EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 31.5.2021

COM(2021) 294 final

2021/0138(NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o spremembi Priporočila Sveta (EU) 2020/1475 z dne 13. oktobra 2020 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19

(Besedilo velja za EGP)

OBRAZLOŽITVENI MEMORANDUM

1.OZADJE PREDLOGA

•Razlogi za predlog in njegovi cilji

Da bi zagotovil dobro usklajen, predvidljiv in pregleden pristop k sprejetju omejitev prostega gibanja, je Svet 13. oktobra 2020 sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 1 . S priporočilom Sveta se je določil usklajen pristop v zvezi z naslednjimi ključnimi točkami: uporaba skupnih meril in pragov pri odločanju, ali naj se uvedejo omejitve prostega gibanja, zemljevid tveganja za prenos COVID-19, ki ga pripravlja in objavlja Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) 2 na podlagi dogovorjenih barvnih oznak, in usklajen pristop k morebitnim ukrepom, ki se lahko ustrezno uporabljajo za osebe, ki potujejo med območji, odvisno od stopnje tveganja za prenos na teh območjih.

Pomembno je, da se prizadeva za nemoteno uvedbo digitalnega potrdila EU o COVID-19. V ta namen Komisija priporoča, naj države članice v največji možni meri izkoristijo obstoječe možnosti, ki so jim na voljo v skladu z nacionalnim pravom, da bi že pred začetkom uporabe uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19 začele izdajati potrdila na podlagi tehničnih specifikacij, ki so jih razvile v mreži e-zdravje 10 . Če nacionalno pravo določa preverjanje potrdil o COVID-19, bi jih imetniki digitalnih potrdil EU o COVID-19 pri potovanju lahko uporabljali že pred začetkom uporabe navedene uredbe. Komisija ta proces podpira z vzpostavitvijo osrednjega dela digitalnega potrdila EU o COVID-19, portala EU z javnimi ključi, potrebnimi za preverjanje digitalnega potrdila EU o COVID-19. Glede na to, da se prek portala EU ne izmenjujejo osebni podatki, bi države članice njegovo funkcionalnost že lahko uporabljale.

Poleg tega bi bilo treba Priporočilo (EU) 2020/1475 prilagoditi, da se upošteva sprejetje Priporočila Sveta (EU) 2021/816 o spremembi Priporočila (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve 11 , vključno s povišanjem praga pri stopnji skupno sporočenih primerov COVID-19 v 14-dnevnem obdobju s 25 na 75.

Hkrati je treba pozorno spremljati različice SARS-CoV-2. ECDC redno ocenjuje nove dokaze o različicah, odkritih z epidemiološkimi podatki, presejanjem genomskih različic, ki temelji na pravilih, ali drugimi znanstvenimi viri 12 . To zajema zlasti „skrb vzbujajoče različice“, za katere so na voljo jasni dokazi o znatnem vplivu na prenosljivost, resnost in/ali imunost in ki verjetno lahko vplivajo na epidemiološko stanje v EU/EGP. Zajema tudi „pozornost vzbujajoče različice“, za katere so na voljo dokazi o genomskih lastnostih, epidemiološki dokazi ali dokazi in vitro, ki bi lahko pomenili znaten vpliv na prenosljivost, resnost in/ali imunost, ter bi zato lahko dejansko vplivale na epidemiološko stanje v EU/EGP.

ECDC s preglednico različic SARS-CoV-2 („SARS-CoV-2 variants dashboard“) 13 , ki jo daje na voljo, omogoča pregled deleža skrb ali pozornost vzbujajočih različic v EU/EGP, ki vključuje tudi obseg sekvenciranja. Države članice bi te informacije morale upoštevati pri odločanju o uvedbi omejitev prostega gibanja. Za pridobivanje pravočasnih in točnih informacij o pojavljanju in razširjenosti skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2 je pomembno, da države članice izpolnjujejo priporočila ECDC v zvezi z obsegom sekvenciranja, ki mora v skladu s Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu o enotnem pristopu k boju proti COVID-19 znašati vsaj 10 % ali 500 sekvenciranj pozitivnih primerov SARS-CoV-2 14 .

Kakor je določeno v pravilih o digitalnem potrdilu EU o COVID-19, bi morale imeti države članice možnost, da ponovno uvedejo omejitve za imetnike potrdil, vključno z imetniki potrdil o cepljenju ali preboleli bolezni, če se na primer epidemiološko stanje v državi članici ali regiji države članice hitro poslabša. Ta „zasilna zavora“ je namenjena zlasti preprečevanju širjenja skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2.

•Skladnost z veljavnimi predpisi s področja zadevne politike

•Skladnost z drugimi politikami Unije

2.PRAVNA PODLAGA, SUBSIDIARNOST IN SORAZMERNOST

•Pravna podlaga

•Subsidiarnost (za neizključno pristojnost)

•Sorazmernost

3.REZULTATI NAKNADNIH OCEN, POSVETOVANJ Z DELEŽNIKI IN OCEN UČINKA

•Naknadne ocene/preverjanja primernosti obstoječe zakonodaje

•Posvetovanja z deležniki

•Ocena učinka

•Temeljne pravice

4.PRORAČUNSKE POSLEDICE

2021/0138 (NLE)

Predlog

PRIPOROČILO SVETA

o spremembi Priporočila Sveta (EU) 2020/1475 z dne 13. oktobra 2020 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19

(Besedilo velja za EGP)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zlasti člena 21(2), člena 168(6) ter prvega in drugega stavka člena 292 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Evropske komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)Dne 13. oktobra 2020 je Svet sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 15 . V Priporočilu (EU) 2020/1475 je bil vzpostavljen usklajen pristop glede naslednjih ključnih točk: uporaba skupnih meril in pragov pri odločanju, ali naj se uvedejo omejitve prostega gibanja, kartiranje tveganja za prenos COVID-19 na podlagi dogovorjenih barvnih oznak in usklajen pristop k morebitnim ukrepom, ki se lahko ustrezno uporabljajo za osebe, ki potujejo med območji, odvisno od stopnje tveganja za prenos na teh območjih.

(2)Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni z uporabo meril in pragov iz Priporočila (EU) 2020/1475 enkrat tedensko objavlja zemljevid držav članic, razčlenjen po regijah, da bi državam članicam pomagal pri odločanju 16 .

(3)Kot je določeno v uvodni izjavi 15 Priporočila (EU) 2020/1475, bi morala Komisija ob pomoči Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni glede na spreminjajoče se epidemiološko stanje redno ocenjevati merila, potrebe po podatkih in pragove iz Priporočila, vključno s tem, ali bi bilo treba upoštevati druga merila ali prilagoditi pragove, ter svoje ugotovitve posredovati Svetu v preučitev, skupaj s predlogom za spremembo Priporočila.

