EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 26.5.2021

COM(2021) 262 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU, SVETU, EVROPSKEMU EKONOMSKO-SOCIALNEMU ODBORU IN ODBORU REGIJ EMPTY

Smernice Evropske komisije za okrepitev kodeksa ravnanja glede dezinformacij

1Uvod 

Kriza zaradi COVID-19 je jasno pokazala grožnje in izzive, ki jih dezinformacije predstavljajo za naše družbe. „Informacijska epidemija“, tj. hitro širjenje napačnih, netočnih ali zavajajočih informacij o pandemiji, je pomenila znatno tveganje za osebno zdravje, sisteme javnega zdravja, učinkovito krizno upravljanje, gospodarstvo in socialno kohezijo. Pandemija je povečala tudi vlogo digitalne tehnologije v našem življenju, zaradi česar je vse bolj v središču našega dela, učenja, socializacije, zadovoljevanja materialnih potreb in sodelovanja v družbenem diskurzu. Opozorila je na vprašanja, kako zagotoviti, da bo spletni ekosistem varen prostor, in pokazala, da je treba kljub dosedanjim znatnim prizadevanjem nujno okrepiti prizadevanja za boj proti dezinformacijam 1 .

Pristop EU k boju proti dezinformacijam že od samega začetka 2 temelji na varstvu svobode izražanja ter drugih pravic in svoboščin, zagotovljenih z Listino EU o temeljnih pravicah. Namesto da bi bile dezinformacije kot take opredeljene kot kaznivo dejanje ali prepovedane, je cilj strategije EU v skladu s temi pravicami in svoboščinami povečati preglednost in odgovornost spletnega okolja ter njegovih akterjev, povečati preglednost praks moderiranja vsebin, opolnomočiti državljane in spodbuditi odprto demokratično razpravo 3 . EU si je v ta namen prizadevala spodbuditi vse ustrezne deležnike, vključno z javnimi organi, podjetji, mediji, akademiki in civilno družbo.

Osrednji element prizadevanj EU je samoregulativni kodeks ravnanja EU glede dezinformacij 4 . Med podpisniki kodeksa, ki je v veljavi od oktobra 2018, so zdaj največje spletne platforme, ki delujejo v EU, med drugim tudi pomembna trgovinska združenja, ki zastopajo evropski oglaševalski sektor. Komisija meni, da je kodeks kot prvi tovrstni dokument pomemben dosežek na tem področju. Zagotovil je inovativno orodje za zagotavljanje večje preglednosti in odgovornosti spletnih platform ter strukturiran okvir za spremljanje in izboljšanje politik platform na področju dezinformacij.

Kljub temu je ocena kodeksa ravnanja, ki jo je Komisija izvedla leta 2020 5 , razkrila precejšnje pomanjkljivosti. Mednje spadajo nedosledna in nepopolna uporaba kodeksa med platformami in državami članicami, omejitve, ki so neločljivo povezane s samoregulativnim značajem kodeksa, ter vrzeli na področju uporabe zavez kodeksa. V oceni je bilo poudarjeno tudi pomanjkanje ustreznega mehanizma za spremljanje, vključno s ključnimi kazalniki uspešnosti, pomanjkanje zavez glede dostopa do podatkov platform za raziskave o dezinformacijah in omejena udeležba deležnikov, zlasti tistih iz oglaševalskega sektorja. Zato je Komisija v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo 6 napovedala, da bo v okviru celovitih ukrepov za boj proti dezinformacijam v spletnem okolju izdala smernice za sprejetje okrepljenega kodeksa in predstavila posebno zakonodajo o preglednosti političnega oglaševanja.

Za okrepitev boja proti dezinformacijam je v aktu o digitalnih storitvah 7 , ki ga je predlagala Komisija, določen koregulativni okvir v obliki kodeksov ravnanja za obravnavanje sistemskih tveganj, povezanih z dezinformacijami. Poleg tega uvaja obsežne ukrepe za preglednost v zvezi z moderiranjem in oglaševanjem vsebin ter predlaga zavezujoče in izvršljive pravne obveznosti za zelo velike spletne platforme 8 , da se ocenijo in obravnavajo sistemska tveganja za temeljne pravice ali tveganja, ki jih predstavlja namerna manipulacija njihovih storitev.

Smernice temeljijo na dosedanjih izkušnjah Komisije pri spremljanju in ocenjevanju kodeksa 9 ter na poročilu Komisije o volitvah leta 2019 10 . Prispevajo tudi k odzivu Komisije na sklepe Evropskega sveta iz decembra 2020 11 . Komisija je za zbiranje prispevkov k smernicam organizirala razprave z več deležniki 12 , za države članice pa delavnico.

V teh smernicah so predstavljena stališča Komisije o tem, kako bi morale platforme in drugi zadevni deležniki okrepiti svoje ukrepe za odpravo vrzeli in pomanjkljivosti kodeksa ter ustvariti preglednejše, varnejše in zaupanja vredno spletno okolje. Eno področje, na katerem kodeks ni dosegel zadostnega napredka, je zlasti demonetizacija dezinformacij, saj spletni oglasi še vedno spodbujajo razširjanje dezinformacij 13 . Spletne platforme in vsi drugi akterji v ekosistemu spletnega oglaševanja bi morale zato prevzeti odgovornost in sodelovati pri preprečevanju financiranja dezinformacij. Poleg tega bi bilo treba z revidiranim kodeksom okrepiti zaveze za omejitev manipulativnega vedenja, okrepiti orodja za opolnomočenje uporabnikov, povečati preglednost političnega oglaševanja ter dodatno okrepiti vlogo skupnosti raziskovalcev in preverjevalcev dejstev. Smernice določajo tudi temelje za izboljšan in trden okvir za spremljanje okrepljenega kodeksa. Namen okrepljenega kodeksa bi morala biti tudi širša udeležba novih podpisnikov, vključno z dodatnimi spletnimi platformami, ki delujejo v EU, in drugimi zadevnimi akterji.

Sprejetje okrepljenega kodeksa je zgodnja priložnost za deležnike, da oblikujejo ustrezne ukrepe glede na sprejetje predlaganega akta o digitalnih storitvah. Cilj smernic je tudi nadgraditi obstoječi kodeks ravnanja v smeri „kodeksa ravnanja“, kot je predvideno v členu 35. Udeležba v okrepljenem kodeksu bo koristila zlasti zelo velikim platformam 14 , saj se pričakuje, da jim bodo na podlagi predlaganega akta o digitalnih storitvah naložene nove obveznosti, zlasti v zvezi z oceno tveganja, zmanjšanjem tveganja, opolnomočenjem uporabnikov ter preglednostjo v zvezi z oglaševanjem. Korist od sprejetja ustreznih zavez na podlagi okrepljenega kodeksa bodo imele tudi manjše platforme in drugi deležniki, ki bodo tako izkoristili njegove dobre prakse ter se zaščitili pred tveganji za ugled, ki jih predstavlja zloraba njihovih sistemov za namene širjenja dezinformacij.

Brez poseganja v končni dogovor sozakonodajalcev o aktu o digitalnih storitvah ali o zakonodajni pobudi Komisije o preglednosti političnega oglaševanja se lahko okrepljeni kodeks ravnanja uporablja kot orodje za spletne platforme, da izboljšajo svoje politike in zmanjšajo tveganja za demokracijo, povezana z dezinformacijami, ki izhajajo iz njihovih storitev.

Sprejetje okrepljenega kodeksa ni le začasen ukrep. Te smernice pozivajo k razvoju kodeksa v trden, stabilen in prožen instrument, s katerim bi se že v osnovi povečale preglednost, odgovornost in obveznosti spletnih platform.

2Spremljanje COVID-19 – rezultati in pridobljene izkušnje

Poleg izkušenj, pridobljenih z ocenjevanjem kodeksa ravnanja, so bila v okviru programa spremljanja, vzpostavljenega na podlagi skupnega sporočila o boju proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 15 , pridobljena nova spoznanja, pri čemer spletne platforme, ki so podpisnice kodeksa, v času izvajanja navedenega programa vsak mesec poročajo o ukrepih, sprejetih za boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 v EU.

Program spremljanja ni zagotovil le poglobljenega pregleda ukrepov, sprejetih za boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 na podlagi zavez kodeksa, temveč je za kodeks ravnanja pomenil tudi „stresni test“.

Iz poročil platform je razvidno, da so bile zaveze kodeksa izpolnjene z učinkovitimi ukrepi na različnih področjih, kot so večja vidnost verodostojnih virov pri njihovih storitvah; razvoj in uvajanje novih orodij in storitev za lažji dostop do zanesljivih informacij; ukrepi za obravnavanje vsebin, ki vsebujejo napačne ali zavajajoče informacije, ki bi lahko povzročile fizično škodo ali škodovale učinkovitosti javnozdravstvenih politik; izrecna prepoved oglaševanja, ki izkorišča krizo ali širi dezinformacije v zvezi s COVID-19.

Program je na splošno pokazal, da kodeks zagotavlja prilagodljiv in strukturiran okvir, ki ga lahko podpisniki uporabijo in prenesejo v odločne ukrepe za boj proti dezinformacijam v kriznih razmerah ter ki dopolnjuje obveznosti iz veljavnih regulativnih okvirov. Kodeks je zagotovil tudi koristno strukturo za spremljanje teh ukrepov v izrednih razmerah ter dinamično preusmerjal pozornost glede na potek krize (npr. osredotočanje na dezinformacije v zvezi s cepivi proti COVID-19).

Hkrati je program COVID-19 izpostavil številne pomanjkljivosti obstoječega okvira za spremljanje kodeksa ravnanja:

·kakovost poročanja: obstajajo znatne razlike v doslednosti, kakovosti in ravni podrobnosti poročanja. Pomanjkanje dovolj podrobnih podatkov, zlasti na ravni držav članic, je pomenilo, da predložene informacije pogosto niso razkrile, ali so bili sporočeni ukrepi izvedeni v vseh državah članicah ali v vseh jezikih EU. Poleg tega pomanjkanje skupne, dogovorjene predloge za poročanje ostaja ovira za učinkovitejše spremljanje in primerjave med platformami;

·ključni kazalniki uspešnosti: čeprav sta se kakovost poročanja in njegova raven podrobnosti sčasoma izboljšali, predloženi podatki še vedno niso vedno ustrezni in dovolj podrobni za merjenje obsega izvajanja zavez ali učinka sprejetih ukrepov;

·neodvisno ocenjevanje: spremljanje COVID-19 je potrdilo potrebo po neodvisnem preverjanju poročil podpisnikov, zlasti, ali so se politike in ukrepi, o katerih se je poročalo, izvajali na ravni držav članic in v vseh jezikih EU ter ali so v poročilih zadostno obravnavani pomisleki glede dezinformacij na nacionalni ravni 16 ;

·nezadosten obseg preverjanja dejstev: med obdobjem informacijske epidemije zaradi COVID-19 so podpisniki okrepili dejavnost preverjanja dejstev v zvezi s svojimi storitvami, ki se postajajo dostopne tudi uporabnikom aplikacij za pošiljanje zasebnih sporočil. Vendar se vsebina, ki so jo neodvisni preverjevalci dejstev označili za lažne, običajno ponovi na drugih platformah, ker ne obstaja centralizirano odložišče preverjanja dejstev;

·nadaljnja monetizacija dezinformacij s prikazovanjem oglasov: zadevne raziskave kažejo, da težave na tem področju kljub ukrepom za omejitev monetizacije dezinformacij še vedno obstajajo 17 .

3Horizontalna vprašanja, ki jih je treba obravnavati

Okrepljene zaveze za doseganje ciljev kodeksa

Zaveze iz sedanjega kodeksa ravnanja niso dovolj učinkovite pri zagotavljanju celovitega odziva na pojav dezinformacij. Na vseh področjih kodeksa so potrebne večje in bolj specifične zaveze za odpravo vrzeli in pomanjkljivosti, vključno z novimi in nastajajočimi tveganji. Za zagotovitev, da kodeks ostane živ instrument, bi morali podpisniki vzpostaviti stalni mehanizem za njegovo redno prilagajanje.

