj oddaljenih regijah, da bi spodbudili okrevanje in trajnostno rast ter dosegli potrebno socialno, okoljsko in digitalno preobrazbo tega sektorja, zlasti v malih in srednjih podjetjih;

51.

ponovno poudarja, da se je treba osredotočiti na trajnostni turizem in podpreti inovativne pilotne projekte za spodbujanje bolj zelenih in digitalnih rešitev, ki bodo osredotočeni na izkoriščanje in spoštovanje naravnega potenciala regij prek projektov ekološkega turizma;

52.

dolgoročno poziva k oblikovanju enotne evropske oznake za trajnostni turizem, ki bi morala zajemati tudi vidike kakovosti, dostopnosti in vključenosti, pri čemer naj bo posebna pozornost posvečena najbolj oddaljenim regijam;

D. Okolje, biotska raznovrstnost, podnebje in energija

53.

pozdravlja dejstvo, da zeleni dogovor in strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 upoštevata izjemen potencial biotske raznovrstnosti v najbolj oddaljenih regijah;

54.

odločno podpira spodbujanje ciljev trajnostnega razvoja OZN in načelo, da se ne škoduje bistveno v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 (11) o taksonomiji;

55.

je zaskrbljen zaradi vse pogostejših in vse hujših vremenskih pojavov v najbolj oddaljenih regijah, ki so neposredno povezani s podnebnimi spremembami, in ponovno poudarja, da je treba odločno ukrepati na vseh ravneh in usklajevati naložbe, potrebne za prilagajanje in odpornost na te vse hujše podnebne grožnje ter za njihovo preprečevanje; priporoča, naj se mehanizem Unije na področju civilne zaščite uporablja v večji meri;

56.

opozarja, da se najbolj oddaljene regije soočajo s specifičnimi izzivi, kot so dvig morske gladine, zvišanje temperature morja ter vse pogostejši potresi in poplave, te posebnosti pa je treba upoštevati v zakonodajnem okviru EU in po potrebi predvideti odstopanja ter finančne in tehnične spodbude;

57.

poudarja, da je treba izvajanje strategije za biotsko raznovrstnost v najbolj oddaljenih regijah uskladiti s prizadevanji za trajnostni razvoj sektorjev kmetijstva, gozdarstva, ribištva in ribogojstva v teh regijah;

58.

spodbuja oblikovanje novih poklicev, povezanih z okoljem, in podporo akterjem na terenu, ki se ukvarjajo z zaščito biotske raznovrstnosti in varstvom okolja, zlasti združenjem in nevladnim organizacijam, in s tem krepitev načela partnerstva;

59.

poziva, naj novi center znanja za biotsko raznovrstnost iz strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 zagotovi ustrezno obravnavo podatkov o vseh evropskih čezmorskih ozemljih in razvije čezmorski pristop k načrtu EU za obnovo narave;

60.

poziva Komisijo in zadevne države članice, naj spodbujajo in dejavno podpirajo naravovarstvene cilje in cilje obnove narave v najbolj oddaljenih regijah, ter poziva k vzpostavitvi omrežja narave, ki bo obsegalo vse najbolj oddaljene regije;

61.

opozarja, da odseljevanje mladih v najbolj oddaljenih regijah negativno vpliva na zmožnost gospodarjenja z gozdovi in povečuje nevarnost požarov, saj se s temi viri neustrezno gospodari, invazivne rastline pa se širijo; poziva k shemam, ki bodo varovale naše okolje, zlasti ker bodo odpravljale depopulacijo, privabljale ljudi, ki bodo v večjem številu prišli in ostali v teh krajih, ter spodbujale dejavnosti, povezane s trajnostnim kmetijstvom in naravo;

62.

pozdravlja, da program LIFE vključuje pobudo BEST; poziva, naj se za to pobudo letno nameni vsaj 8 milijonov EUR, kar bo ozemljem olajšalo izvajanje nove strategije EU za biotsko raznovrstnost, v skladu s katero mora biti vsaj 30 % kopenskih in morskih območij zaščitenih; predlaga, da se izvede ocena učinka, s katero bi ocenili možnosti za izvajanje programa Natura 2000 v najbolj oddaljenih francoskih regijah, da bi se opredelili najprimernejši instrumenti za varstvo biotske raznovrstnosti in okolja v teh regijah;

63.

ponovno potrjuje zavezanost cilju, da se doseže energijska neodvisnost najbolj oddaljenih regij, in odločno podpira cilj, da se v najbolj oddaljenih regijah doseže 100-odstotni delež energije iz obnovljivih virov, tako da se postopno ukine uporaba fosilnih goriv in okrepi vse večji potencial trajnostnih in obnovljivih virov energije, tudi na odprtem morju, v skladu s Pariškim sporazumom in evropsko zavezo, da se najpozneje do leta 2050 doseže ogljična nevtralnost, podnebni cilji pa do leta 2030;