(4)Ob upoštevanju predloga Komisije in glede na zelo visoko raven prenosa v skupnosti, ki bi lahko bila povezana s povečano prenosljivostjo novih skrb vzbujajočih različic SARS-CoV-2, je Svet 1. februarja 2021 sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2021/119 o spremembi Priporočila (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 17 .

(5)Države članice lahko v skladu s pravom Unije omejijo temeljno pravico do prostega gibanja iz razlogov javnega zdravja. Vse omejitve prostega gibanja oseb znotraj Unije, ki se uvedejo zaradi omejevanja širjenja SARS-CoV-2, bi morale temeljiti na konkretnih in omejenih razlogih javnega interesa, tj. varovanju javnega zdravja. Take omejitve se morajo uporabljati v skladu s splošnimi načeli prava Unije, zlasti načeloma sorazmernosti in nediskriminacije. Sprejeti ukrepi bi zato morali imeti strogo omejeno področje in trajanje uporabe v skladu s prizadevanji za ponovno vzpostavitev prostega gibanja v Uniji ter ne bi smeli presegati tistega, kar je nujno potrebno za varovanje javnega zdravja. Poleg tega bi morali biti taki ukrepi skladni z ukrepi, ki jih je sprejela Unija za zagotavljanje prostega pretoka blaga in bistvenih storitev na notranjem trgu, vključno s prostim pretokom medicinske opreme ter medicinskega in zdravstvenega osebja prek mejnih prehodov z „zelenimi voznimi pasovi“ iz Sporočila Komisije z dne 23. marca 2020 o izvajanju zelenih voznih pasov iz Smernic glede ukrepov za upravljanje meja za zaščito zdravja in zagotovitev razpoložljivosti blaga in bistvenih storitev 18 .

(6)Da bi se olajšalo uresničevanje pravice do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, sta se Evropski parlament in Svet 20. maja 2021 dogovorila o vzpostavitvi evropskega digitalnega potrdila EU o COVID-19, skupnega okvira za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19. Digitalno potrdilo EU o COVID-19 naj bi pripomoglo k lajšanju postopne in usklajene odprave omejitev prostega gibanja, ki so bile v skladu s pravom Unije uvedene za omejitev širjenja virusa SARS-CoV-2. Olajševanje prostega gibanja je eden od ključnih predpogojev za začetek okrevanja gospodarstva.

(7)Svet je 20. maja 2021 sprejel Priporočilo Sveta (EU) 2021/816 o spremembi Priporočila (EU) 2020/912 o začasni omejitvi nenujnih potovanj v EU in morebitni odpravi te omejitve 19 , v katerem je državam članicam priporočil, naj zmanjšajo omejitve nenujnih potovanj v EU, zlasti za državljane tretjih držav, ki so že prejeli zadnji priporočeni odmerek cepiva proti COVID-19, za katerega je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta 20 . Poleg tega imajo države članice možnost, da nenujna potovanja v EU dovolijo državljanom tretjih držav, ki so prejeli zadnji priporočeni odmerek cepiva proti COVID-19, za katerega je bil zaključen postopek za uvrstitev na seznam SZO cepiv za nujno uporabo 21 . S Priporočilom (EU) 2021/816 je bil tudi zvišan prag stopnje skupno sporočenih primerov COVID-19 v 14-dnevnem obdobju, ki se uporablja za določitev seznama držav nečlanic EU, iz katerih bi bilo treba dovoliti nenujna potovanja. Hkrati Priporočilo (EU) 2021/816 določa mehanizem zasilne zavore za omejitev tveganja za vnos skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2 v EU, ki državam članicam omogoča hitro in usklajeno ukrepanje za začasno omejitev vseh potovanj iz prizadetih tretjih držav na absolutni minimum. Priporočilo 2020/1475 bi bilo treba ustrezno spremeniti, da se upošteva navedeni razvoj, vključno s spremembo praga stopnje skupno sporočenih primerov.

(8)Evropski svet je v sklepih z dne 25. maja 2021 22 izjavil, da bi se prizadevanja za zagotovitev usklajenega pristopa morala nadaljevati tudi pred poletjem. Evropski svet je v tem kontekstu pozdravil dogovor o digitalnem potrdilu EU o COVID-19 in pozval k hitremu izvajanju dogovora. Kot naslednji korak in zaradi olajševanja prostega gibanja v EU je pozval k spremembi Priporočila (EU) 2020/1475 do sredine junija. Evropski svet je pozdravil tudi sprejetje Priporočila (EU) 2021/816.

(9)[Uredba o digitalnem potrdilu EU o COVID-19] se bo začela uporabljati 1. julija 2021. Od tega datuma bodo cepljene ali testirane osebe oziroma osebe, ki so bolezen prebolele, lahko pridobile digitalno potrdilo EU o COVID-19, tudi če so bile cepljene pred datumom začetka uporabe [uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19] oziroma v okviru kliničnega preskušanja. Priporočilo 2020/1475 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti, da bi se kar najbolje izkoristil okvir za digitalno potrdilo EU o COVID-19. Digitalna potrdila EU o COVID-19 zagotavljajo varno izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni, zato bi morala biti potrdila, izdana v skladu z [uredbo o digitalnem potrdilu EU o COVID-19], glavno orodje v kontekstu potovanj znotraj EU.

(10)[Uredba o digitalnem potrdilu EU o COVID-19] določa šesttedensko obdobje postopnega uvajanja, da bi države članice, ki z datumom začetka uporabe navedene uredbe še ne morejo izdajati potrdil v obliki, ki je skladna z navedeno uredbo, lahko nadaljevale z izdajanjem potrdil, ki niso skladna z [uredbo o digitalnem potrdilu EU o COVID-19]. Med obdobjem postopnega uvajanja bi morale vse države članice priznavati taka potrdila, prav tako pa tudi potrdila, izdana pred datumom začetka uporabe [uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19], če le vsebujejo potrebne podatke. Za namen Priporočila 2020/1475 bi se morala torej tudi taka potrdila šteti za potrdila, izdana v skladu z [uredbo o digitalnem potrdilu EU o COVID-19].

(11)Poleg tega bi bilo treba osebam, ki nimajo digitalnega potrdila EU o COVID-19, zlasti ker so bile cepljene pred datumom začetka uporabe [uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19], omogočiti, da na kakršen koli drug razumen način dokažejo, da bi morale biti izvzete iz omejitev prostega gibanja, kakor so v zadevni državi članici izvzeti imetniki takih potrdil.