Razširjeno področje uporabe

Informacijska pandemija v zvezi s pandemijo COVID-19 je pokazala, da lahko napačne informacije 18 (širjenje neresničnih ali zavajajočih informacij brez namena zlorabe) prav tako povzročijo znatno javno škodo, če postanejo viralne. Čeprav glavni cilj ostaja dezinformiranje v ožjem smislu 19 , bi se morali podpisniki v okrepljenem kodeksu zavezati, da bodo imeli vzpostavljene ustrezne politike ter da bodo sprejeli sorazmerne ukrepe za zmanjšanje tveganj, ki jih pomenijo napačne informacije, kadar obstaja razsežnost znatne javne škode, ter ustrezne ukrepe za zaščito svobode govora. Uporabniki morajo biti opolnomočeni, da te informacije primerjajo z verodostojnimi viri in da so obveščeni, kdaj so informacije, ki jih berejo, preverljivo napačne. V skladu s tem in glede na njihovo naravo se vse zaveze iz kodeksa ne bi nanašale na napačne informacije. 

V teh smernicah se za lažje razumevanje nadrejeni izraz „dezinformacije“ uporablja za različne pojave, ki jih je treba obravnavati, pri čemer se jasno priznavajo pomembne razlike med njimi 20 . Dezinformacije v tem smislu zajemajo dezinformacije v ožjem smislu, napačne informacije ter operacije informacijskega vplivanja 21 in tuje vmešavanje 22 v informacijski prostor, tudi s strani tujih akterjev, kadar se uporablja manipuliranje z informacijami, ki povzroča znatno javno škodo.

Širša udeležba

Med podpisniki sedanjega kodeksa so glavne spletne platforme, ki delujejo v EU. Vendar lahko širša udeležba uveljavljenih platform in platform v vzponu zagotovi celovitejši in bolj usklajen odziv na širjenje dezinformacij. Med morebitnimi novimi podpisniki so lahko ponudniki spletnih storitev, ki razširjajo informacije javnosti, kot so manjši družbeni mediji ali storitve iskanja (npr. akterji, ki ponujajo storitve na nacionalni ali regionalni ravni ali v zvezi s specializirano/aktualno temo). Glede na zadevno breme izpolnjevanja obveznosti, vključno z obveznostmi poročanja, bi bilo treba pri zavezah iz okrepljenega kodeksa upoštevati obseg storitev podpisnikov. Medtem ko bodo morale na podlagi predlaganega akta o digitalnih storitvah zelo velike spletne platforme sprejeti odločne ukrepe za obravnavo zadevnih sistemskih tveganj, ukrepi, ki se uporabljajo za manjše storitve ali storitve v vzponu, ne bi smeli predstavljati nesorazmernega bremena.

Storitve pošiljanja zasebnih sporočil se lahko prav tako zlorabijo za širjenje dezinformacij in napačnih informacij, kot je bilo ugotovljeno v nedavnih volilnih kampanjah in med pandemijo COVID-19 23 . Taki ponudniki storitev bi lahko bili podpisniki kodeksa, s čimer bi se zavezali posebnim ukrepom, ki ustrezajo tej vrsti storitev, in sicer brez oslabitve šifriranja, ki se pogosto uporablja za tovrstne storitve, in ob ustreznem upoštevanju varstva zasebnosti ter pravice do zasebnega in družinskega življenja, vključno s komuniciranjem.

Za povečanje učinka kodeksa na demonetizacijo dezinformacij je ključnega pomena širša udeležba deležnikov iz oglaševalskega ekosistema, ki presega krog sedanjih podpisnikov kodeksa (evropska in nacionalna združenja iz oglaševalskega sektorja). Kodeksu bi koristilo zlasti večje vključevanje blagovnih znamk (zlasti tistih, ki precej sredstev porabijo za spletno oglaševanje), drugih udeležencev v sektorju spletnega oglaševanja (npr. oglaševalske tržnice, ponudniki oglaševalskih tehnologij, agencije za sporočanje) in drugih akterjev, ki zagotavljajo storitve, ki se lahko uporabljajo za monetizacijo dezinformacij (npr. storitve e-plačil, platforme za e-trgovanje, sistemi za množično financiranje/sistemi darovanja) 24 .

Med novimi podpisniki bi lahko bili tudi drugi deležniki, ki lahko pomembno vplivajo s svojimi orodji, instrumenti, rešitvami ali zadevnim posebnim strokovnim znanjem, vključno s preverjevalci dejstev, organizacijami, ki ocenjujejo spletna mesta z dezinformacijami ali dezinformacije, ter ponudniki tehnoloških rešitev, ki lahko podprejo prizadevanja za boj proti dezinformacijam. Take organizacije lahko znatno prispevajo k učinkovitemu izvajanju kodeksa in njegovemu uspehu.

Prilagojene zaveze

Da bi se spodbudila širša udeležba, bi moral okrepljeni kodeks vključevati prilagojene zaveze, ki ustrezajo raznolikosti storitev, ki jih zagotavljajo podpisniki, in posebnim vlogam, ki jih imajo v ekosistemu.

Podpisniki bi morali podpisati zaveze, ki so pomembne za njihove storitve. Čeprav sta udeležba v kodeksu in sprejem njegovih zavez, da bi se zagotovila učinkovitost kodeksa kot orodja za zmanjšanje tveganja, še vedno prostovoljna, podpisniki načeloma ne bi smeli zavrniti zavez, ki so pomembne za njihove storitve. Če se podpisniki odločijo, da ne bodo sprejeli določene zaveze, ki je pomembna za njihove storitve, bi morali v duhu uvodne izjave 68 predlaganega akta o digitalnih storitvah predložiti javno utemeljitev. Podpisniki, ki zagotavljajo orodja, instrumente ali rešitve za boj proti dezinformacijam, bi lahko sprejeli ustrezne zaveze in s svojim strokovnim znanjem podprli druge podpisnike kodeksa. Vse zahteve glede poročanja za take organizacije bi bilo treba prilagoditi njihovemu poslanstvu.

Evropska opazovalnica digitalnih medijev 

Za učinkovit prispevek k reševanju vprašanja dezinformacij je ključnega pomena, da ima podporo multidisciplinarne skupnosti, med drugim tudi preverjevalcev dejstev, akademskih raziskovalcev in drugih ustreznih deležnikov. Da bi prispevali k oblikovanju take skupnosti in olajšali njeno delo, je bila ustanovljena evropska opazovalnica digitalnih medijev 25 . Z zagotavljanjem podpore neodvisnim raziskovalcem in preverjevalcem dejstev bodo evropska opazovalnica digitalnih medijev in njena nacionalna vozlišča povečali svojo zmogljivost za odkrivanje in analiziranje dezinformacijskih kampanj. Evropska opazovalnica digitalnih medijev ima lahko pomembno vlogo pri doseganju več ciljev kodeksa. Zato se pričakuje, da bodo podpisniki kodeksa po potrebi sodelovali z evropsko opazovalnico digitalnih medijev.

Sistem hitrega obveščanja

Kot je navedeno v akcijskem načrtu proti dezinformacijam 26 iz leta 2018, bi morale spletne platforme sodelovati s sistemom hitrega obveščanja EU, ki povezuje vse države članice EU in zadevne institucije EU, da se omogoči skupni odziv na dezinformacije z izmenjavo informacij in pravočasnim obveščanjem o dezinformacijskih kampanjah. Na tej podlagi bi se morale z okrepljenim kodeksom raziskati možnosti za okrepitev takega sodelovanja, zlasti z omogočanjem neformalne izmenjave med podpisniki, da bi ti predstavili svoje delo in ugotovitve, ter po potrebi zagotoviti tesne, poenostavljene in skladne povezave na nacionalni ravni med vsemi državami članicami in podpisniki. Pri tem bi bilo treba upoštevati sodelovanje z evropsko opazovalnico digitalnih medijev, kot je navedeno zgoraj.

4Nadzor nad prikazovanjem oglasov 

Kot je bilo pojasnjeno, so odločni ukrepi za demonetizacijo glavnih virov dezinformaciji ključnega pomena za uspeh kodeksa. Zaveze okrepljenega kodeksa bi zato morale vključevati bolj razčlenjene in prilagojene ukrepe za obravnavo tveganj glede dezinformacij, povezanih z razširjanjem spletnega oglaševanja, ob upoštevanju prihodnjih regulativnih zahtev v predlaganem aktu o digitalnih storitvah, ki se uporabljajo za celotno spletno oglaševanje, vključno s političnim in tematskim oglaševanjem, ter, kolikor je to ustrezno, napovedane pobude o političnem oglaševanju. 

Demonetizacija dezinformacij

Kodeks bi moral okrepiti zaveze za odpravo financiranja razširjanja dezinformacij v okviru lastnih storitev podpisnikov ali na spletnih mestih tretjih oseb 27 . Da bi izboljšali preglednost in odgovornost v zvezi s prikazovanjem oglasov, bi morali podpisniki, ki sodelujejo pri prikazovanju oglasov, vključno s podjetji za oglaševalske tehnologije 28 , opredeliti merila, ki jih uporabljajo za prikazovanje oglasov, in sprejeti ukrepe, ki omogočajo preverjanje mesta prikazovanja/ciljnih mest oglasov, da bi preprečili oglaševanje poleg vsebin z dezinformacijami ali na mestih, ki so znana po ponavljajočih se objavah dezinformacij. Platforme bi se morale zlasti zavezati, da bodo poostrile zahteve za upravičenost in postopke za pregled vsebine za monetizacijo vsebin in programe delitve prihodkov od oglasov v okviru svojih storitev, da se prepreči sodelovanje akterjev, ki sistematično objavljajo vsebine, ki so bile razkrite kot dezinformacije 29 . Poleg tega bi se morale platforme tudi zavezati, da bodo okrepile ustrezne politike in ravnale s potrebno skrbnostjo, da bi spletnim mestom, ki nenehno objavljajo vsebine z dezinformacijami, onemogočile sodelovanje v oglaševalnih omrežjih ali oglaševalskih tržnicah.

Zaveze na tem področju bi morale temeljiti tudi na orodjih za varnost blagovnih znamk ter izboljšati njihovo razpoložljivost in uporabo, pri čemer bi morale biti v ta orodja vključene informacije in analize preverjevalcev dejstev, raziskovalcev in drugih ustreznih deležnikov, ki zagotavljajo informacije, na primer o virih dezinformacijskih kampanj. Lastniki blagovnih znamk in drugi oglaševalci bi se morali ob podpori takih informacij in orodij zavezati, da bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečili oglaševanje poleg vsebin z dezinformacijami ali na mestih, ki nenehno objavljajo dezinformacije.

Izboljšanje sodelovanja med zadevnimi akterji

Za doseganje oprijemljivih rezultatov je potrebno tesno sodelovanje različnih akterjev v oglaševalskem ekosistemu. Kot je določeno v oddelku 3.3, je zato ključnega pomena širša udeležba deležnikov iz oglaševalskega ekosistema. Okrepljeni kodeks bi moral zagotavljati okvir za tako razširjeno udeležbo, s čimer bi se okrepilo sodelovanje vseh zadevnih akterjev in dodatno olajšalo izvajanje obstoječih medsektorskih pobud na tem področju 30 .

V okviru okrepljenega kodeksa bi se morali vsi akterji, ki sodelujejo pri nakupih, prodaji in prikazovanju digitalnih oglasov, zavezati izmenjavi dobrih praks in krepitvi sodelovanja. Tako sodelovanje bi moralo olajšati vključevanje in pretok informacij v celotni vrednostni verigi oglaševanja, zlasti informacij, ki so pomembne za prepoznavanje glavnih virov dezinformacij, ob doslednem spoštovanju vseh ustreznih pravil o varstvu podatkov.

Sodelovanje med platformami lahko vključuje tudi izmenjavo informacij o oglasih z dezinformacijami, ki jih je ena platforma zavrnila, na primer z vzpostavitvijo skupnega odložišča zavrnjenih oglasov, da bi preprečili njihovo pojavljanje na drugih platformah in nanje opozorili druge platforme, na katerih storitve bi ti lahko vplivali.

Ukrepe za preprečitev financiranja dezinformacij bi bilo treba razširiti z udeležbo akterjev, ki so dejavni v vrednostni verigi spletne monetizacije, kot so spletne storitve e-plačil, platforme za e-trgovanje in ustrezni sistemi za množično financiranje/donacije. 