64.

poziva k podpori za povečanje energijske učinkovitosti stavb v najbolj oddaljenih regijah; poudarja, da je treba upoštevati posebne okoliščine in ovire pri dostopnosti materialov, certificiranih za ta namen; ponovno poudarja pomen Sklada za pravični prehod in mehanizma REACT-EU, ki zagotavljata sredstva za prehode v najbolj oddaljenih regijah;

E. Povezano in ovrednoteno krožno gospodarstvo

65.

poudarja, da morajo biti krožno gospodarstvo, cilj ničelnega onesnaževanja, energijska učinkovitost in ohranjanje biotske raznovrstnosti temeljna načela te nove strategije za najbolj oddaljene regije in morajo voditi k bolj trajnostnim praksam za zaščito zemljišč, gospodarski razvoj, zaposlovanje in kohezijo;

66.

poziva Komisijo, naj predlaga zanesljivo podporo za najbolj oddaljene regije, namenjeno spodbujanju novega trajnostnega gospodarskega modela, s strukturnimi pobudami za razvoj krožnega gospodarstva in spodbujanje zaposlovanja ter novih zelenih poklicev;

67.

poudarja, da je treba krožno gospodarstvo vključiti v politike ravnanja z odpadki v najbolj oddaljenih regijah; priporoča, da se v teh regijah zagotovijo inovativne rešitve za zmanjšanje in predelavo odpadkov; opozarja, da je ravnanje z odpadki v najbolj oddaljenih regijah zapleteno in drago, zato je potrebno podpreti naložbe v infrastrukturo, da bi se spodbudil prehod na krožno gospodarstvo;

68.

Komisijo poziva tudi, naj v najbolj oddaljenih regijah ustanovi center za boj proti onesnaževanju morja ter s tem podpre razvoj infrastrukture za zbiranje in predelavo morskih odpadkov;

69.

poziva Komisijo, naj – sledeč dosežkom v programu Obzorje 2020 – v okviru programa Obzorje Evropa objavi povabila k oddaji prijav za znanstvenoraziskovalne projekte, namenjene najbolj oddaljenim regijam;

NASLOV 4: Prilagajanje izzivom in priložnostim globaliziranega sveta

70.

poudarja, da imajo najbolj oddaljene regije velik potencial in posebne prednosti, ki lahko koristijo celotni Uniji, ter da se mora Evropa zanašati na te regije in na njihovo sodelovanje z državami v njihovi soseščini pri spodbujanju svojih demokratičnih vrednot ter okoljskih in socialnih ciljev;

71.

poziva Komisijo, naj pripravi in spodbuja makroregionalne strategije za najbolj oddaljene regije na njihovih geografskih območjih, pri tem pa preuči vse možnosti za boljše usklajevanje sočasnih dejavnosti iz različnih skladov EU v praksi (npr. Evropski sklad za regionalni razvoj, sklep o čezmorskih državah in ozemljih ter Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa);

72.

poleg tega poziva Komisijo, naj v makroregionalni strategiji za Atlantik upošteva najbolj oddaljene regije in vanjo vključi teme, ki bodo bolj prilagojene tem regijam;

73.

spodbuja uvedbo nove komponente v novem programu INTERREG, namenjene sodelovanju z najbolj oddaljenimi regijami;

74.

poudarja, da je treba okrepiti, spodbuditi in si prizadevati za razvoj projektov sodelovanja med različnimi najbolj oddaljenimi regijami, da bi izkoristili prednosti njihovega geostrateškega in geoekonomskega položaja ter izmenjali najboljše prakse;

A. Poštena in prilagojena konkurenčna politika

75.

poudarja, da je treba gospodarstva najbolj oddaljenih regij zaščititi pred agresivnimi poslovnimi praksami, kot so trgi za odprodajo in zloraba monopolnega položaja;

76.

poziva Komisijo, naj pri izvajanju politike konkurence ustrezno upošteva posebnosti najbolj oddaljenih regij, zlasti oddaljenost od evropske celine in majhnost trgov, ter poudarja, kako koristna so odstopanja na področju državnih pomoči za najbolj oddaljene regije;

77.

pozdravlja prilagoditev zakonodaje EU o državni pomoči kriznim razmeram zaradi COVID-19; poziva Komisijo, naj preuči, ali je treba nekatere od teh izrednih ukrepov za najbolj oddaljene regije trajno ohraniti, skupaj z ohranitvijo ukrepov, ki so za te regije že vključeni v uredbo o splošnih skupinskih izjemah (12) in smernice o regionalni državni pomoči;

78.

poziva k oblikovanju posebnega statusa za podjetja v najbolj oddaljenih regijah, da bi povečali njihovo konkurenčnost, zlasti na njihovem regionalnem območju;