(12)Prizadevati bi si bilo treba za nemoteno uvedbo digitalnega potrdila EU o COVID-19. V ta namen bi morale države članice v največji možni meri izkoristiti obstoječe možnosti za izdajanje potrdil o COVID-19, ki so jim na voljo v skladu z nacionalnim pravom, da bi začele že pred začetkom uporabe [uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19] izdajati potrdila v obliki, ki je skladna z Uredbo, in sicer na podlagi tehničnih specifikacij, ki so jih države članice razvile v mreži e-zdravje 23 . Če nacionalno pravo določa preverjanje potrdil o COVID-19, bi jih imetniki digitalnih potrdil EU o COVID-19 pri potovanju že lahko uporabljali. Komisija ta proces podpira z vzpostavitvijo osrednjega dela digitalnega potrdila EU o COVID-19, portala EU z javnimi ključi, potrebnimi za preverjanje digitalnega potrdila EU o COVID-19. Glede na to, da se prek portala EU ne izmenjujejo nikakršni osebni podatki, bi ga države članice lahko začele uporabljati že pred začetkom uporabe [uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19].

(13)Stopnja skupno sporočenih primerov COVID-19 v 14-dnevnem obdobju v EU/EGP se močno in vztrajno znižuje, večinoma v povezavi s tem, da se po vsej Uniji število cepljenih oseb občutno povečuje. Skupni delež odraslih, starih 18 let ali več, ki so prejeli vsaj en odmerek cepiva, je 27. maja 2021 dosegel 42,8 %, delež odraslih, starih 18 let ali več, ki so polno cepljeni, pa je doseglo 18,9 %. Pomembno je, da je precepljenost dosegla visoko raven med prednostnimi skupinami, kot so osebe, stare 80 let ali več, in zdravstveni delavci 24 . Pri odločanju o uporabi omejitev bi morale države članice upoštevati raven zaščite, ki jo zagotavlja višja precepljenost, zlasti med ciljnimi skupinami.

(14)Glede na ta pozitiven razvoj so države članice začele postopno odpravljati omejitve, ki so jih v zvezi s potovanji in drugimi dejavnostmi sprejele, da bi omejile širjenje virusa SARS-CoV-2. Da bi to storile na varen način, številne države članice uporabljajo potrdila o COVID-19, ki zajemajo cepljenje, rezultate testa in/ali prebolelo bolezen. Da bi se uskladila prizadevanja za postopno odpravo omejitev prostega gibanja, ki so bile sprejete v skladu s pravom Unije, da bi se omejilo širjenje virusa SARS-CoV-2, bi bilo treba spremeniti Priporočilo (EU) 2020/1475. Ob upoštevanju razlik v epidemiološkem stanju med območji, ki so označena z različnimi barvami v skladu s Priporočilom (EU) 2020/1475, in da bi se osebam, ki potujejo znotraj Unije, zagotovila večja jasnost in gotovost, bi bilo treba dodatno pojasniti omejitve, ki bi jih lahko države članice uporabile na podlagi svojih postopkov odločanja.

(15)Glede na nizko stopnjo okužbe na območjih, opredeljenih kot „oranžna“, se osebam, ki prihajajo s takih območij, ne bi smela naložiti karantena ali samoizolacija. Vendar bi države članice od takih potnikov lahko zahtevale, da opravijo test na okužbo s SARS-CoV-2, ali jim ob prihodu ponudile testiranje.

(16)Da bi se potovanje znotraj Unije poenostavilo, bi bilo treba določiti standardna obdobja veljavnosti testov na okužbo s SARS-CoV-2, tudi ob upoštevanju skorajšnje uvedbe interoperabilnega digitalnega potrdila EU o COVID-19. Večina držav članic že določa, da bi moral biti vzorec za molekularni amplifikacijski test nukleinske kisline (NAAT), da bi bil veljaven, odvzet največ 72 ur pred prihodom. Krajše obdobje veljavnosti, tj. največ 48 ur, je upravičeno za hitre antigenske teste, navedene v Prilogi I k skupnemu seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19, o katerem se je dogovoril Odbor za zdravstveno varnost 25 , če država članica take teste za namene potovanja sprejema. V obeh primerih bi morali teste izvajati zdravstveni delavci ali usposobljeno osebje za testiranje.

(17)Kakor je poudarjeno v [uredbi o digitalnem potrdilu EU o COVID-19], se države članice spodbujajo, naj zagotovijo cenovno in široko dostopne možnosti testiranja, da bi olajšale uveljavljanje pravice do prostega gibanja, pri čemer je treba upoštevati, da vsi prebivalci še niso imeli priložnosti za cepljenje. Uporaba hitrih antigenskih testov bi olajšala izdajo potrdil o rezultatih testov na cenovno dostopen način. Komisija je izjavila tudi, da bo za podporo državam članicam pri zagotavljanju cenovno dostopnih testov mobilizirala 100 milijonov EUR.

(18)Osebe, ki prihajajo z območij, ki so opredeljena kot „rdeča“, bi še vedno morale v karanteno ali samoizolacijo, razen če imajo potrdilo o testiranju, ki ustreza merilom obdobij veljavnosti. Od oseb, ki takega potrdila o testiranju nimajo, bi se ob prihodu lahko zahtevalo, da opravijo test na okužbo s SARS-CoV-2 in da po potrebi odidejo v karanteno ali samoizolacijo, dokler rezultat njihovega testa ne bi bil negativen.

(19)Obvezna karantena ali samoizolacija, ki se naloži osebam, ki prihajajo iz drugih držav članic, predstavlja znatno omejitev pravice do prostega gibanja. Odrejena bi morala biti le, kadar je to nujno potrebno za varovanje javnega zdravja, na primer ker zadevna oseba prihaja z območja, ki je opredeljeno kot „rdeče“, in nima potrdila o testu na okužbo s SARS-CoV-2, oziroma ker prihaja z območja, ki je opredeljeno kot „temno rdeče“, ali z območja, s katerega se poroča o veliki razširjenosti skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2. Osebam, ki jim je odrejena karantena ali samoizolacija zaradi potovanja, bi bilo treba omogočiti, da karanteno ali samoizolacijo skrajšajo, če je njihov rezultat testiranja pet do sedem dni po prihodu negativen, razen če se medtem pri njih pojavijo simptomi COVID-19.