Zaveze za obravnavo oglasov, ki vsebujejo dezinformacije

V okviru okrepljenega kodeksa bi se morali podpisniki zavezati, da bodo oblikovali ustrezne in prilagojene oglaševalske politike, ki bodo obravnavale zlorabo njihovih oglaševalskih sistemov za širjenje dezinformacij 31 . Te politike bi se morale izvajati dosledno in učinkovito. V ta namen bi morali podpisniki sodelovati s preverjevalci dejstev, da bi odkrili oglase z dezinformacijami, ki so bile pri preverjanju dejstev razkrite kot take. Za zagotovitev doslednega izvajanja bi se morali podpisniki zavezati, da bodo prilagodili svoje sedanje sisteme za preverjanje in pregledovanje oglasov, s čimer zagotovijo, da bodo oglasi, objavljeni z uporabo njihovih storitev ali v okviru teh storitev, v skladu z njihovimi oglaševalskimi politikami na področju dezinformacij. Podpisniki bi se morali tudi zavezati, da bodo v primeru, ko zavrnejo ali odstranijo oglase z dezinformacijami ali onemogočijo oglaševalski račun, oglaševalcem jasno pojasnili, katere oglaševalske politike so bile kršene 32 .

5Politično in tematsko oglaševanje 

„Politično oglaševanje“ in „tematsko oglaševanje“ 33 imata pomembno vlogo pri oblikovanju političnih kampanj in javnih razprav o ključnih družbenih vprašanjih. Take spletne plačane vsebine imajo lahko odločilno vlogo pri oblikovanju javnega mnenja in vplivajo na izid volitev. Organizacija volitev v EU je večinoma urejena na ravni držav članic z različnimi ustreznimi pravili, ki vplivajo na politično oglaševanje, tudi v zvezi z njihovo preglednostjo. Komisija je v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo napovedala zakonodajo za povečanje preglednosti političnega oglaševanja. Da bi zagotovili ustrezno raven preglednosti in odgovornosti na tem področju, je treba zaveze kodeksa dodatno okrepiti v podporo širšemu pravnemu okviru.

Pri reviziji kodeksa na tem področju bo treba upoštevati prihodnji zakonodajni predlog Komisije o preglednosti sponzoriranih političnih vsebin in ustrezne določbe predlaganega akta o digitalnih storitvah. Okrepljeni kodeks bo pomembno sredstvo za doseganje vidnega napredka v podporo obstoječemu pravnemu okviru, utiranje poti k okrepljeni zakonodaji in po novem zakonodajnem okviru, ko bo ta vzpostavljen, ter oblikovanje rešitev pod okriljem panoge, da bi se podprlo njegovo izvajanje ter dosegel stalen napredek na tem področju.

Za dosledno in učinkovito izvajanje zavez je potrebno skupno razumevanje „političnega oglaševanja“ in „tematskega oglaševanja“ med podpisniki, pri čemer se ustrezno upoštevajo obstoječi veljavni nacionalni pravni okviri. Podpisniki bi morali zagotoviti skladnost z veljavnimi zakoni in uskladiti svoje prakse s prihodnjo zakonodajo o preglednosti sponzoriranih političnih vsebin.

Učinkovito označevanje političnih in tematskih oglasov

Kodeks bi moral vključevati okrepljene zaveze za zagotavljanje skladnosti in javnega razkritja političnih in tematskih oglasov, ob upoštevanju ustreznih določb iz predlaganega akta o digitalnih storitvah 34 in prihodnje zakonodajne pobude o preglednosti političnega oglaševanja ter brez poseganja v obstoječe regulativne okvire. Ti oglasi bi morali biti jasno in učinkovito označeni in zlahka prepoznavni kot plačane vsebine, uporabniki pa bi morali biti sposobni razumeti, da prikazana vsebina vsebuje oglaševanje, povezano s političnimi ali družbenimi vprašanji. Okrepljeni kodeks bi lahko zajemal sklop skupnih meril in primerov označevanja političnih in tematskih oglasov. Podpisniki bi morali po potrebi vključiti ustrezne raziskave za izboljšanje učinkovitosti oznak pri obveščanju uporabnikov 35 . Kodeks bi moral vključevati zaveze, katerih cilj je zagotoviti, da oznake ostanejo prisotne, kadar si uporabniki izmenjujejo politične ali tematske oglase na „organski“ način 36 , tako da je mogoče objave še naprej jasno prepoznati kot oglase.

Zaveze glede preverjanja in preglednosti za politične in tematske oglase

Podpisniki, ki prikazujejo politične in tematske oglase, bi morali zagotoviti, da je identiteta oglaševalca vidna uporabnikom, vključno s posebno zavezo, ki določa obveznosti glede preglednosti v skladu z zahtevami predlaganega akta o digitalnih storitvah 37 . 

Podpisniki bi si morali tudi razumno prizadevati, da z učinkovitimi sistemi preverjanja in avtentikacije identitete zagotovijo, da so izpolnjeni vsi potrebni pogoji, preden se omogoči objava tovrstnih oglasov. 

Preglednost platform za pošiljanje sporočil

Revidirani kodeks ravnanja bi moral vključevati nove, prilagojene zaveze, ki obravnavajo uporabo platform za pošiljanje sporočil za namene razširjanja političnih in tematskih oglasov, ob polnem spoštovanju Splošne uredbe o varstvu podatkov in zahtev EU glede zasebnosti pri elektronskih komunikacijskih storitvah. Navedena zahteva, da bi morala biti sponzorirana politična vsebina, ko si jo uporabniki delijo, še naprej označena kot plačana vsebina, bi morala čim bolj veljati tudi za sponzorirane politične vsebine, ki se delijo prek platform za pošiljanje sporočil. Zato bi morali podpisniki razviti rešitve, ki so združljive s tehnologijo šifriranja, ki se pogosto uporablja na platformah za pošiljanje sporočil, ne da bi pri tem oslabili šifriranje.

Ciljno usmerjanje političnih oglasov

Mikrociljanje pri političnem oglaševanju lahko povzroči različne pomisleke. Odpira vprašanja v zvezi s skladnostjo s pravili o varstvu podatkov, saj mikrociljanje temelji na osebnih podatkih in včasih vključuje napredne tehnike psihološkega profiliranja 38 . To lahko vpliva na pravico volivcev do prejemanja informacij, saj mikrociljanje političnim oglaševalcem omogoča pošiljanje prilagojenih sporočil ciljnemu občinstvu, medtem ko so lahko druge ciljne skupine prikrajšane za te informacije. Mikrociljanje otežuje preverjanje dejstev ali pregled takih oglasov, posamezniki pa težko uveljavljajo svoje pravice, tudi kar zadeva varstvo podatkov. To pa lahko poveča tveganje politične polarizacije 39 .

Okrepljeni kodeks bi moral prispevati k omejevanju ali preprečevanju tveganj, povezanih z mikrociljanjem posameznikov s političnimi in/ali tematskimi oglasi. V zvezi s tem bi bilo treba zagotoviti popolno skladnost s Splošno uredbo o varstvu podatkov ter drugo zadevno zakonodajo, zlasti pridobitev veljavne privolitve, kadar je to potrebno 40 . Olajšati bi bilo treba dostop do informacij, da se pristojnim organom omogoči izvajanje naloge spremljanja in izvrševanja.

Podpisniki bi se morali zavezati, da bodo državljani jasno obveščeni o tem, kdaj so izpostavljeni mikrociljanju, in da bodo prejeli smiselne informacije o merilih in podatkih, ki se uporabljajo v ta namen. Izvajati bi morali odločne s tem povezane ukrepe za preglednost, vključno z namenskimi knjižnicami oglasov, ki omogočajo iskanje, z vsemi mikrociljanimi oglasi, namenjenimi posebnim skupinam uporabnikov 41 , skupaj z informacijami o merilih ciljnega usmerjanja in izvajanja.

Izboljšana odložišča oglasov in minimalni nabor funkcionalnosti za vmesnike za aplikacijsko programiranje

Okrepljeni kodeks bi moral zagotavljati, da se platforme podpisnice zavežejo, da bodo izboljšale popolnost in kakovost informacij v svojih odložiščih političnih oglasov, tako da bodo ta dejansko vsebovala vse sponzorirane politične vsebine, ki jih zagotavljajo. Ta odložišča bi morala zagotavljati aktualne, redno posodobljene informacije o obsegu in proračunu političnih oglasov, ki jih objavljajo politični oglaševalci v državah članicah, številu objav vsakega oglasa na spletu in merilih ciljnega usmerjanja, ki jih uporablja oglaševalec, ob upoštevanju ustreznih določb predlaganega akta o digitalnih storitvah in prihodnjega zakonodajnega predloga o političnem oglaševanju 42 . 

Nekatere platforme so razvile vmesnike za aplikacijsko programiranje (API) ali druge vmesnike, ki uporabnikom in raziskovalcem omogočajo izvajanje prilagojenih poizvedb v njihovih odložiščih političnih oglasov. Vendar so funkcionalnosti teh vmesnikov za aplikacijsko programiranje zelo omejene. Okrepljeni kodeks bi moral zagotavljati, da vmesniki za aplikacijsko programiranje za odložišča političnih oglasov platform vključujejo minimalni nabor funkcionalnosti in nabor osnovnih iskalnih kriterijev, ki uporabnikom in raziskovalcem omogočajo izvajanje prilagojenih iskanj za pridobivanje podatkov v realnem času v standardnih formatih ter omogočajo lažjo primerjavo, raziskave in spremljanje med platformami. Če so vzpostavljena odložišča tematskih oglasov, bi morala imeti primerljive nabore funkcionalnosti vmesnika za aplikacijsko programiranje in možnosti iskanja. Z zavezami bi bilo treba zagotoviti tudi širok dostop do vmesnikov za aplikacijsko programiranje in redno posodabljanje nabora funkcionalnosti vmesnikov za aplikacijsko programiranje, da ustrezajo potrebam raziskovalcev.

6Celovitost storitev 

Okrepljeni kodeks bi moral celovito zajeti sedanje in nastajajoče oblike manipulativnega vedenja, ki se uporabljajo za širjenje dezinformacij. Upoštevati bi moral razvijajočo se naravo dezinformacij in večja tveganja, povezana s širjenjem dezinformacij, na primer dejstvo, da so lahko dezinformacijske kampanje del hibridnih groženj za varnost, zlasti v kombinaciji s kibernetskimi napadi 43 . Vključevati bi moral prilagojene zaveze za obravnavo ranljivosti ter zagotavljanje preglednosti in odgovornosti v zvezi z ukrepi, ki jih podpisniki sprejmejo za omejitev manipulativnega vedenja, ki v skladu z ustreznimi pogoji uporabe ni dovoljeno v storitvah podpisnikov, tudi zaradi prihodnjih regulativnih zahtev iz predlaganega akta o digitalnih storitvah 44 .

Skupno razumevanje nedopustnega manipulativnega vedenja

Za zagotovitev doslednega pristopa bi moral okrepljeni kodeks zagotavljati, da se podpisniki dogovorijo o medresorskem razumevanju manipulativnega vedenja, ki v njihovih storitvah ni dovoljeno, vključno z „neavtentičnim vedenjem“, brez poseganja v veljavno zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo. To razumevanje bi moralo biti dovolj široko, da zajema vse vrste ravnanj, s katerimi bi zlonamerni akterji lahko poskusili manipulirati s storitvami. V ta namen bi morali podpisniki pripraviti izčrpen seznam manipulativnih taktik, tehnik in postopkov, ki pomenijo nedopustno neavtentično vedenje pri vseh njihovih storitvah. Opredeljene tehnike bi morale biti dovolj natančno opredeljene, da se omogoči primerjava razširjenosti nedopustnega ravnanja med platformami in učinkovitosti ukrepov, sprejetih za boj proti njim. Skupno razumevanje bi moralo zagotoviti skupni besednjak za podpisnike, regulatorje, civilno družbo in druge deležnike, da bi razpravljali o težavah spletnih dezinformacij in manipulacij v okviru kodeksa ravnanja in drugih forumov, kot sta sistem hitrega obveščanja EU in evropska mreža za volilno sodelovanje, ter v okviru priprav na uporabo predlaganega akta o digitalnih storitvah. Pri tem delu bi bilo treba upoštevati hitro razvijajoče se razmere glede taktik, tehnik in postopkov ter te morebitne spremembe upoštevati pri razvoju terminologije in opredelitvi pojmov.

Okrepljene zaveze za omejitev nedopustnega manipulativnega vedenja

Okrepljeni kodeks bi moral določati nove zaveze na področju nedopustnega manipulativnega vedenja, ki zajemajo celoten spekter manipulativnih tehnik in zahtevajo učinkovite odzive za njihovo preprečevanje. Zaveze bi morale od podpisnikov zahtevati, da obravnavajo razvijajoče se manipulativne tehnike, kot so operacije vdorov v informacijski sistem in namernega razkrivanja teh informacij, prevzemi računov, oblikovanje neavtentičnih skupin, izdajanje za drugo osebo, globoki ponaredki, nakup lažnih angažmajev ali nepregledno sodelovanje vplivnikov. Poleg tega zaveze od podpisnikov ne bi smele zgolj zahtevati, da objavijo ustrezne politike, temveč bi morale določati tudi osnovne elemente, cilje in merila za ukrepe, ki se uporabljajo za preprečevanje nedopustnega manipulativnega vedenja. Okrepljeni kodeks bi moral upoštevati obveznosti glede preglednosti za sisteme umetne inteligence, ki ustvarjajo vsebino ali manipulirajo z njo, in seznam manipulativnih praks, ki so prepovedane na podlagi predloga akta o umetni inteligenci 45 .