B. Promet in odpravljanje izoliranosti

79.

potrjuje, da so najbolj oddaljene regije v slabšem položaju zaradi resnih omejitev, povezanih z oddaljenostjo, nizko povezljivostjo, odvisnostjo od pristanišč in letališč ter orografijo; meni, da je treba v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj in Instrumenta za povezovanje Evrope vzpostaviti prometno politiko, ki bo v celoti prilagojena dejanskim razmeram v najbolj oddaljenih regijah; poleg tega poziva Komisijo, naj pripravi program POSEI za promet kot dodatno orodje za izravnavo nakopičenih ovir in izgub;

80.

poudarja, da je treba okrepiti in razviti pomorske in zračne povezave med najbolj oddaljenimi regijami in znotraj teh regij, pa tudi z evropsko celino in sosednjimi tretjimi državami, in jim pomagati na poti iz izoliranosti;

81.

poudarja, da je treba v teh regijah spodbujati uporabo bolj trajnostnih prevoznih sredstev, ki manj onesnažujejo, in dati prednost alternativam fosilnih goriv;

82.

podpira evropsko zavezanost zelenemu pomorskemu prometu in inovativnim pristaniškim dejavnostim, da bi zmanjšali ogljični in okoljski odtis v EU, ter poziva, naj imajo od nje koristi tudi najbolj oddaljene regije;

83.

poudarja, da je treba zmanjšati stroške prevoza potnikov in tovora, da bi zagotovili načelo ozemeljske kontinuitete in kohezije ter enake možnosti za vse državljane; poziva k upravljanju cen zračnega prevoza (v te regije in iz njih), kopenskega prevoza (notranjega in med mesti) in pomorskega prometa (med regijami in med otoki); meni, da bi bilo treba v sistemu trgovanja z emisijami CO2 za pomorski in zračni promet predvideti odstopanja za najbolj oddaljene regije, po potrebi pa tudi finančne in tehnične spodbude;

84.

poziva Komisijo, naj v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope objavi poseben razpis in prilagodi merila za upravičenost za najbolj oddaljene regije, da bo mogoče podpreti infrastrukturo za oskrbo z alternativnimi in trajnostnimi gorivi v glavnih regionalnih pristaniščih ter za mobilnost v mestih in letalstvo;

85.

poleg tega jo poziva, naj v revizijo Uredbe (EU) št. 1315/2013 o vseevropskem prometnem omrežju (13) vključi razsežnost najbolj oddaljenih regij, in sicer naj zagotovi povezavo med jedrnim in celovitim omrežjem ter zrahlja konceptualni okvir za pomorske avtoceste;

86.

meni, da mora Komisija zagotoviti tehnično podporo, da bi najbolj oddaljenim regijam olajšala dostop do evropskih sredstev, zlasti za projekte, povezane z zelenim dogovorom in izgradnjo večje infrastrukture v okviru programa InvestEU;

C. Digitalni in vesoljski sektor

87.

pozdravlja predlog programa za digitalno Evropo, ki podpira večjo povezljivost in boljša digitalna znanja in spretnosti v najbolj oddaljenih regijah; poziva Komisijo, naj zagotovi potrebno tehnično podporo za vzpostavitev evropskih vozlišč za digitalne inovacije v najbolj oddaljenih regijah, kot je predvideno v programu za digitalno Evropo;

88.

poudarja, da je treba zagotoviti digitalno povezljivost najbolj oddaljenih regij v skladu z evropsko digitalno agendo, ki bo služila kot orodje za gospodarski razvoj in enake možnosti v globaliziranem in močno digitaliziranem svetu;

89.

opozarja, da sateliti zagotavljajo neprekinjeno in zelo visokozmogljivo povezljivost, ki je bistvena za premostitev digitalnega razkoraka, zlasti v najbolj oddaljenih regijah; zato poziva Komisijo, naj posodobi evropsko vesoljsko strategijo s posebnimi ukrepi za najbolj oddaljene regije;

D. Trgovinska politika

90.

poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo najbolj oddaljene regije v celoti izkoristile mednarodne sporazume (sporazume o gospodarskem partnerstvu, sporazume o prosti trgovini), sklenjene med EU in tretjimi državami, in sicer z ustanovitvijo projektne skupine za vpliv trgovinske politike na najbolj oddaljene regije, ki bi učinkovito združevala najbolj oddaljene regije in vključevala tudi predstavnike sektorjev iz najbolj oddaljenih regij;

91.