(20)Različice SARS-CoV-2 še naprej vzbujajo skrb in bi jih morale države članice pri določanju omejitev prostega gibanja v okviru odziva na pandemijo COVID-19 upoštevati. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni redno ocenjuje nove dokaze v zvezi z različicami, odkritimi z epidemiološkimi podatki, presejanjem genomskih različic, ki temelji na pravilih, ali drugimi znanstvenimi viri 26 . To zajema zlasti skrb vzbujajoče različice, za katere so na voljo jasni dokazi o znatnem vplivu na prenosljivost, resnost in/ali imunost, ki bi lahko vplival na epidemiološke razmere v EU/EGP, in tudi pozornost vzbujajoče različice, za katere so na voljo dokazi o genomskih lastnostih, epidemiološki dokazi ali dokazi in vitro, ki bi lahko pomenili znaten vpliv na prenosljivost, resnost in/ali imunost, ter bi zato dejansko lahko vplivali na epidemiološko stanje v EU/EGP. Za zagotovitev pregleda nad deležem skrb oziroma pozornost vzbujajočih različic v EU/EGP skupaj z obsegom sekvenciranja Center za preprečevanje in obvladovanje bolezni objavlja preglednico različic SARS-CoV-2 27 . Za pridobivanje pravočasnih in točnih informacij o pojavljanju in razširjenosti skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2 Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni priporoča, da države članice izvajajo priporočeni obseg sekvenciranja, in sicer vsaj 10 % ali 500 sekvenciranj pozitivnih primerov SARS-CoV-2 na teden, kot je bilo navedeno tudi v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu o enotnem pristopu k boju proti COVID-19 28 . Nezadosten obseg sekvenciranja bi lahko pomenil slabe zmožnosti za odkritje krožečih skrb vzbujajočih različic, še preden bi te lahko vplivale na epidemiološke razmere.

(21)Zato je primerno, da se še naprej močno odsvetujejo vsa nenujna potovanja na območja, ki so opredeljena kot „temno rdeča“, in z njih, na območja z veliko razširjenostjo skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2, zlasti različic, ki povečujejo prenosljivost, resnost poteka bolezni ali vplivajo na učinkovitost cepiva, in z njih, ter na območja z neznano razširjenostjo zaradi nezadostnega obsega sekvenciranja in z njih.

(22)Glede na sedanje in še vedno razvijajoče se znanstvene dokaze kaže, da je pri osebah, ki so bile cepljene, in pri osebah, ki so prebolele COVID-19 v preteklih šestih mesecih, tveganje, da bi širile okužbo s SARS-CoV-2, manjše. Prosto gibanje oseb, ki glede na trdne znanstvene dokaze ne predstavljajo znatnega tveganja za javno zdravje, na primer zato, ker so imune in ne morejo prenašati virusa SARS-CoV-2, ne bi smelo biti omejeno, saj take omejitve ne bi bile potrebne za dosego cilja varovanja javnega zdravja. Kadar epidemiološke razmere to dopuščajo, za te osebe ne bi smele veljati dodatne omejitve prostega gibanja, povezane s pandemijo COVID-19, kot so s potovanjem povezano testiranje na okužbo s SARS-CoV-2 oziroma s potovanjem povezana samoizolacija ali karantena, razen če so takšne dodatne omejitve glede na najnovejše razpoložljive znanstvene dokaze skladne s previdnostnim načelom, potrebne in sorazmerne za varovanje javnega zdravja ter nediskriminatorne.

(23)Številne države članice že izvzemajo ali nameravajo izvzeti cepljene osebe iz omejitev prostega gibanja v Uniji, prihodnja uvedba interoperabilnega digitalnega potrdila EU o COVID-19 pa bo potnikom olajšala dokazovanje, da so bili cepljeni. V skladu z začasnimi smernicami glede koristi polnega cepljenja proti COVID-19 za prenos in glede posledic za blažilne ukrepe v zunajbolnišničnem okolju, ki jih je 21. aprila 2021 objavil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni 29 , se lahko zahteva po testiranju potnikov in odredba karantene potnikom, kadar se izvaja, opusti ali spremeni za polno cepljene posameznike, če v državi izvora ni skrb ali pozornost vzbujajočih različic ali pa jih kroži le malo. Razlog za to je, da se verjetnost, da bo polno cepljen potnik pomenil tveganje nadaljnjega prenosa COVID-19, ocenjuje za zelo majhno, razen če to verjetnost povečujejo dejavniki, kot je visoka razširjenost skrb ali pozornost vzbujajočih različic. Zato se za posameznike, ki so polno cepljeni s cepivom proti COVID-19, za katero je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, ne bi smelo zahtevati dodatno s potovanjem povezano testiranje na okužbo s SARS-CoV-2 oziroma s potovanjem povezana samoizolacija ali karantena, kadar se gibljejo znotraj Unije. Hkrati bi bilo treba v trenutnih epidemioloških razmerah v EU/EGP na javnih mestih in ob večjih zbiranjih, tudi med potovanjem, ohraniti blažilne ukrepe v zunajbolnišničnem okolju, kot so omejevanje fizičnih stikov, nošenje obraznih mask ter higiena rok in dihal, ne glede na cepljenost posameznika.

(24)Za poenostavitev potovanj znotraj Unije bi bilo treba vzpostaviti skupno razumevanje pogojev, pod katerimi bi bilo treba cepljene osebe izvzeti iz omejitev potovanj. Cepljene osebe bi bilo treba izvzeti iz omejitev, potem ko je minilo vsaj 14 dni po polnem cepljenju. Za osebe, ki so prejele drugi odmerek v seriji dveh odmerkov cepiva proti COVID-19, in osebe, ki so prejele cepivo v enkratnem odmerku, bi se moralo šteti, da so polno cepljene.

(25)Za hitro izvedbo cepljenja so nekatere države članice vzpostavile politike cepljenja čim več ljudi v skupinah z visokim tveganjem za hud potek bolezni COVID-19. Drugo priporočilo je, da bi bilo treba posameznikom, ki so bili predhodno okuženi s SARS-CoV-2, dati le en odmerek cepiva (pri cepivih z dvema odmerkoma). Glede na poročilo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni z dne 6. maja 2021 devet od 23 držav EU/EGP, ki so se odzvale, priporoča samo en odmerek za posameznike, ki so bili predhodno okuženi (za cepiva z dvema odmerkoma) 30 . Obstajajo novi dokazi, da pri posameznikih, ki so bili predhodno okuženi s SARS-CoV-2, en odmerek cepiva Comirnaty in cepiva proti COVID-19 Moderna (cepivi na osnovi mRNA) v primerjavi s posamezniki, ki še niso bili okuženi, povzroči podobne ali višje odzive protiteles ter limfocitov B in T. Poleg tega nekatere študije kažejo, da en odmerek cepiva pri predhodno okuženih posameznikih povzroči podobne odzive protiteles ter limfocitov B in T kot pri neokuženih posameznikih, ki so prejeli dva odmerka cepiva. Pojavljajo se tudi dokazi o višjih ravneh protiteles po enem odmerku cepiva Vaxzevria pri predhodno okuženih posameznikih v primerjavi s posamezniki, ki niso bili predhodno okuženi in so prejeli en odmerek, in zdi se, da en odmerek pri predhodno okuženih posameznikih povzroči podobne odzive protiteles kot pri neokuženih posameznikih, ki so prejeli dva odmerka cepiva. Brez poseganja v pristojnost držav članic, da določijo lastne strategije cepljenja, bi bilo treba tudi osebo, ki je prejela en odmerek cepiva proti COVID-19 (pri cepivih z dvema odmerkoma), za katero je bilo izdano dovoljenje za promet v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, potem ko je bila predhodno okužena s SARS-CoV-2, pri potovanju šteti za polno cepljeno, če je v potrdilu o cepljenju navedeno, da je bil program cepljenja po enkratnem odmerku zaključen.