Prilagoditev zavez, sodelovanje in preglednost

Da bi kodeks ostal relevanten in ustrezen, bi se moral z njegovo okrepljeno različico vzpostaviti mehanizem, s katerim se lahko njegove zaveze sčasoma prilagodijo na podlagi najnovejših dokazov o ravnanju ter taktik, tehnik in postopkov, ki jih uporabljajo zlonamerni akterji.

Podpisniki bi se morali zavezati, da bodo vzpostavili kanale za izmenjavo med svojimi skupinami za zaupanje ter kibernetsko in splošno varnost. Ti kanali za izmenjavo bi morali olajšati proaktivno izmenjavo informacij o operacijah informacijskega vplivanja in tujem vmešavanju v informacijski prostor v okviru storitev podpisnikov, da se prepreči ponovna pojavitev takih kampanj na drugih platformah. Rezultate in pridobljene izkušnje bi bilo treba vključiti v letna poročila podpisnikov o spremljanju, o njih bi morala razpravljati stalna delovna skupina 46 ter bi morali biti redno na voljo v običajnih oblikah zapisov podatkov 47 .

Z zavezami se zagotovi, da so uporabniki jasno obveščeni o vseh politikah in ukrepih, tudi prek centra za preglednost 48 . Podpisniki bi se morali tudi zavezati, da bodo za vse ukrepe zoper nedopustno manipulativno vedenje uporabili notranji sistem za obravnavo pritožb ob upoštevanju ustreznih določb predlaganega akta o digitalnih storitvah 49 .

7Opolnomočenje uporabnikov 

Opolnomočenje uporabnikov je ključnega pomena za omejevanje učinka dezinformacij. Boljše razumevanje delovanja spletnih storitev in orodij, ki spodbujajo odgovornejše ravnanje na spletu ali uporabnikom omogočajo, da odkrijejo in prijavijo napačne in/ali zavajajoče vsebine, lahko močno omejijo širjenje dezinformacij. Zaveze kodeksa na tem področju bi bilo treba razširiti, da bodo zajemale širok nabor storitev, tudi na primer prilagojene obveznosti za storitve pošiljanja sporočil. Vključevati bi morale tudi mehanizme za pritožbe zoper ukrepe, ki jih sprejmejo podpisniki na podlagi prijav uporabnikov. Podpisniki bi morali posebej upoštevati tudi položaj otrok, ki so lahko še posebno dovzetni za dezinformacije.

Zavezanost ukrepom za izboljšanje medijske pismenosti

Več podpisnikov si je prizadevalo za povečanje medijske pismenosti, tako da so uporabnikom zagotovili ustrezna orodja. V skladu z okrepljenim kodeksom bi se morali podpisniki zavezati, da bodo nadaljevali ta prizadevanja, in se zlasti zavezati k večji vključenosti skupnosti medijske pismenosti v zasnovo in uporabo orodij ter ocenjevanje kampanj za medijsko opismenjevanje v okviru svojih storitev, med drugim zaradi zaščite otrok. Ta prizadevanja bi bilo mogoče uskladiti tudi s pobudami Komisije na področju medijske pismenosti 50 , vključno z novim akcijskim načrtom za digitalno izobraževanje (2021–2027) 51 , da bi se izkoristile zadevne sinergije. V ta namen lahko strokovna skupina Komisije za medijsko pismenost 52   in evropska opazovalnica digitalnih medijev zagotovita podporo za vzpostavitev stalnega okvira za razpravo.

Zavezanost „varni zasnovi“

Zasnova in arhitektura spletnih storitev pomembno vplivata na vedenje uporabnikov 53 . Podpisniki bi se morali zato zavezati, da bodo ocenili tveganja, ki jih predstavljajo njihovi sistemi, in arhitekturo svojih storitev zasnovali tako, da bo čim bolj zmanjšala tveganja 54 , povezana s širjenjem in krepitvijo dezinformacij 55 . To bi lahko vključevalo tudi predhodno preskušanje arhitekture sistemov. Podpisniki bi morali vlagati tudi v raziskave ter razviti značilnosti in zasnove izdelkov, ki krepijo kritično razmišljanje uporabnikov ter odgovorno in varno uporabo njihovih storitev.

Spletne platforme lahko sodelujejo tudi s ponudniki tehnoloških rešitev, da bi v svoje storitve vključile rešitve, ki omogočajo preverjanje avtentičnosti ali točnosti ali identifikacijo izvora ali vira digitalnih vsebin 56 . 

Ponudniki spletnih sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci, bi morali upoštevati tudi ustrezne določbe predlaganega akta o umetni inteligenci.

Odgovornost priporočilnih sistemov

Priporočilni sistemi z določitvijo vrstnega reda, v katerem so informacije predstavljene, pomembno vplivajo na to, do katerih informacij uporabniki dejansko dostopajo. Bistvenega pomena je, da se podpisniki v skladu z okrepljenim kodeksom zavežejo, da bodo poskrbeli za preglednost svojih priporočilnih sistemov glede meril, ki se uporabljajo za prednostno razvrščanje ali odvzem prednosti informacijam, z možnostjo za uporabnike, da prilagodijo razvrščevalne algoritme. Pri tem bi bilo treba ustrezno upoštevati načelo svobode medijev ob upoštevanju zahtev iz ustreznih določb predloga akta o digitalnih storitvah 57 .

Zaveze bi morale vključevati tudi konkretne ukrepe za zmanjšanje tveganj v zvezi s priporočilnimi sistemi, ki spodbujajo viralno širjenje dezinformacij, kot je izključitev napačnih in/ali zavajajočih informacij iz priporočene vsebine, kadar so jih razkrili neodvisni preverjevalci dejstev, in spletnih strani ter akterjev, ki nenehno širijo dezinformacije.

Vidnost zanesljivih informacij javnega interesa

Pandemija COVID-19 je pokazala, da je zlasti v kriznih časih pomembno spodbujati zanesljive informacije javnega interesa, kot so informacije, ki jih zagotavljajo zdravstveni organi v zvezi z ukrepi za preprečevanje bolezni ali varnostjo cepiv 58 . Podpisniki so uvedli različne rešitve, da bi uporabnikom zagotovili take informacije ter jih naredili vidne in enostavne za dostop. Podpisniki okrepljenega kodeksa bi se morali na podlagi teh izkušenj zavezati k nadaljnjemu razvoju in uporabi takih posebnih orodij (npr. informativnih polj, spletnih pasic, pojavnih oken, zemljevidov in pozivov), ki prednostno razvrščajo verodostojne vire v zvezi s temami posebnega javnega in družbenega interesa ali v kriznih razmerah in uporabnike vodijo k njim.

Da bi poglobili zavezo 59 obstoječega kodeksa glede prednostnega razvrščanja relevantnih, verodostojnih in avtoritativnih vsebin, bi se morali podpisniki zavezati tudi, da bodo objavljali informacije o metodologiji, ki jo v zvezi s tem uporabljajo njihovi priporočilni sistemi. Te informacije bi bilo treba vključiti v center za preglednost. Podpisniki kodeksa bi morali razmisliti o tem, kako zagotoviti, da lahko te informacije preverijo tretje osebe ali da se te informacije preverijo z neodvisno revizijo, pri čemer je treba upoštevati tudi ustrezne določbe iz predloga akta o digitalnih storitvah.

Opozorila, izdana uporabnikom, ki so ali so bili v stiku z neresničnimi ali zavajajočimi vsebinami

Razkrivanje neresničnih in/ali zavajajočih informacij je ključnega pomena za zajezitev pojava dezinformacij 60 . Več podpisnikov je vzpostavilo sodelovanje z neodvisnimi preverjevalci dejstev in/ali ustanovilo interne skupine za moderiranje, ki označujejo neresnično ali zavajajočo vsebino. Vendar kodeks trenutno ne vključuje zavez v zvezi s tem. V skladu s tem – ob dopolnjevanju novih zavez, da se zagotovi dosledna raba preverjanja dejstev, kot je opisano v oddelku 8.3 – bi se morali podpisniki zavezati, da bodo za vse jezike EU, v katerih opravljajo storitve, zagotovili sisteme za redno in dosledno označevanje vsebine, ki je bila opredeljena kot neresnična ali zavajajoča, in za izdajanje ciljno usmerjenih opozoril uporabnikom, ki so bili v stiku s tako vsebino. Podpisniki bi se morali zavezati, da bodo uporabnike obvestili o tem, zakaj so bili določena vsebina ali računi označeni, potisnjeni v ozadje ali kakor koli drugače zajeti v sprejete ukrepe, ter o podlagi za to. Podpisniki bi se morali zavezati, da bodo svoje sisteme označevanja in opozarjanja zasnovali v skladu s posodobljenimi znanstvenimi dokazi o tem, kako čim bolj povečati učinek takih posegov, pri čemer morajo zlasti zagotoviti, da so zasnovani tako, da pritegnejo pozornost uporabnikov 61 .

Funkcija označevanja škodljivih neresničnih informacij

Čeprav nekateri podpisniki uporabnikom že zagotavljajo namensko funkcijo za označevanje neresničnih in/ali zavajajočih informacij, ta funkcija še ni na voljo za vse storitve. Okrepljeni kodeks bi moral vsebovati namensko zavezo, v skladu s katero morajo vsi zadevni podpisniki v svojih storitvah ponuditi uporabniku prijazne in učinkovite postopke, ki omogočajo označevanje dezinformacij, ki bi lahko povzročile javno ali individualno škodo. Ta funkcionalnost bi morala podpirati tudi sisteme označevanja in mehanizme za pomoč pri ugotavljanju ponovnega pojavljanja neresničnih informacij, ki so že označene kot neresnične v drugih jezikih ali v drugih storitvah, ob polnem spoštovanju svobode izražanja. Zaveza bi morala določati, da mora biti funkcionalnost ustrezno zaščitena pred zlorabo (tj. taktika „masovnega označevanja“ za utišanje drugih glasov) in na voljo v vseh jezikih držav članic EU, v katerih se zagotavljajo njihove storitve. Pri ukrepih, ki jih podpisniki sprejmejo v zvezi z označenimi vsebinami, bi se morala spoštovati svoboda izražanja in ne bi smeli biti nesorazmerni. Ukrepi na tem področju lahko zajemajo uporabo preglednega postopka preverjanja dejstev za označene vsebine z nadaljnjimi ukrepi, kot je označevanje vsebine, kjer je to ustrezno. Podpisniki bi se morali zavezati, da bodo uporabnikom zagotovili nadaljnje informacije o prijavljeni vsebini, na primer o tem, ali je bila vsebina pregledana, in če je bila, o rezultatih ocene ter vseh ukrepih, sprejetih v zvezi z vsebino. Uporabniki, katerih vsebina ali računi so bili predmet takih ukrepov, bi morali biti prav tako obveščeni, da razumejo razloge za sprejete ukrepe, ter imeti dostop do ustreznega in preglednega mehanizma za pritožbe in uveljavljanje pravnih sredstev zoper uporabljene ukrepe.

Razpoložljivost kazalnikov za informirano krmarjenje po spletu

Namen okrepljenega kodeksa ni ocenjevanje verodostojnosti uredniške vsebine. Vendar se uporabniki glede na velik obseg informacij, ki so na voljo na spletu, srečujejo z izzivi v zvezi s tem, katere vire informacij uporabljati in jim zaupati. Kazalniki zanesljivosti, osredotočeni na integriteto vira, ki so jih razvile neodvisne tretje osebe v sodelovanju z mediji, vključno z združenji novinarjev in organizacijami za svobodo medijev, ter preverjevalci dejstev, lahko uporabnikom pomagajo pri sprejemanju informiranih odločitev 62 .

Podpisniki bi lahko olajšali dostop do takih kazalnikov, kar bi uporabnikom omogočilo, da jih uporabljajo pri njihovih storitvah. V tem primeru bi moral okrepljeni kodeks določati, da podpisniki zagotovijo preglednost v zvezi s takimi kazalniki tretjih oseb, med drugim tudi glede njihove metodologije.