Komisijo poziva tudi, naj izvede študijo, v kateri bo ocenila kumulativne učinke trgovinskih sporazumov s tretjimi državami na družbeno-gospodarski razvoj najbolj oddaljenih regij;

92.

vztraja, da morajo biti trgovinski sporazumi s tretjimi državami skladni z evropskimi okoljskimi in socialnimi standardi, ter se zavzema, da bi se skladnost s temi sporazumi zagotovila z učinkovitimi in operativnimi ukrepi;

93.

ugotavlja, da lahko vse številnejši trgovinski sporazumi s tretjimi državami, ki pridelujejo enake kmetijske proizvode za izvoz kot najbolj oddaljene regije, vendar pod drugačnimi socialnimi in okoljskimi pogoji, povzročijo izkrivljanje konkurence in spremenijo porazdelitev trga, saj ogrožajo konkurenčnost proizvajalcev teh proizvodov iz EU;

94.

poziva k ugodnejši obravnavi proizvodov iz najbolj oddaljenih regij v vseh pogajanjih o ponovni sklenitvi sporazumov o gospodarskem partnerstvu in sporazumov o prosti trgovini, da bi dosegli pravično ravnovesje med zaščito občutljivih kmetijskih proizvodov in ofenzivnimi interesi Unije, med drugim z zaščitnimi klavzulami, ustreznimi prehodnimi obdobji in kvotami ter, v nekaterih primerih, izključitvijo najbolj občutljivih proizvodov, kot so posebni sladkorji;

95.

želi spomniti na skupno izjavo treh institucij, priloženo uredbi o mehanizmu za stabilizacijo ob pristopu Ekvadorja k sporazumu med EU ter Perujem in Kolumbijo, v kateri je predvideno, da bo Komisija preučila razvoj trga po izteku mehanizma in da bo po posvetovanju z zainteresiranimi stranmi posredovala, če bi se poslabšal položaj evropskih proizvajalcev banan;

96.

priporoča, naj glavni uradnik za trgovinsko skladnost izvaja posebne preglede, da bi preprečil diskriminatorne okoliščine za najbolj oddaljene regije, in poziva k uporabi načela skladnosti za uvoz ekoloških proizvodov iz tretjih držav;

E. Spodbujanje kulturnega razvoja

97.

poudarja, da so najbolj oddaljene regije ambasadorji, ki širijo območje vpliva EU, ter da zaradi svoje bližine in neposrednih odnosov z velikim številom tretjih držav predstavljajo resnično priložnost za zunanjo politiko Unije;

98.

opozarja na prednosti, ki jih imajo nekatere najbolj oddaljene regije v Atlantiku zaradi geostrateškega položaja in zgodovinskih odnosov z ameriško celino in karibskimi otoškimi državami; priporoča, da Unija izkoristi privilegirani položaj teh ozemelj za spodbujanje svojih mednarodnih odnosov v regiji;

99.

opozarja, da je kultura steber osebnega razvoja in vzajemne obogatitve; meni, da je treba bolje podpreti izmenjave na področju kulture;

100.

poziva k zaščiti in podpori regionalnih jezikov najbolj oddaljenih regij, ki so tako kulturno bogastvo kot sredstvo za makroregionalno povezovanje in izmenjavo;

F. Migracijska politika

101.

z zaskrbljenostjo ugotavlja učinek, ki ga imajo migracijski tokovi v najbolj oddaljenih regijah; je zaskrbljen zaradi položaja mladoletnih migrantov brez spremstva v najbolj oddaljenih regijah in poziva k uporabi najvišjih humanitarnih standardov sprejema, prilagojenih tem mladoletnikom; poudarja, da je nujen human pristop, s katerim bo mogoče zagotoviti učinkovito upravljanje migracijskih tokov v skladu z novim paktom o migracijah in azilu ter z vrednotami EU;

102.

poziva k mobilizaciji virov iz Sklada za azil, migracije in vključevanje ter k vzpostavitvi posebnih dodatnih skladov, ki bodo zagotavljali večjo podporo državam članicam, katerih najbolj oddaljene regije so pod hudim migracijskim pritiskom;

o o

103.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropskemu odboru regij, državam članicam ter konferenci predsednikov najbolj oddaljenih regij.

(1) UL C 316, 6.8.2021, str. 2.

(2) UL C 270, 7.7.2021, str. 2.

(3) UL C 28, 27.1.2020, str. 40.

(4) UL C 232, 16.6.2021, str. 28.

(5) UL C 334, 19.9.2018, str. 168.

(6) UL C 298, 23.8.2018, str. 92.

(7) UL C 285, 29.8.2017, str. 58.

(8) UL C 258 E, 7.9.2013, str. 1.

(9) https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/demography_report_2020_n.pdf

(10) https://ec.europa.eu/eurostat/cache/RCI/#?vis=outermost.population&lang=en

(11) Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L 198, 22.6.2020, str. 13).

(12) Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L 187, 26.6.2014, str. 1).

(13) UL L 348, 20.12.2013, str. 1.

Top

Choose the experimental features you want to try