(26)Države članice bi lahko odpravile omejitve tudi v drugih primerih. V skladu s prvim pododstavkom člena 5(5) [uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19], če države članice priznajo dokazilo o cepljenju, da bi dovolile izvzetje iz omejitev prostega gibanja tudi v drugih razmerah, na primer po cepljenju s prvim odmerkom v seriji dveh odmerkov cepiva, pod enakimi pogoji priznajo tudi potrdila o cepljenju za cepiva proti COVID-19, zajeta s prvim pododstavkom člena 5(5) navedene uredbe. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da iz istega razloga priznajo potrdila o cepljenju, izdana za cepivo proti COVID-19 iz drugega pododstavka člena 5(5) [uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19].

(27)Vse več dokazov podpira priporočilo, naj osebe, ki so prebolele laboratorijsko potrjeno okužbo s COVID-19, vsaj v prvih 180 dneh po prvem pozitivnem amplifikacijskem testu nukleinske kisline ne potrebujejo dodatnega s potovanjem povezanega testiranja na okužbo s SARS-CoV-2 oziroma s potovanjem povezane samoizolacije ali karantene pod pogojem, da se ohranijo blažilni ukrepi v zunajbolnišničnem okolju, kot so omejevanje fizičnih stikov, nošenje obraznih mask ter higiena rok in dihal. Na podlagi navedenega številne države članice že izvzemajo ali nameravajo izvzeti osebe, ki so bolezen prebolele, iz omejitev prostega gibanja v Uniji, skorjašnja uvedba interoperabilnega digitalnega potrdila EU o COVID-19 pa bo potnikom olajšala dokazovanje, da so po pozitivnem amplifikacijskem testu nukleinske kisline zaradi okužbe s SARS-CoV-2 bolezen preboleli.

(28)V skladu s previdnostnim pristopom bi bilo treba vzpostaviti mehanizem zasilne zavore, ki bi državam članicam omogočil, da bi od imetnikov potrdil o cepljenju ali potrdil o preboleli bolezni ponovno zahtevale, da opravijo testiranje na okužbo s SARS-CoV-2 in/ali gredo v karanteno/samoizolacijo, če bi se epidemiološke razmere v državi članici ali regiji znotraj države članice hitro poslabšale, zaradi česar bi bila država članica oziroma regija opredeljena kot „temno rdeča“ na podlagi točke 10, ali če bi bila zabeležena velika razširjenost skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2, ki povečujejo prenosljivost ali resnost poteka bolezni ali vplivajo na učinkovitost cepiva. Člen 11(2) [uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19] določa, da zadevna država članica v takih primerih ustrezno obvesti Komisijo in druge države članice, po možnosti 48 ur pred uvedbo takih novih omejitev. Za zagotovitev usklajevanja, zlasti kadar so vzrok za uvedene omejitve nove skrb ali pozornost vzbujajoče različice SARS-CoV-2, bi moral biti Svet v tesnem sodelovanju s Komisijo na podlagi teh informacij zadolžen za usklajen pregled razmer.

(29)Da se zagotovi celovitost potujočih družin, se od mladoletnikov, ki spremljajo svojega starša ali starše, ne bi smela zahtevati s potovanjem povezana karantena ali samoizolacija, če taka zahteva ni določena za starša ali starše, na primer zato, ker imajo potrdilo o cepljenju ali potrdilo o preboleli bolezni. Poleg tega bi bilo treba otroke, mlajše od 6 let, izvzeti iz zahteve po s potovanjem povezanem testiranju na okužbo s SARS-CoV-2.

(30)Sledenje stikom je osrednji steber boja proti širjenju virusa, zlasti v povezavi s pojavom novih različic. Hkrati je učinkovito in pravočasno sledenje stikom zahtevnejše, kadar ga je treba izvajati preko meja in za veliko število potnikov, ki potujejo tesno skupaj. V ta namen bi morale države članice razmisliti o tem, da bi od oseb, ki na njihovo ozemlje vstopajo s kolektivnimi prevoznimi sredstvi s predhodno dodeljenim sedežem ali kabino, zahtevale, da predložijo obrazec za lokalizacijo potnika (PLF) v skladu z zahtevami glede varstva podatkov, zlasti kadar se testirajo šele ob prihodu. Zato je konzorcij „EU Healthy Gateways“ razvil skupni digitalni obrazec za lokalizacijo potnika 31 , ki bi ga države članice lahko uporabljale. Države članice bi bilo treba spodbujati, naj se pridružijo platformi za izmenjavo obrazcev za lokalizacijo potnikov, ki je del sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja, da bi okrepile svoje zmogljivosti za čezmejno sledenje stikom za vse načine prevoza. Platforma za izmenjavo obrazcev za lokalizacijo potnikov bo omogočila varno, pravočasno in učinkovito izmenjavo podatkov med pristojnimi organi držav članic, tako da jim bo omogočila interoperabilno in samodejno pošiljanje informacij iz njihovih obstoječih nacionalnih digitalnih sistemov za obrazce za lokalizacijo potnikov in ustreznih epidemioloških informacij drugim pristojnim organom. V ta namen je Komisija 27. maja 2021 sprejela Izvedbeni sklep Komisije o spremembi Izvedbenega sklepa (EU) 2017/253 glede opozoril zaradi resnih čezmejnih nevarnosti za zdravje in za sledenje stikom v zvezi s potniki, identificiranimi prek obrazcev za lokalizacijo potnikov 32 .

(31)Države članice bi bilo treba spodbujati, naj objavijo ustrezne informacije tudi v strojno berljivi obliki, da bi deležnikom, kot so izvajalci storitev čezmejnega potniškega prevoza, olajšali obdelavo.