Uporaba takih kazalnikov zanesljivosti bi morala biti popolnoma v skladu z načeli svobode in pluralnosti medijev. V ta namen bi morala biti uporabnikom dana možnost, da se sami odločijo, ali želijo uporabljati taka orodja 63 .

Ukrepi za zajezitev dezinformacij v aplikacijah za pošiljanje sporočil

Poleg nedavnih pobud, ki so bile razvite v sodelovanju s preverjevalci dejstev 64 , bi morali podpisniki, ki zagotavljajo aplikacije za pošiljanje zasebnih sporočil, preskušati in izvajati tehnične značilnosti, ki uporabnikom pomagajo prepoznati dezinformacije, ki se širijo prek takih storitev. Take rešitve bi morale biti združljive z naravo teh storitev in zlasti s pravico do zasebne komunikacije, ne da bi se s tem oslabilo šifriranje. Take funkcije bi lahko na primer uporabnikom pomagale preveriti, ali je bila pri preverjanju dejstev določena vsebina, ki jo prejmejo, razkrita kot neresnična. To bi bilo mogoče doseči na primer z rešitvami, ki omogočajo vidne oznake preverjanja dejstev, kadar se vsebine iz družbenih medijev razširjajo prek aplikacije za pošiljanje sporočil. Podpisniki bi lahko razmislili tudi o rešitvah, ki bi uporabnikom omogočale, da vsebino, ki so jo prejeli prek aplikacije za pošiljanje sporočil, preverijo v odložiščih preverjanja dejstev.

8Opolnomočenje skupnosti raziskovalcev in preverjevalcev dejstev 

Glede na ključni prispevek skupnosti raziskovalcev in preverjevalcev dejstev k učinkoviti strategiji za boj proti dezinformacijam bi moral okrepljeni kodeks določati okvir, na podlagi katerega jim je omogočen zanesljiv dostop do podatkov platforme z ustrezno podporo njihovim dejavnostim.

Dostop do podatkov podpisnikov za raziskave o dezinformacijah

Z zagotavljanjem analiz, ki temeljijo na dokazih, so raziskovalci bistveni za pravilno razumevanje razvoja tveganj, povezanih z dezinformacijami 65 , in lahko prispevajo k razvoju mehanizmov za zmanjšanje tveganja. To delo je močno odvisno od dostopa do podatkov platforme. Predlagani akt o digitalnih storitvah določa regulativni mehanizem, na podlagi katerega imajo preverjeni raziskovalci dostop do podatkov za raziskave o tveganjih, ki izhajajo iz storitev platform 66 . Z okrepljenim kodeksom bi se moral vzpostaviti okvir, ki že v vmesnem času pred sprejetjem akta o digitalnih storitvah raziskovalcem omogoča potreben dostop do podatkov platforme in dolgoročno omogoča razvoj posebnega okvira za dostop do podatkov, prilagojenega za izvajanje raziskav o pojavu dezinformacij.

8.1.1Splošni okvir za dostop do podatkov 

V zvezi z okrepljenim kodeksom bi se morali zadevni podpisniki, zlasti platforme, zavezati soustvarjanju trdnega okvira za dostop do podatkov v raziskovalne namene. Pogoji za dostop bi morali biti pregledni, odprti in nediskriminatorni, sorazmerni in utemeljeni. Kar zadeva osebne podatke, morajo biti pogoji v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov. Na splošno bi bilo treba pri pogojih dostopa do kakršnih koli podatkov upoštevati pravico do zasebne komunikacije ter ustrezno ščititi pravice in zakonite interese vseh zadevnih strani.

Podpisniki bi morali okvir razviti v sodelovanju z raziskovalno skupnostjo, evropsko opazovalnico digitalnih medijev in ustreznimi nacionalnimi organi. Zaveze bi morale vključevati podroben časovni načrt za pričakovani napredek pri oblikovanju in izvajanju okvira.

Okvir bi moral predvideti različne ureditve dostopa do podatkov z ustreznimi zaščitnimi ukrepi za (i) anonimizirane in neosebne podatke ter (ii) podatke, ki zahtevajo dodaten nadzor, vključno z osebnimi podatki. Okvir bi moral zagotoviti možnost dostopa do nekaterih vrst podatkov v realnem času, da se omogočita takojšnja ocena nastajajočih ali razvijajočih se tveganj in zasnova ustreznih blažilnih ukrepov.

Medtem ko je okvir v pripravi, bi morali podpisniki preskusiti začasne rešitve. Na primer, uporaba „peskovnikov“ bi lahko omejenemu številu raziskovalcev zagotovila dostop do ustreznih podatkov platforme za raziskave o posebnih temah, rezultati katerih prispevajo k zasnovi okvira, in za preskušanje operativnih rešitev za širši dostop do podatkov na platformah.

8.1.2Dostop do anonimiziranih in neosebnih podatkov

Okrepljeni kodeks bi moral vključevati zavezo, da se, kadar je to izvedljivo, zagotovi stalen, stabilen in usklajen dostop do anonimiziranih, zbirnih ali sicer neosebnih podatkov v realnem času v raziskovalne namene prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje ali drugih odprtih in dostopnih tehničnih rešitev, ki omogočajo polno izkoriščanje naborov podatkov.

Dostop do podatkovnih rešitev bi moral olajšati iskanje in analizo podatkov. Ustrezni podpisniki bi morali zagotoviti, da funkcionalnosti sistemov dostopa ustrezajo potrebam raziskovalcev in so interoperabilne. Z zavezami bi se morali določiti postopki za poročanje o nepravilnem delovanju sistemov dostopa ter za ponovno vzpostavitev dostopa in popravilo okvarjenih funkcij v razumnem času.

8.1.3Dostop do podatkov, pri katerih je potreben dodaten nadzor, vključno z osebnimi podatki

Podatki, ki bi lahko razkrili osebne podatke, vključno z občutljivimi 67 , potrebujejo dodatno varnost in zaščitne ukrepe. Tudi zaupne informacije, zlasti poslovne skrivnosti, ali podatki, povezani z varnostjo storitev platform, si zaslužijo ustrezno zaščito. Hkrati bi moral okvir za dostop do podatkov vsaj akademskim raziskovalcem omogočati dostop do naborov podatkov, ki so potrebni za razumevanje virov, vektorjev, metod in vzorcev širjenja, ki so značilni za pojav dezinformacij.

V ta namen bi se moral s kodeksom vzpostaviti pregleden postopek, v katerega so vključeni vsi zadevni deležniki, zlasti platforme in raziskovalna skupnost, za opredelitev pogojev, ki se uporabljajo za dostop do teh naborov podatkov. Načeloma bi morali biti pogoji standardizirani in enotni za vse platforme. Postopek bi moral med drugim urejati (i) minimalne standarde in kvalifikacije raziskovalcev, ki jim bo odobren dostop, (ii) minimalne kategorije podatkov, ki bodo dani na voljo, (iii) tehnične in organizacijske varnostne ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri obdelavi takih podatkov, vključno z omejitvijo namena in minimizacijo podatkov, in (iv) vse potrebne ukrepe za preprečevanje ponovnega pripisovanja psevdonimiziranih podatkov dejanskim osebam 68 .

8.1.4Vloga evropske opazovalnice digitalnih medijev

Evropska opazovalnica digitalnih medijev lahko zaradi svoje neodvisnosti in funkcij usklajevanja zagotovi podporo na področju dostopa do podatkov, med drugim tudi smernice glede vrst podatkov, ki jih je treba dati na voljo, namenov, za katere se podatki lahko obdelujejo, in ustreznih varnostnih ukrepov za obdelavo osebnih podatkov ter preprečevanje ponovnega pripisovanja anonimiziranih podatkov dejanskim osebam.

Ob pomoči evropske opazovalnice digitalnih medijev se preučujejo možnosti priprave kodeksa ravnanja v skladu s členom 40 Splošne uredbe o varstvu podatkov, katerega namen je zagotoviti ustrezno uporabo zahtev glede zasebnosti in varstva podatkov pri izmenjavi osebnih podatkov med platformami in raziskovalci. Splošna uredba o varstvu podatkov določa splošne pogoje za obdelavo osebnih podatkov tudi v obliki izmenjave osebnih podatkov med platformami in raziskovalci. Tak kodeks bi zmanjšal pravne negotovosti in tveganja za platforme, ki zagotavljajo dostop do podatkov, ter zagotovil varno in usklajeno okolje za obdelavo osebnih podatkov v raziskovalne namene 69 . Okrepljeni kodeks bi moral podpisnike zavezovati, da po potrebi olajšajo pripravo kodeksa ravnanja v skladu s členom 40 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

8.1.5Dostop do podatkov za druge deležnike

Drugi deležniki, kot so organizacije civilne družbe, neakademski raziskovalni centri in raziskovalni novinarji, imajo prav tako pomembno vlogo pri odkrivanju in analizi dezinformacijskih kampanj, oblikovanju odzivov politike ter spodbujanju ozaveščenosti javnosti in socialne odpornosti. Podpisniki kodeksa bi morali zlasti v državah članicah, ki nimajo ustreznih akademskih zmogljivosti, takim deležnikom omogočiti zadostno raven dostopa v skladu z zahtevami glede zasebnosti ter pod okrepljenim nadzorom pred zlorabo osebnih podatkov in ponovnim pripisovanjem psevdonimiziranih podatkov dejanskim osebam. 

Okvir sodelovanja med podpisniki in raziskovalci

Za spodbujanje in opolnomočenje večje večdisciplinarne skupnosti neodvisnih raziskovalcev bi se moral s kodeksom vzpostaviti okvir za pregledno, odprto in nediskriminatorno sodelovanje med podpisniki in raziskovalno skupnostjo EU v zvezi z viri in podporo, ki so na voljo raziskovalcem. Ta okvir bi moral raziskovalni skupnosti omogočiti neodvisno upravljanje sredstev, ki jih dajo podpisniki na voljo za raziskave o dezinformacijah, ter opredelitev znanstvenih prednostnih nalog in preglednih postopkov dodeljevanja na podlagi znanstvenih dosežkov. V zvezi s tem lahko evropska opazovalnica digitalnih medijev zagotovi pomoč pri dodeljevanju takih sredstev.

Sodelovanje s preverjevalci dejstev

Preverjevalci dejstev so pomembni akterji v boju proti dezinformacijam 70 . Ocenjujejo in preverjajo vsebino na podlagi dejstev, dokazov in kontekstualnih informacij ter ozaveščajo uporabnike o dezinformacijah na spletu. Z okrepljenim kodeksom bi se morala predvideti okrepljena podpora njihovemu delu ter povečati obseg dejavnosti preverjanja dejstev v različnih državah članicah EU in jezikih.

8.1.6Oblike sodelovanja 

Glede na znatne vrzeli in neenakomerno uporabo dejavnosti preverjanja dejstev med storitvami in državami članicami 71 bi se morale platforme, ki so podpisnice kodeksa, zavezati konkretnim ukrepom z jasnimi cilji in roki, da bi razširile svoje sodelovanje s preverjevalci dejstev, s čimer bi zagotovile dosledno uporabo preverjanja dejstev v okviru svojih storitev. Pri prizadevanjih bi se bilo treba osredotočiti zlasti na države članice in jezike, kjer preverjanje dejstev še ni zagotovljeno 72 .

To bi bilo mogoče doseči z večstranskimi sporazumi med platformami in neodvisnimi organizacijami za preverjanje dejstev, ki izpolnjujejo visoke etične in strokovne standarde. Taki sporazumi bi morali temeljiti na preglednih, odprtih in nediskriminatornih pogojih ter zagotavljati neodvisnost preverjevalcev dejstev. S temi sporazumi bi bilo treba preverjevalcem dejstev zagotoviti pravično plačilo za delo, ki ga uporabljajo platforme, spodbujati čezmejno sodelovanje med preverjevalci dejstev in olajšati pretok preverjanj dejstev med storitvami podpisnikov.

Glede na svojo vlogo pri spodbujanju skupnih dejavnosti preverjanja dejstev je evropska opazovalnica digitalnih medijev primerna za podporo platformam in preverjevalcem dejstev pri razvoju okvira za sodelovanje, vključno z vzpostavitvijo skupnega vmesnika za preverjevalce dejstev, izmenjavo informacij med preverjevalci dejstev in spodbujanjem čezmejnega sodelovanja. 73  

8.1.7Uporaba in vključevanje preverjanja dejstev v storitve podpisnikov

Okrepljeni kodeks bi moral vključevati zaveze, ki zahtevajo doslednejšo uporabo in vključevanje dela preverjevalcev dejstev v storitve platform, tudi v sisteme programatičnega oglaševanja in videovsebine. Platforme bi se morale zavezati uporabi mehanizmov, ki omogočajo hitro in dosledno vključevanje preverjanja dejstev, vključno s hitrim in učinkovitim označevanjem, v njihove storitve, potem ko od preverjevalcev dejstev prejmejo obvestilo. Zadevni podpisniki bi morali preverjevalcem dejstev olajšati vzpostavitev skupnega odložišča člankov, katerih dejstva se preverjajo (preverjanja dejstev), in raziskati tehnološke rešitve za olajšanje njegove učinkovite uporabe na različnih platformah in v jezikih, da se prepreči ponovni pojav dezinformacij, ki so jih razkrili preverjevalci dejstev 74 . 

8.1.8Dostop preverjevalcev dejstev do zadevnih informacij 

Za čim večjo kakovost in učinek preverjanja dejstev bi moral okrepljeni kodeks zagotavljati, da se platforme, ki so podpisnice kodeksa, zavežejo, da bodo preverjevalcem dejstev zagotovile samodejni dostop do informacij o ukrepih, ki so jih sprejele v zvezi z vsebino, pri kateri je bilo opravljeno preverjanje dejstev, in preverjanjem dejstev. Informacije bi morale količinsko opredeliti (i) interakcije uporabnikov skozi čas (npr. število ogledov, všečkov, primerov deljenja vsebine, komentarjev pred preverjanjem dejstev in po njem) 75 z vsebino, pri kateri je bilo opravljeno preverjanje dejstev, in (ii) doseg preverjanja dejstev skozi čas v spletnih storitvah, kjer so bile vsebine objavljene. Platforme in preverjevalci dejstev bi se morali dogovoriti o skupnem vmesniku za preverjanje dejstev, da se zagotovi doslednost pri načinu, kako platforme uporabljajo delo preverjevalcev dejstev, ga priznavajo in zagotavljajo povratne informacije o njem. Poleg tega bi moral kodeks predvideti redno izmenjavo informacij med ustreznimi podpisniki kodeksa in skupnostjo preverjevalcev dejstev, da bi se nadalje krepilo sodelovanje.

9Spremljanje kodeksa 

Okrepljeni kodeks bi bilo treba dopolniti z zanesljivim sistemom spremljanja, ki temelji na dosedanjih izkušnjah Komisije pri spremljanju kodeksa, vključno s programom COVID-19. Izboljšani sistem spremljanja bi moral zagotoviti redno ocenjevanje izvajanja zavez iz kodeksa s strani podpisnikov, spodbujati izboljšave njihovih politik in ukrepov ter omogočati ocenjevanje učinkovitosti kodeksa kot orodja za boj proti dezinformacijam. Izboljšani sistem spremljanja bi moral v vmesnem času pred sprejetjem akta o digitalnih storitvah okrepiti odgovornost spletnih platform in med drugim zagotoviti okvir za strukturiran dialog z zelo velikimi platformami o razvoju in uvedbi ukrepov za oceno in zmanjšanje tveganja, saj se pričakuje, da jim bodo na podlagi akta o digitalnih storitvah naložene pravne obveznosti.

Glede na te cilje bi bilo treba obstoječe zaveze kodeksa glede spremljanja okrepiti in razširiti, da se vzpostavi trden okvir, ki zajema temeljne elemente, navedene v nadaljevanju. Okrepljeni kodeks bi moral zlasti zagotavljati, da podpisniki pravočasno zagotovijo informacije in podatke za spremljanje v standardizirani obliki, in sicer z razčlenitvijo po državah članicah.

Ključni kazalniki uspešnosti

Spremljanje kodeksa bi moralo temeljiti na ključnih kazalnikih uspešnosti, s katerimi je mogoče meriti izvajanje in učinkovitost zavez kodeksa ter učinek kodeksa na pojav dezinformacij. V ta namen sta pomembni dve kategoriji ključnih kazalnikov uspešnosti: (i) kazalniki ravni storitev, s katerimi se merijo rezultati in učinek politik, ki jih izvajajo podpisniki za izpolnitev svojih zavez iz kodeksa, in (ii) strukturni kazalniki, ki merijo splošni učinek kodeksa na dezinformacije v EU.

9.1.1Kazalniki ravni storitev

V skladu z revidiranim kodeksom bi se morali podpisniki zavezati, da bodo oblikovali konkretne kazalnike ravni storitev. Kazalniki ravni storitev bi morali učinkovito meriti izvajanje zavez kodeksa in učinek politik podpisnikov. Kazalniki bi morali biti dovolj prožni, da upoštevajo različno naravo storitev podpisnikov, hkrati pa omogočajo dosledno poročanje in primerjave med storitvami.

Okrepljeni kodeks bi moral od podpisnikov zahtevati, da opredelijo minimalni sklop kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov, poročajo o njem in se mu zavežejo, cilj tega minimalnega sklopa kazalnikov pa je med drugim oceniti:

·učinek orodij in funkcij, vzpostavljenih za povečanje ozaveščenosti uporabnikov in njihovega opolnomočenja, vključno z interakcijami uporabnikov s takimi orodji in funkcijami 76 ;

·učinek orodij in funkcij, ki prikazujejo zanesljive informacije javnega interesa ali omogočajo njihovo večjo vidnost, vključno z interakcijami uporabnikov s takimi orodji in funkcijami 77 ;

·število preverjanj dejstev, odstotek vsebin, pri katerih je bilo opravljeno preverjanje dejstev, v primerjavi z vsebinami, ki so jih označili uporabniki, in financiranje dejavnosti preverjanja dejstev;

·učinek dejavnosti preverjanja dejstev in interakcije uporabnikov z informacijami, za katere se je pri preverjanju dejstev izkazalo, da so neresnične ali zavajajoče 78 ;

·število pritožb v zvezi z ukrepi, ki so jih platforme sprejele v zvezi z vsebinami, ker so bile te označene kot dezinformacije, in informacije v zvezi z njihovim izidom;

·število strani, računov, profilov in skupin, ki delijo dezinformacije, za katere so bili uvedeni ukrepi za zmanjšanje njihove vidnosti 79 , in količino takih deljenih vsebin;

·učinek ugotovljenega nedopustnega manipulativnega vedenja, vključno s primeri vsebin ali računov, ki so bili odstranjeni ali potisnjeni v ozadje 80 ;

·število partnerstev med podpisniki kodeksa iz oglaševalske industrije in tretjih subjektov, ki ocenjujejo kakovost virov informacij;

·učinek ukrepov, uporabljenih za nadzor nad prikazovanjem oglasov 81 ;

·število in podrobnost podatkov, ki so na voljo za raziskave, in število evropskih raziskovalnih organizacij, ki imajo dostop do podatkov platform;

·količino virov, ki jih dajo podpisniki na voljo za raziskave o dezinformacijah, in število evropskih raziskovalnih organizacij, ki imajo dostop do teh virov;

·informacije o človeški delovni sili, vključeni v izpolnjevanje zavez kodeksa 82 . 

9.1.2Strukturni kazalniki

Podpisniki kodeksa bi se morali zavezati tudi, da bodo prispevali k razvoju strukturnih kazalnikov, s katerimi je mogoče učinkovito izmeriti splošni učinek kodeksa na pojav dezinformacij. Kot je podrobneje opisano v nadaljevanju, bi morali podpisniki ustanoviti stalno delovno skupino, katere naloge bodo vključevale razvoj, preskušanje in prilagajanje strukturnih kazalnikov.

Strukturni kazalniki bi lahko na primer temeljili na reprezentativnih vzorcih uporabnikov v različnih državah članicah, namenjenih merjenju razširjenosti vztrajnih glavnih virov dezinformacij 83 v spletni medijski dieti evropskih državljanov 84 . S takimi kazalniki bi lahko merili interakcijo javnosti z viri informacij, z rednimi standardiziranimi raziskavami pa bi se merila izpostavljenost državljanov dezinformacijam.

Dokler se ne razvije stabilnejši sklop strukturnih kazalnikov, bi se morali podpisniki in deležniki dogovoriti o minimalnem izvedljivem sklopu strukturnih kazalnikov, ki jih je mogoče hitro izvesti in preskusiti, ter si prizadevati za razvoj stabilnega sklopa učinkovitih strukturnih kazalnikov.

Okvir za spremljanje

Okvir za spremljanje bi moral omogočiti redno ocenjevanje izvajanja zavez kodeksa s strani njegovih podpisnikov, vključno s spremembami in razvojem ustreznih politik in ukrepov. V ta namen bi morali podpisniki Komisiji redno poročati o izvajanju svojih zavez, vključno z ustreznimi ključnimi kazalniki uspešnosti.

Glede na pozitivne izkušnje s programi spremljanja med evropskimi volitvami leta 2019 85 in pandemijo COVID-19 se bo Komisija pri spremljanju izvajanja kodeksa na ravni držav članic zanašala na podporo skupine evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve. Evropska opazovalnica digitalnih medijev in njena vozlišča bi morala Komisiji pomagati tudi pri analizi informacij in podatkov, ki so jih sporočili podpisniki, ter pri oceni učinka kodeksa na nacionalni ravni in ravni EU.

Komisija bo ob upoštevanju strokovnih nasvetov in podpore skupine evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve in evropske opazovalnice digitalnih medijev redno ocenjevala napredek pri izvajanju kodeksa ter njegov učinek na pojav dezinformacij in objavljala svoje sklepe. Zagotovi lahko tudi dodatne smernice o tem, kako naj podpisniki obravnavajo preostale pomanjkljivosti in vrzeli v kodeksu.

9.1.3Redno poročanje

Pri obveznostih poročanja v skladu z okrepljenim kodeksom bi bilo treba upoštevati velikost podpisnikov in vrsto storitev, ki jih zagotavljajo. Ponudniki spletnih storitev, ki se obsežno uporabljajo na ravni EU in imajo profile večjega tveganja v zvezi s širjenjem dezinformacij, bi morali vsakih šest mesecev poročati o izvajanju zavez, ki so jih sprejeli, in zagotoviti ustrezne kazalnike ravni storitev. Vsako leto bi morali oceniti tudi tveganja, povezana s pojavom dezinformacij. Drugi podpisniki kodeksa bi morali poročati na letni ravni in predložiti podatke, ki ustrezajo njihovim dejavnostim. Podpisniki, ki zagotavljajo orodja, instrumente ali rešitve za boj proti dezinformacijam ali ki kodeks podpirajo z zagotavljanjem strokovnega znanja, bi morali prav tako vsako leto poročati o svojih dejavnostih in ugotovitvah, ki so pomembne za izvajanje in učinkovitost kodeksa. Poročanje bi bilo treba izvajati v skladu z opredeljenim časovnim razporedom, ki določa zajeta obdobja in roke za predložitev. Podatki, ki se uporabljajo za merjenje ključnih kazalnikov uspešnosti, bi morali zajemati razčlenitve na ravni držav članic.

Poročanje bi moralo temeljiti na usklajeni predlogi, ki v izvedljivem obsegu omogoča primerjave med platformami. Poleg tega bi se morali podpisniki dogovoriti o sklopu standardnih formatov, ki omogočajo preverjanje, za zagotavljanje podatkov v zvezi s ključnimi kazalniki uspešnosti. Ti formati bi morali biti oblikovani v sodelovanju z ustreznimi deležniki iz stalne delovne skupine in bi morali izpolnjevati standarde ter uporabljati metode raziskovalne skupnosti in skupnosti preverjevalcev dejstev. Nazadnje bi morali ti formati omogočati stalno posodabljanje javnega grafičnega prikaza, ki bi bil na voljo prek centra za preglednost, kot je opisano v nadaljevanju.

9.1.4Center za preglednost

Za povečanje preglednosti in odgovornosti v zvezi z izvajanjem kodeksa bi se morali podpisniki zavezati, da bodo ustanovili in vzdrževali javno dostopen center za preglednost. Podpisniki bi morali v centru za preglednost navesti posebne politike, ki so jih sprejeli za izvajanje vsake zaveze kodeksa, ki so jo sprejeli, in zagotoviti osnovne informacije o tem, kako se te politike izvajajo, vključno z geografsko in jezikovno pokritostjo. Center bi moral imeti tudi javni grafični prikaz z ustreznimi ključnimi kazalniki uspešnosti. Center za preglednost bi moral biti zasnovan zlasti tako, da bi omogočal medresorske primerjave napredka podpisnikov pri izvajanju zavez kodeksa in doseganju merljivih učinkov v boju proti dezinformacijam. Podpisniki bi se morali zavezati, da bodo center za preglednost redno posodabljali in razkrili vse spremembe zadevnih politik najpozneje 30 dni po objavi ali spremembi.