(32)Glede na spreminjajoče se epidemiološko stanje in nadaljnji napredek pri doseganju precepljenosti ter ob upoštevanju novih pomembnih znanstvenih dokazov, vključno s potrebo po vnovični imunizaciji, da se zagotovi zaščita pred novimi različicami, ali potrebo po rednih obnovitvenih odmerkih, bi morala Komisija ob pomoči Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni še naprej redno ocenjevati merila, potrebe po podatkih in pragove iz tega priporočila, vključno s tem, ali bi bilo treba upoštevati druga merila ali prilagoditi pragove, ter svoje ugotovitve posredovati Svetu v preučitev, po potrebi skupaj s predlogom za spremembo tega priporočila –

SPREJEL NASLEDNJE PRIPOROČILO:

Priporočilo Sveta (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 se spremeni:

1.v točki 8 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c) „stopnjo testiranja“, tj. število testov na COVID-19, opravljenih na 100 000 prebivalcev v zadnjem tednu;“;

2.v točki 8 se doda naslednja točka (d):

„(d) razširjenost skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2, o katerih poroča Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ob upoštevanju obsega sekvenciranja in njihove stopnje prenosa na območju EU/EGP.“;

3.v točki 10 se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

„(b) oranžno, če je stopnja skupno sporočenih primerov COVID-19 v 14-dnevnem obdobju nižja od 75, vendar je stopnja pozitivnih testov na COVID-19 4 % ali višja, oziroma če je stopnja skupno sporočenih primerov COVID-19 v 14-dnevnem obdobju med 25 in 150, vendar je stopnja pozitivnih testov na COVID-19 nižja od 4 %;

(c) rdečo, če je stopnja skupno sporočenih primerov COVID-19 v 14-dnevnem obdobju med 75 in 150 in stopnja pozitivnih testov na COVID-19 4 % ali višja, oziroma če je stopnja skupno sporočenih primerov COVID-19 v 14-dnevnem obdobju višja od 150, vendar nižja od 500;“;

4.v točki 13 se točke (b), (c) in (d) nadomestijo z naslednjim:

„(b) bi lahko države članice upoštevale dodatna merila in trende, vključno s precepljenostjo. Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni bo v ta namen tedensko zagotavljal podatke o velikosti populacije, stopnji hospitalizacije, stopnji sprejema na oddelke za intenzivno nego in stopnji umrljivosti, če so ti na voljo;

(c) bi morale države članice upoštevati tudi epidemiološko stanje na svojem ozemlju, vključno z razširjenostjo skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2, precepljenostjo, politikami testiranja, številom opravljenih testov in stopnjo pozitivnih testov ter drugimi epidemiološkimi kazalniki;

(d) bi morale države članice upoštevati strategije testiranja in posebno pozornost nameniti razmeram na območjih z visokimi stopnjami testiranja.“;

5.v točki 13 se črta točka (e);

6.vstavi se naslednja točka 13a:

„Z odstopanjem od točk 12, 15 in 16 bi morale države članice upoštevati razširjenost skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2, zlasti različic, ki povečujejo prenosljivost ali resnost bolezni ali vplivajo na učinkovitost cepiva, pa tudi obseg sekvenciranja in njihovo stopnjo prenosa na območju EU/EGP, ne glede na to, kako je zadevno območje opredeljeno. V ta namen bi morale države članice uporabiti podatke, ki jih objavi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, o skrb ali pozornost vzbujajočih različicah v EU/EGP 33 . Za pridobivanje pravočasnih in točnih informacij o pojavljanju in razširjenosti skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2 bi morale države članice izpolnjevati priporočila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni v zvezi z obsegom sekvenciranja, ki mora znašati vsaj 10 % ali 500 sekvenciranj pozitivnih primerov SARS-CoV-2 na teden.“;

7.točka 16a se nadomesti z naslednjim:

„Države članice bi morale močno odsvetovati vsa nenujna potovanja na območja, ki so opredeljena kot ‚temno rdeča‘ na podlagi točke 10, in z njih.

Države članice bi morale močno odsvetovati tudi vsa nenujna potovanja na območja z visoko razširjenostjo skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2 in z njih ter na območja z neznano razširjenostjo zaradi nezadostnega obsega sekvenciranja in z njih.

Hkrati bi si morale države članice prizadevati za preprečitev motenj nujnih potovanj, ohranitev nemotenega pretoka prometa v skladu s sistemom ‚zelenih voznih pasov“ ter za preprečitev motenj v dobavnih verigah ter gibanju delavcev in samozaposlenih, ki potujejo iz poklicnih ali poslovnih razlogov.“;

8.točka 17 se nadomesti z naslednjim:

„Države članice načeloma ne bi smele zavrniti vstopa osebam, ki potujejo iz drugih držav članic.

Države članice, ki menijo, da je potrebno, da na podlagi lastnih postopkov odločanja uvedejo omejitve prostega gibanja iz razlogov javnega zdravja, bi lahko od oseb, ki potujejo z območja, ki je opredeljeno kot „oranžno“ na podlagi točke 10, zahtevale, da imajo potrdilo o testiranju, izdano v skladu z [uredbo o digitalnem potrdilu EU o COVID-19], iz katerega je razviden negativen rezultat testa, ki je bil pridobljen

–največ 72 ur pred prihodom v primeru molekularnega testa za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline (NAAT) ali

–največ 48 ur pred prihodom v primeru hitrih antigenskih testov.

Od oseb, ki nimajo takega potrdila o testiranju, bi se lahko zahtevalo, da po prihodu opravijo test.

Države članice, ki menijo, da je potrebno, da na podlagi lastnih postopkov odločanja uvedejo omejitve prostega gibanja iz razlogov javnega zdravja, bi lahko od oseb, ki potujejo z območja, ki je opredeljeno kot „rdeče“ ali „sivo“ na podlagi točke 10, zahtevale, da gredo v karanteno/samoizolacijo v skladu s priporočili Odbora za zdravstveno varnost 34 , razen če imajo potrdilo o testiranju, izdano v skladu z [uredbo o digitalnem potrdilu EU o COVID-19], iz katerega je razviden negativen rezultat testa, ki je bil pridobljen

–največ 72 ur pred prihodom v primeru molekularnega testa za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline (NAAT) ali

–največ 48 ur pred prihodom v primeru hitrih antigenskih testov.

Karanteno/samoizolacijo, odrejeno za osebe, ki nimajo takega potrdila o testiranju, bi bilo treba odpraviti, če se po prihodu pridobi negativen rezultat testa, razen če se pri potniku pojavijo simptomi COVID-19.

Države članice bi si morale še bolj prizadevati za usklajevanje glede dolžine karantene/samoizolacije in nadomestnih možnosti. Spodbujati bi bilo treba razvoj testiranja, kadar koli je to mogoče in v skladu s strategijami, ki jih določijo države članice.