9.1.5Stalna delovna skupina

Z okrepljenim kodeksom bi bilo treba ustanoviti stalno delovno skupino za razvijanje in prilagajanje kodeksa glede na tehnološki, družbeni, tržni in zakonodajni razvoj. V delovni skupini bi morali sodelovati podpisniki kodeksa ter predstavniki evropske opazovalnice digitalnih medijev in skupine evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve, k sodelovanju pa bi lahko povabila tudi zadevne strokovnjake, da podprejo njeno delo. Delovni skupini bi morala predsedovati Komisija, sestavljati pa bi jo morali predstavniki Evropske službe za zunanje delovanje. V skladu s splošnim ciljem zagotavljanja prispevkov za pregled in prilagajanje kodeksa bi morale dejavnosti delovne skupine med drugim vključevati:

·vzpostavitev metodologije za oceno tveganja in sistema hitrega odzivanja, ki se uporabljata v posebnih razmerah, kot so volitve ali krize;

·pregled kakovosti in učinkovitosti usklajene predloge za poročanje ter formatov in metod razkritja podatkov za namene spremljanja;

·optimizacijo kakovosti in natančnosti podatkov, ki jih je treba zagotoviti za merjenje kazalnikov;

·prispevek k oceni kakovosti in učinkovitosti kazalnikov na ravni storitev ter njihovo ustrezno prilagoditev;

·razvoj, preskušanje in prilagajanje strukturnih kazalnikov ter oblikovanje mehanizmov za njihovo merjenje na ravni držav članic;

·zagotavljanje strokovnih prispevkov in posodobljenih dokazov v zvezi z zavezami kodeksa, kot so med drugim nove oblike neavtentičnega vedenja.

10Sklep in naslednji koraki

V teh smernicah so določeni ključni elementi, ki so po mnenju Komisije potrebni za preoblikovanje kodeksa v močnejši instrument za boj proti dezinformacijam ter ustvarjanje varnejšega in preglednejšega spletnega okolja.

Komisija podpisnike kodeksa poziva, naj se v skladu s temi smernicami sestanejo in sprejmejo okrepljeni kodeks. Prav tako jih poziva, naj jeseni predložijo prvi osnutek revidiranega kodeksa, da bi omogočili ustrezno razpravo. Potencialne nove podpisnike poziva, naj se pridružijo kodeksu in sodelujejo pri njegovi reviziji, vključno z uveljavljenimi platformami in platformami v vzponu, gospodarskimi subjekti in drugimi udeleženci v sektorju spletnega oglaševanja ter drugimi deležniki, ki lahko prispevajo vire ali strokovno znanje za učinkovito delovanje kodeksa.

Ker so dezinformacije pojav, ki ne pozna meja, in da bi se okrepil dejanski učinek kodeksa ravnanja, bi bili koristni ukrepi v evropskem sosedstvu, kot so sodelovanje s civilno družbo, sodelovanje z medijskimi strokovnjaki in pobude za medijsko pismenost.

(1)

Skupno sporočilo z naslovom „Boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 – kaj je res in kaj ne“ (JOIN(2020) 8 final).

(2)

Evropska komisija in visoka predstavnica sta v Akcijskem načrtu proti dezinformacijam (JOIN(2018) 36 final) določili celovito strategijo za boj proti dezinformacijam v EU.

(3)

Čeprav lahko pogoji spletnih platform pokrivajo tudi vsebine, ki so škodljive, vendar niso nezakonite, se, kadar dezinformacije pomenijo nezakonite vsebine (npr. sovražni govor ali teroristična vsebina), uporabijo tudi ustrezni zakonodajni ukrepi.

(4)

  https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/code-practice-disinformation .

(5)

SWD(2020) 180 final.

(6)

COM(2020) 790 final.

(7)

Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem trgu digitalnih storitev (akt o digitalnih storitvah) in spremembi Direktive 2000/31/ES (COM(2020) 825 final). Sklici na akt o digitalnih storitvah v tem dokumentu se razumejo kot sklici na besedilo, kot ga je predlagala Komisija.

(8)

Predlog akta o digitalnih storitvah v členu 25 zelo velike platforme opredeljuje kot spletne platforme, ki svoje storitve zagotavljajo številnim povprečno mesečno aktivnim prejemnikom storitve v Uniji, kar ustreza 10 % prebivalstva Unije.

(9)

 Ocena Komisije iz septembra 2020 (SWD(2020) 180 final).

(10)

 Poročilo o volitvah v Evropski parlament leta 2019 (SWD(2020) 113 final), https://ec.europa.eu/info/files/com_2020_252_en.pdf_en .

(11)

  https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-22-2020-INIT/sl/pdf .

(12)

Povzetek razprav z deležniki je na voljo tukaj: https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/library/summary-multi-stakeholder-discussions-preparation-guidance-strengthen-code-practice-disinformation .

(13)

Dokazi kažejo tudi, da prihodki od spletnih oglasov še vedno znatno prispevajo k monetizaciji spletnih mest z dezinformacijami, vključno z oglaševanjem velikih blagovnih znamk, ki so nehote postavljene poleg vsebin z dezinformacijami (npr. poročilo o globalnem dezinformacijskem indeksu (Global Disinformation Index – GDI): https://disinformationindex.org/2020/03/why-is-ad-tech-giving-millions-to-eu-disinformation-sites/ in poročilo Avaaz: https://secure.avaaz.org/campaign/en/youtube_climate_misinformation/ ).

(14)

V smislu člena 25 akta o digitalnih storitvah, kot ga je predlagala Komisija. Za opredelitev pojma glej opombo 8.

(15)

 Skupno sporočilo z naslovom „Boj proti dezinformacijam v zvezi s COVID-19 – kaj je res in kaj ne“ (JOIN(2020) 8 final).

(16)

Kot je predvideno v sporočilu iz junija 2020, skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve Komisiji pomaga pri programu spremljanja COVID-19.

(17)

V raziskavi GDI, opravljeni januarja in februarja 2021 za Francijo, Nemčijo, Italijo in Španijo, je poudarjeno, da večina podjetij, ki se ukvarjajo z oglaševalsko tehnologijo, nima vzpostavljenih posebnih politik na področju vsebin z dezinformacijami v zvezi s COVID-19 ali da so te politike kršene ter da še naprej financirajo spletna mesta z novicami, ki so javno označena kot glavni viri dezinformacij: https://disinformationindex.org/2021/02/ad-funded-covid-19-conspiracy-sites-a-look-at-the-eu/ . Raziskava Avaaz avgusta 2020 je pokazala, da imajo vsebine z desetih najbolj spremljanih spletnih mest, ki širijo napačne informacije v zvezi z zdravjem, po ocenah skoraj štirikrat toliko ogledov na omrežju Facebook kot primerljive vsebine na spletnih mestih desetih vodilnih zdravstvenih ustanov: https://secure.avaaz.org/campaign/en/facebook_threat_health/ .

(18)

V akcijskem načrtu za evropsko demokracijo so napačne informacije opredeljene, kot sledi: „napačne informacije so neresnične ali zavajajoče vsebine, ki se izmenjujejo brez škodljivega namena, čeprav so lahko učinki še vedno škodljivi, npr. če ljudje v dobri veri delijo napačne informacije s prijatelji in družino“.

(19)

V akcijskem načrtu za evropsko demokracijo so dezinformacije opredeljene, kot sledi: „dezinformacije so neresnične ali zavajajoče vsebine, ki se širijo z namenom zavajanja ali zagotavljanja gospodarske ali politične koristi in ki lahko povzročijo javno škodo“.

(20)

Smernice po potrebi razlikujejo med različnimi podkategorijami.

(21)

Kot je opredeljeno v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo: „izraz operacija vplivanja na informacije se nanaša na usklajena prizadevanja domačih ali tujih akterjev za vplivanje na ciljno publiko z uporabo različnih zavajajočih sredstev, vključno z zatiranjem neodvisnih virov informacij v kombinaciji z dezinformacijami“.

(22)

Kot je opredeljeno v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo: „izraz tuje vmešavanje v informacijski prostor, ki se pogosto izvaja kot del širše hibridne operacije, se lahko razume kot prisilno in zavajajoče prizadevanje za prekinitev svobodnega oblikovanja in izražanja politične volje posameznikov s strani tujega državnega akterja ali njegovih agentov“.

(23)

Dokument z naslovom „Stop the virus of disinformation“ (Zaustavimo virus dezinformacij), Medregijski raziskovalni inštitut Združenih narodov za kriminal in pravico (UNICRI), http://www.unicri.it/sites/default/files/2020-11/SM%20misuse.pdf .

(24)

Dokument z naslovom „How COVID-19 conspiracists and extremists use crowdfunding platforms to fund their activities“ (Kako snovalci zarote in skrajneži uporabljajo platforme za množično financiranje, s katerimi financirajo svoje dejavnosti), EUDisinfoLab, https://www.disinfo.eu/publications/how-covid-19-conspiracists-and-extremists-use-crowdfunding-platforms-to-fund-their-activities/ .

(25)

  https://edmo.eu/ . 

(26)

JOIN(2018) 36 final.

(27)

 Dokazi kažejo tudi, da prihodki od spletnih oglasov še vedno znatno prispevajo k monetizaciji spletnih mest z dezinformacijami, vključno z oglaševanjem velikih blagovnih znamk, ki so nehote postavljene poleg vsebin z dezinformacijami. Globalni dezinformacijski indeks (GDI) kaže, da se približno 76 milijonov USD letnih prihodkov iz oglaševanja nameni spletnim mestom z dezinformacijami, ki so ciljno usmerjena v Evropo: https://disinformationindex.org/2020/03/why-is-ad-tech-giving-millions-to-eu-disinformation-sites/ .

(28)

Omejeno število podjetij za oglaševalske tehnologije je že sprejelo take politike.

(29)

Glej na primer poročilo Avaaz za leto 2020 z naslovom „Why is YouTube Broadcasting Climate Misinformation to Millions?“ (Zakaj YouTube predvaja napačne podnebne informacije milijonom ljudi): https://secure.avaaz.org/campaign/en/youtube_climate_misinformation/ .

(30)

V globalno zavezništvo za odgovorne medije (Global Alliance for Responsible Media), ki je bilo vzpostavljeno junija 2019 pod okriljem Svetovne zveze oglaševalcev (WFA), so vključeni platforme in podpisniki kodeksa iz oglaševalskega sektorja ter drugi pomembni deležniki iz oglaševalskega ekosistema. Pripravlja sklop skupnih opredelitev in standardov v panogi za način razvrstitve škodljivih vsebin na platformah, ki jih odobrijo oglaševalci, platforme pa jih uporabljajo v svojih oglaševalskih izdelkih in orodjih za varnost blagovnih znamk. Zavezništvo si zlasti prizadeva za ločeno kategorijo za dezinformacije in napačne informacije, ki jih je treba vključiti v sklop. Glej dokument Svetovne zveze oglaševalcev z naslovom „Interim Report on Activities related to the EU Code of Practice on Disinformation“ (Vmesno poročilo o dejavnostih, povezanih s kodeksom ravnanja EU glede dezinformacij), september 2020, str. 2: https://ec.europa.eu/newsroom/dae/document.cfm?doc_id=69683.

(31)

Dokazi kažejo, da so spletni oglasi z dezinformacijami, ki so jih preverjevalci dejstev odkrili in razkrili, še vedno prisotni. Glej dokument z naslovom „Facebook Approved Ads With Coronavirus Misinformation“ (Omrežje Facebook je odobrilo oglase z napačnimi informacijami v zvezi s koronavirusom): https://www.consumerreports.org/social-media/facebook-approved-ads-with-coronavirus-misinformation/ .

(32)

Kot je ugotovila Komisija, politike platform sledijo različnim ciljem, pri čemer nekateri od njih niso posebej prilagojeni boju proti dezinformacijam – na primer neutemeljene tržne trditve, zavajajoče poslovne prakse. Glej SWD(2020) 180 final.

(33)

Čeprav v kodeksu trenutno ni skupne opredelitve tematskih oglasov, se zdi, da obstaja dogovor, da so tematski oglasi tisti oglasi, ki vključujejo sponzorirane vsebine o družbenih vprašanjih ali ki so povezani z razpravo v splošnem interesu, ki bi lahko vplivala na javni diskurz. Primeri takih vprašanj so podnebne spremembe, okoljska vprašanja, priseljevanje ali COVID-19.