Test na okužbo s SARS-CoV-2, ki se zahteva v skladu s to točko, je lahko, kot ga določi ciljna država članica potovanja, bodisi molekularni test za dokaz prisotnosti pomnožene nukleinske kisline (NAAT) bodisi hitri antigenski test iz Priloge I k skupnemu seznamu hitrih antigenskih testov na COVID-19, o katerem se je dogovoril Odbor za zdravstveno varnost 35 . Države članice bi morale zagotavljati cenovno in široko dostopne možnosti testiranja ter poskrbeti, da to ne bo negativno vplivalo na zagotavljanje osnovnih storitev javnega zdravstva, zlasti kar zadeva laboratorijske zmogljivosti.“;

9.vstavi se naslednja točka 17aa:

„Z odstopanjem od točk 17 in 17a ter brez poseganja v točko 17ac za imetnike potrdil o cepljenju, izdanih v skladu z [uredbo o digitalnem potrdilu EU o COVID-19], s cepivom proti COVID-19 iz prvega pododstavka člena 5(5) navedene uredbe, v skladu s katerim je od polnega cepljenja preteklo vsaj 14 dni, ne bi smele veljati dodatne omejitve prostega gibanja, kot so dodatno s potovanjem povezano testiranje na okužbo s SARS-CoV-2 ali s potovanjem povezana samoizolacija oziroma karantena. V tem priporočilu bi bilo treba polno cepljenje razumeti kot:

(a)prejem drugega odmerka v seriji dveh odmerkov;

(b)prejem cepiva z enkratnim odmerkom;

(c)prejem enega odmerka cepiva z dvema odmerkoma po predhodni okužbi s SARS-CoV-2.“;

10.vstavi se naslednja točka 17ab:

„Z odstopanjem od točk 17 in 17a ter brez poseganja v točko 17ac za imetnike potrdil o preboleli bolezni, izdanih v skladu z [uredbo o digitalnem potrdilu EU o COVID-19], iz katerih je razvidno, da je od datuma prvega pozitivnega rezultata testa preteklo manj kot 180 dni, ne bi smele veljati dodatne omejitve prostega gibanja, kot so dodatno s potovanjem povezano testiranje na okužbo s SARS-CoV-2 ali s potovanjem povezana samoizolacija oziroma karantena.“;

11.vstavi se naslednja točka 17ac:

„Če se epidemiološko stanje v državi članici ali regiji države članice hitro poslabša, zaradi česar se območje opredeli kot „temno rdeče“ na podlagi točke 10, ali če se poroča o visoki razširjenosti skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2, ki povečujejo prenosljivost ali resnost bolezni ali vplivajo na učinkovitost cepiva, bi morale države članice od imetnikov potrdil o cepljenju ali preboleli bolezni zahtevati, da opravijo test na okužbo s SARS-CoV-2 in/ali gredo v karanteno/samoizolacijo.

Svet bi moral na podlagi informacij, predloženih Komisiji in državam članicam v skladu s členom 11 [uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19], zlasti kadar so uvedene omejitve zaradi novih skrb ali pozornost vzbujajočih različic SARS-CoV-2, v tesnem sodelovanju s Komisijo usklajeno proučiti trenutno stanje.“;

12.točka 18 se črta;

13.točka 19a se nadomesti z naslednjim:

„V skladu s točko 17a in ob upoštevanju izjem iz točk 17aa in 17ab bi morale osebe z nujno funkcijo ali nujno potrebo po potovanju, ki potujejo s „temno rdečega“ območja, opraviti test in iti v karanteno/samoizolacijo, če to ne učinkuje nesorazmerno na opravljanje njihove funkcije ali na njihovo potrebo po potovanju.

Z odstopanjem od navedenega se od delavcev v prevozništvu in izvajalcev prevoznih storitev v skladu s točko 19(b) načeloma ne bi smelo zahtevati, da opravijo test na okužbo s COVID-19 v skladu s točkama 17(b) in 17a. Kadar država članica od delavcev v prevozništvu in izvajalcev prevoznih storitev zahteva, da opravijo test na okužbo s COVID-19, bi bilo treba uporabiti hitre antigenske teste in upoštevati izjeme iz točk 17aa in 17ab, zaradi tega pa ne bi smelo prihajati do motenj v prevozu. Če pride do motenj v prevozu ali dobavni verigi, bi morale države članice nemudoma odpraviti ali razveljaviti take zahteve po sistematičnem testiranju, da se ohrani delovanje „zelenih voznih pasov“. Od delavcev v prevozništvu in izvajalcev prevoznih storitev se ne bi smelo zahtevati, da gredo med opravljanjem svoje nujne funkcije v karanteno v skladu s točkama 17(a) in 17a.“;

14.točka 19b se nadomesti z naslednjim:

„Poleg izjem iz točke 19a države članice osebam, ki živijo v obmejnih regijah in potujejo čez mejo vsak dan ali pogosto za namene dela, poslovanja, izobraževanja, družine, zdravstvene oskrbe ali nege, ne bi smele odrediti testiranja ali karantene/samoizolacije, kar zlasti velja za osebe, ki opravljajo kritične funkcije ali so nepogrešljive za kritično infrastrukturo. Če se v teh regijah uvede zahteva po testiranju pri čezmejnih potovanjih, bi morali biti pogostost in vrsta testov pri takih osebah sorazmerni ter bi morali omogočati izjeme iz točk 17aa in 17ab. Če je epidemiološko stanje na obeh straneh meje primerljivo, se ne bi smela uvesti nobena zahteva glede s potovanjem povezanega testiranja. Od oseb, ki trdijo, da so v položaju s področja uporabe te točke, bi se lahko zahtevalo, da predložijo dokumentarna dokazila ali izjavo o tem.“;

15.vstavi se naslednja točka 19c:

„Od mladoletnikov, ki spremljajo svojega starša oziroma svoje starše, se ne bi smelo zahtevati, da gredo v s potovanjem povezano karanteno/samoizolacijo, kadar se to ne zahteva od starša oziroma staršev, na primer zaradi izjem iz točk 17aa in 17ab. Poleg tega bi bilo treba otroke, mlajše od šest let, izvzeti iz zahteve glede s potovanjem povezanega testiranja na okužbo s SARS-CoV-2.“;

16.točka 20 se nadomesti z naslednjim:

„Države članice bi morale proučiti zahtevo, da osebe, ki potujejo na njihovo ozemlje s kolektivnimi prevoznimi sredstvi s predhodno dodeljenim sedežem ali kabino, predložijo obrazce za lokalizacijo potnika v skladu z zahtevami glede varstva podatkov. V ta namen se države članice spodbuja, da uporabijo skupni digitalni obrazec za lokalizacijo potnika, ki ga je razvil EU Healthy Gateways 36 . Države članice bi se morale pridružiti platformi za izmenjavo obrazcev za lokalizacijo potnikov, da bi okrepile svoje zmogljivosti za čezmejno iskanje stikov za vse vrste prevoza.“;

17.točka 23 se nadomesti z naslednjim:

„Če se pri osebi ob prihodu v namembni kraj pojavijo simptomi, bi bilo treba opraviti testiranje, diagnozo, izolacijo in iskanje stikov v skladu z lokalno prakso, vstop pa se ji ne bi smel zavrniti. Informacije o primerih, odkritih ob prihodu, bi bilo treba zaradi iskanja stikov prek platforme za izmenjavo obrazcev za lokalizacijo potnikov, kadar je ustrezno, sicer pa prek sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja nemudoma posredovati javnozdravstvenim organom držav, v katerih je zadevna oseba bivala zadnjih 14 dni.“;

18.točka 25 se nadomesti z naslednjim:

„V skladu s členom 11 [uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19] bi morale države članice zadevne deležnike in širšo javnost jasno, izčrpno in pravočasno obvestiti o vseh omejitvah prostega gibanja, vseh spremljajočih zahtevah (na primer o tem, kateri specifični testi na okužbo s SARS-CoV-2 izpolnjujejo pogoje za izvzetje iz omejitev, ali o tem, da je treba predložiti obrazce za lokalizacijo potnika) in ukrepih, ki se uporabljajo za potnike, ki potujejo z območij z višjim tveganjem, in to čim prej pred začetkom veljavnosti novih ukrepov. Praviloma bi bilo treba te informacije objaviti 24 ur pred začetkom veljavnosti ukrepov, ob upoštevanju dejstva, da je pri epidemioloških izrednih razmerah potrebna določena prožnost. Informacije bi morale biti objavljene tudi v strojno berljivi obliki.

Te informacije bi morale biti na voljo tudi na spletni platformi „Re-open EU“, ki bi morala vključevati zemljevid, ki ga bo redno objavljal Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni na podlagi točk 10 in 11.

Vsebina ukrepov, geografsko področje njihove uporabe in kategorije oseb, za katere se uporabljajo, bi morali bili jasno opisani.“;

19.za točko 25 se vstavi naslednji naslov:

„Uvedba digitalnega potrdila EU o COVID-19“;

20.vstavi se naslednja točka 25a:

„Digitalno potrdilo EU o COVID-19 bi se moralo začeti uvajati čim prej, in sicer na podlagi tehničnih specifikacij, ki so jih države članice razvile v mreži e-zdravje 37 .

Pred začetkom uporabe [uredbe o digitalnem potrdilu EU o COVID-19] bi morala sklicevanja na potrdila, izdana v skladu z Uredbo, zajemati tudi potrdila, izdana v drugi obliki.“.

V Bruslju,

(1)    UL L 337, 14.10.2020, str. 3.

(2)     https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/situation-updates/weekly-maps-coordinated-restriction-free-movement .

(3)    Priporočilo Sveta (EU) 2021/119 z dne 1. februarja 2021 o spremembi Priporočila (EU) 2020/1475 o usklajenem pristopu k omejevanju prostega gibanja v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L 36I, 2.2.2021, str. 1).

(4)     https://covid19-surveillance-report.ecdc.europa.eu/archive-COVID19-reports/index.html .

(5)     https://vaccinetracker.ecdc.europa.eu/public/extensions/COVID-19/vaccine-tracker.html#uptake-tab .

(6)     https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/sl/ip_21_2593 .

(7)    Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (digitalno zeleno potrdilo) (COM(2021) 130 final) in predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni za državljane tretjih držav, ki se zakonito zadržujejo ali zakonito prebivajo na ozemlju držav članic, med pandemijo COVID-19 (digitalno zeleno potrdilo) (COM(2021) 140 final).

(8)     https://www.consilium.europa.eu/sl/press/press-releases/2021/05/21/covid-19-coreper-endorses-political-agreement-on-the-eu-digital-covid-certificate-to-facilitate-free-movement/ .

(9)     https://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20210523IPR04606/civil-liberties-committee-endorses-eu-digital-covid-certificate .

(10)    Dostopno na: https://ec.europa.eu/health/ehealth/covid-19_sl .

(11)    UL L 182, 21.5.2021, str. 1.

(12)     https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/variants-concern .

(13)     https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/situation-updates/variants-dashboard .

(14)    COM(2021) 35 final.

(15)    UL L 337, 14.10.2020, str. 3.

(16)    Dostopno na: https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/situation-updates/weekly-maps-coordinated-restriction-free-movement .

(17)    UL L 36I, 2.2.2021, str. 1.

(18)    UL C 96I, 24.3.2020, str. 1.

(19)    UL L 182, 21.5.2021, str. 1.

(20)    Uredba (ES) št. 726/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o postopkih Unije za pridobitev dovoljenja za promet in nadzor zdravil za humano in veterinarsko uporabo ter o ustanovitvi Evropske agencije za zdravila (UL L 136, 30.4.2004, str. 1).

(21)     https://extranet.who.int/pqweb/key-resources/documents/status-covid-19-vaccines-within-who-eulpq-evaluation-process .

(22)    EUCO 5/21.

(23)    Dostopno na: https://ec.europa.eu/health/ehealth/covid-19_sl .

(24)     https://vaccinetracker.ecdc.europa.eu/public/extensions/COVID-19/vaccine-tracker.html#uptake-tab .

(25)    Dostopno na: https://ec.europa.eu/health/sites/default/files/preparedness_response/docs/covid-19_rat_common-list_en.pdf .

(26)     https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/variants-concern .

(27)     https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/situation-updates/variants-dashboard .

(28)    COM(2021) 35 final.

(29)    Dostopno na: https://www.ecdc.europa.eu/sites/default/files/documents/Interim-guidance-benefits-of-full-vaccination-against-COVID-19-for-transmission-and-implications-for-non-pharmaceutical-interventions.pdf  

(30)    Dostopno na: https://www.ecdc.europa.eu/en/publications-data/overview-implementation-covid-19-vaccination-strategies-and-vaccine-deployment

(31)     https://www.euplf.eu/sl/eu-dplf-2/index.html  

(32)    C(2021) 3921.

(33)    Dostopno na: https://www.ecdc.europa.eu/en/covid-19/situation-updates/variants-dashboard .

(34)    Priporočila za skupni pristop EU glede izolacije bolnikov s COVID-19 ter karantene za osebe, ki so bile v stiku z njimi, in potnike, o katerih se je 11. januarja 2021 dogovoril Odbor za zdravstveno varnost, https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/preparedness_response/docs/hsc_quarantine-isolation_recomm_en.pdf .

(35)    Dostopno na: https://ec.europa.eu/health/sites/default/files/preparedness_response/docs/covid-19_rat_common-list_en.pdf .

(36)     https://www.euplf.eu/sl/eu-dplf-2/index.html .

(37)    Dostopno na: https://ec.europa.eu/health/ehealth/covid-19_sl .