(34)

Zlasti člen 24.

(35)

Dobber in drugi, „Effectiveness of online political ad disclosure labels: empirical findings“ (Učinkovitost oznak za razkritje spletnih političnih oglasov: empirične ugotovitve), marec 2021: https://www.uva-icds.net/wp-content/uploads/2021/03/Summary-transparency-discloures-experiment_update.pdf .

(36)

„Organska“ vsebina je brezplačna vsebina, ki jo uporabniki brezplačno delijo med seboj. To vključuje tudi primere, ko si uporabniki med seboj izmenjujejo sponzorirane vsebine, ki nato postanejo „organske“.

(37)

Predlog akta o digitalnih storitvah, člen 30.

(38)

Posebne obveznosti glede preglednosti so vključene tako v predlog akta o digitalnih storitvah kot tudi v predlog akta o digitalnih trgih.

(39)

Glej na primer Papakyriakopoulos in drugi, „Social media and microtargeting: Political data processing and the consequences for Germany“ (Družbeni mediji in mikrociljanje: obdelava političnih podatkov in posledice za Nemčijo), Big Data & Society, november 2018, doi 10.1177/2053951718811844, ali Lewandowsky in drugi, „Understanding the influence of online technologies on political behaviour and decision-making“ (Razumevanje vpliva spletnih tehnologij na politično ravnanje in sprejemanje odločitev), EUR 30422 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg.

(40)

Za več smernic glej Smernice Evropskega odbora za varstvo podatkov št.  05/2020 o privolitvi na podlagi Uredbe 2016/679 in Smernice št. 08/2020 o ciljanju uporabnikov družbenih medijev (v katerih so navedeni primeri, kdaj je za ciljno oglaševanje potrebna privolitev).

(41)

Če so na primer knjižnice oglasov opremljene s potrebnimi podatki, se lahko uporabijo za preverjanje enake časovne izpostavljenosti političnim sporočilom na spletu.

(42)

Glej predlog akta o digitalnih storitvah, člen 30.

(43)

Skupno sporočilo o povečanju odpornosti in krepitvi zmogljivosti za obravnavanje hibridnih groženj (JOIN(2018) 16 final).

(44)

V členu 26(1)(c) predloga akta o digitalnih storitvah je „namerna manipulacija“ storitev opredeljena kot sistemsko tveganje, proti kateremu morajo zelo velike platforme sprejeti ukrepe za zmanjšanje tveganja.

(45)

COM(2021) 206 final.

(46)

V zvezi s stalno delovno skupino glej oddelek 9.2.3 v nadaljevanju.

(47)

Pri tem bi bilo treba upoštevati tudi okvir AMITT (Adversarial Misinformation and Influence Tactics and Techniques – taktike in tehnike za preprečevanje napačnega informiranja in vplivanja)): https://cogsec-collab.org/ .

(48)

V zvezi s centrom za preglednost glej oddelek 9.2.2 v nadaljevanju.

(49)

Zlasti člen 17, ki se že uporablja za odločitve, ki niso združljive z njihovimi pogoji, vključno z odločitvami o odstranitvi vsebine ali onemogočanju dostopa do nje, začasni prekinitvi ali prenehanju zagotavljanja celotne storitve ali njenega dela prejemniku ali odločitvami o začasni onemogočitvi ali ukinitvi prejemnikovega računa.

(50)

Glej zlasti ukrepe, določene v akcijskem načrtu za evropsko demokracijo (COM(2020) 790 final) in akcijskem načrtu za medijski in avdiovizualni sektor (COM(2020) 784 final).

(51)

V akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje (COM(2020) 624 final) je predstavljen predlog za razvoj smernic za učitelje in pedagoge za boj proti dezinformacijam ter spodbujanje digitalne pismenosti z izobraževanjem in usposabljanjem.

(52)

  https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/policies/media-literacy .

(53)

Glej na primer Lewandowsky in drugi, „Understanding the influence of online technologies on political behaviour and decision-making“ (Razumevanje vpliva spletnih tehnologij na politično ravnanje in sprejemanje odločitev), EUR 30422 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2020.

(54)

Glej predlog akta o digitalnih storitvah, člen 26(1)(c) o oceni povezanih tveganj.

(55)

Preprosti tehnični posegi (npr. pojavna sporočila, ki uporabnike vprašajo, ali resnično želijo deliti povezave, ki si jih niso ogledali) lahko uporabnike spodbudijo, da pregledajo vsebino, preden jo razširjajo, in tako prispevajo k omejitvi širjenja napačnih in/ali zavajajočih informacij s strani uporabnikov, ki ravnajo v dobri veri. Primeri: Poziv omrežja Twitter, „Check it out before you Tweet it“ (Preveri, preden tvitneš): https://help.twitter.com/en/using-twitter/how-to-retweet ;

Informacijska polja omrežja YouTube o preverjanju dejstev: https://support.google.com/youtube/answer/9229632?hl=en ; Pojavno obvestilo omrežja Facebook pred izmenjavo lažnih vsebin, ki jih je razkril preverjevalec dejstev: https://www.facebook.com/journalismproject/programs/third-party-fact-checking/faqs ;

Orodje omrežja TikTok za preverjanje dejstev „Know your Facts“: https://newsroom.tiktok.com/en-gb/taking-action-against-covid-19-vaccine-misinformation .

(56)

V oddelku 3.3 smernic so deležniki, ki lahko prek svojih orodij, instrumentov ali rešitev prispevajo k boju proti dezinformacijam, pozvani, naj postanejo novi podpisniki kodeksa.

(57)

Zlasti členi 26, 27 in 29.

(58)

Poročila o spremljanju COVID-19 vsebujejo podatke o ogledih ali razmerju med prikazi in kliki na informacijskih poljih in spletnih pasicah, ki zagotavljajo take informacije: https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/library/reports-march-actions-fighting-covid-19-disinformation-monitoring-programme .

(59)

Glej zavezo št. 8 kodeksa ravnanja EU glede dezinformacij.

(60)

The Debunking Handbook 2020 (Priročnik za razkrivanje 2020): https://sks.to/db2020 .

(61)

Optimizacije se lahko na primer nanašajo na vizualno zasnovo, čas ali grafično predstavitev posega.

(62)

Primeri takih kazalnikov so lahko globalni dezinformacijski indeks (GDI), pobuda Journalism Trust Initiative (JTI) ali konzorcij Trust Project in storitev NewsGuard.

(63)

Orodja za ocenjevanje zanesljivosti virov informacij, kot so t. i. znaki zaupanja, bi morala biti uporabnikom po želji na voljo za uporabo. Uporabniki bi lahko imeli tudi možnost, da se signali v zvezi z zanesljivostjo medijskih virov pošljejo v avtomatizirane sisteme za izbiro in razvrščanje vsebin, ki se pojavljajo v njihovih uporabniških spletnih virih.

(64)

Organizacije za preverjanje dejstev, ki jih podpirajo nekateri ponudniki aplikacij za pošiljanje sporočil, uporabnikom aplikacij za pošiljanje sporočil omogočajo, da preverijo dejstva v sporočilih, ki so jih prejeli po takih zasebnih kanalih: https://faq.whatsapp.com/general/ifcn-fact-checking-organizations-on-whatsapp/?lang=sl .

(65)

To je ključnega pomena tudi za informiranje podpisnikov, Komisije, pristojnih nacionalnih organov in javnosti.

(66)

Zlasti člen 31.

(67)

V smislu člena 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

(68)

 Kot zahteva Splošna uredba o varstvu podatkov, mora razkritje osebnih podatkov temeljiti na jasni pravni podlagi z ustreznimi zaščitnimi ukrepi, vključno z ureditvijo iz člena 9 za posebne vrste podatkov.

(69)

 Razprava z deležniki je pokazala, da podpisniki kodeksa in raziskovalna skupnost podpirajo to pobudo:  https://digital-strategy.ec.europa.eu/en/library/summary-multi-stakeholder-discussions-preparation-guidance-strengthen-code-practice-disinformation .

(70)

 Organizacije za preverjanje dejstev redno objavljajo nepristranska poročila o točnosti izjav javnih osebnosti in glavnih institucij ter drugih splošno razširjenih izjav v interesu družbe. So neodvisne ter upoštevajo stroga etična pravila in pravila o preglednosti, kot jih je opredelila mednarodna mreža za preverjanje dejstev( https://www.poynter.org/international-fact-checking-network-fact-checkers-code-principles ).

(71)

  https://www.disinfo.eu/publications/bulgaria%3A-the-wild-wild-east-of-vaccine-disinformation/ .

(72)

Zemljevid dejavnosti evropske opazovalnice digitalnih medijev za preverjanja dejstev v EU: https://edmo.eu/fact-checking-activities/ . 

(73)

Da bi se nadalje podprlo delo evropskih preverjevalcev dejstev, njihovo sodelovanje in razvoj skupno dogovorjenih poklicnih standardov, se bo kot del pilotnega projekta „Integrity of social media“ (Integriteta družbenih medijev) in v sodelovanju z evropsko opazovalnico digitalnih medijev podprla priprava osnutka kodeksa o poklicni integriteti evropskih preverjevalcev dejstev. Glej: letni delovni program, sprejet s Sklepom Komisije C (2020) 2259.

(74)

 Kar zadeva vzpostavitev odložišča preverjanja dejstev, bi si podpisniki lahko prizadevali za sinergije z evropsko opazovalnico digitalnih medijev.

(75)

To bi moralo vključevati tudi anonimizirane demografske podatke in lokalizacijo tistih, ki delijo/sprejmejo vsebine, pri katerih je bilo opravljeno preverjanje dejstev.

(76)

Učinek bi bilo mogoče izmeriti s kazalniki, ki količinsko opredeljujejo raven interakcije (npr. ogledi, razmerje med prikazi in kliki, primeri deljenja vsebine itd.) uporabnikov s takimi orodji in njihovo dojemanje uporabnosti takih orodij. Kazalniki bi morali zajemati tudi podatke o uporabi orodij za označevanje vsebine, ki se šteje za neresnično, in poročanje o njej.

(77)

Učinek bi bilo mogoče izmeriti s kazalniki, ki količinsko opredeljujejo raven interakcije (npr. ogledi, vtisi, razmerje med prikazi in kliki, primeri deljenja vsebine itd.) uporabnikov s takimi orodji in njihovo dojemanje uporabnosti takih orodij.

(78)

Učinek bi bilo mogoče izmeriti s kazalniki, ki količinsko opredeljujejo raven interakcije (npr. ogledi, razmerje med prikazi in kliki, primeri deljenja vsebine) z deli vsebine pred in po tem, ko so bili ti označeni ali potisnjeni v ozadje, ker se je pri preverjanju dejstev izkazalo, da so neresnični. Drugi kazalniki bi lahko dali tudi informacije o tem, kako poteka interakcija med uporabniki.

(79)

Vključno z ukrepi, kot so nižja razvrstitev vsebin ter ukinitev profilov in skupin.

(80)

Učinek bi bilo mogoče izmeriti s kazalniki, ki količinsko opredeljujejo raven interakcije (npr. ogledi, razmerje med prikazi in kliki, primeri deljenja vsebine itd.) z vsebino, računi in primeri, preden so bili odstranjeni in preden so bili potisnjeni v ozadje ali po tem.

(81)

Učinek bi bilo mogoče izmeriti s kazalniki, ki opredeljujejo število prikazanih oglasov na spletnih mestih, za katera je bilo ugotovljeno, da nenehno objavljajo dezinformacije, in število odstranjenih oglasov, ki vsebujejo dezinformacije.

(82)

To zajema število zaposlenih za izvajanje dejavnosti za boj proti dezinformacijam in jezike, v katerih se njihove dejavnosti izvajajo.

(83)

 Opredelitev glavnih spletnih virov dezinformacij bi morala temeljiti na jasni in dogovorjeni metodologiji, ki jo opredeli širši nabor deležnikov, vključno z akademskimi raziskovalci, preverjevalci dejstev, nevladnimi organizacijami in organizacijami civilne družbe.

(84)

Mehanizem za merjenje strukturnih kazalnikov bi se lahko zgledoval po metodologiji merjenja občinstva, ki jo uporablja avdiovizualni sektor .

(85)

  https://erga-online.eu/wp-content/uploads/2020/05/ERGA-2019-report-published-2020-LQ.pdf .