Objava obvestila o odobritvi standardne spremembe specifikacije proizvoda za ime v vinskem sektorju iz člena 17(2) in (3) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33

(2020/C 38/04)

To obvestilo je objavljeno v skladu s členom 17(5) Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/33 (1)

OBVESTILO O ODOBRITVI STANDARDNE SPREMEMBE

„Anjou-Coteaux de la Loire“

PDO-FR-A0405-AM02

Datum obvestila: 18. november 2019

OPIS ODOBRENIH SPREMEMB IN RAZLOGI ZANJE

1.   Geografsko območje

Geografsko območje je spremenjeno tako: „Vse faze proizvodnje potekajo na geografskem območju, ki na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2018 obsega ozemlje naslednjih občin departmaja Maine-et-Loire: Bouchemaine, Chalonnes-sur-Loire, Champtocé-sur-Loire, Ingrandes-Le Fresne sur Loire (nekdanje ozemlje pooblaščene občine Ingrandes), Mauges-sur-Loire (nekdanja ozemlja pooblaščenih občin Mesnil-en-Vallée, Montjean-sur-Loire in La Pommeraye), La Possonnière, SaintGeorges-sur-Loire in Saint-Germain-des-Prés.

Kartografski dokumenti, na katerih je prikazano geografsko območje, so za vpogled na voljo na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost.“

Redakcijska sprememba: na novem seznamu upravnih enot so upoštevane združitve ali druge spremembe pri upravnem določanju namembnosti zemljišč, do katerih je prišlo od homologacije specifikacije proizvoda. Seznam zaradi večje pravne varnosti upošteva veljavno različico uradnega geografskega kodeksa, ki ga vsako leto objavi inštitut INSEE. Obseg geografskega območja ostaja popolnoma enak.

Na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost je navedeno, da so kartografski dokumenti, na katerih je prikazano geografsko območje, na vpogled za boljše seznanjanje javnosti.

Zato je spremenjena točka 6 enotnega dokumenta o geografskem območju.

2.   Območje v neposredni bližini

V točki 3 oddelka IV poglavja 1 je seznam občin nadomeščen z:

—	departma Loire-Atlantique: Vair-sur-Loire (nekdanje ozemlje pooblaščene občine Anetz) ;

—

departma Maine-et-Loire: Chaudefonds-sur-Layon, Denée, Mauges-sur-Loire (nekdanja ozemlja pooblaščenih občin La Chapelle-Saint-Florent, Le Marillais, Saint-Florent-le-Vieil in Saint-Laurent-du-Mottay), Rochefort-sur-Loire, Savennières, Val-du-Layon (nekdanje ozemlje pooblaščene občine Saint-Aubin-de-Luigné).

Tako se lahko upoštevajo različne združitve občin, do katerih je prišlo od zadnje različice specifikacije proizvoda. Obseg območja v neposredni bližini ostaja popolnoma enak.

Zato je spremenjena točka 9 enotnega dokumenta o dodatnih pogojih.

3.   Kmetijsko-okoljska določba

V točki 2 oddelka IV poglavja 1 je dodano: „V medvrstnih prostorih je obvezen spontan ali zasajen rastlinski pokrov, ki se nadzoruje; če tega rastlinskega pokrova ni, izvajalec obdela tla, da nadzoruje spontano zatravljenost, ali utemelji uporabo bioloških sredstev za zatiranje škodljivih organizmov, ki so jih certificirali javni organi za vinogradništvo. Če se na eni parceli uporabljajo biološki herbicidi za zatiranje škodljivih organizmov, je prepovedana uporaba drugih herbicidov. “

Ta sprememba sledi trenutnemu razvoju praks izvajalcev v prid agroekologiji na celotnem anžuvinskem vinorodnem območju. Kaže, da se pri tehnikah vse bolj upoštevajo okoljska vprašanja. Z dajanjem prednosti rastlinskemu pokrovu, mehanskemu odstranjevanju plevela ali celo uporabi bioloških sredstev za zatiranje škodljivih organizmov se zmanjšuje uporaba kemičnih herbicidov. Tako zmanjšanje herbicidov mora omogočiti boljše varstvo vinorodnih tal in ohranjanje njihovih naravnih funkcij (rodovitnost, biotska raznovrstnost, biološko čiščenje), kar prispeva h kakovosti in avtentičnosti vin ter utrjuje pomen rastišča.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

4.   Določitev datuma začetka trgatve

V točki 1(a) oddelka VII poglavja 1 specifikacije proizvoda je črtan stavek: „Datum začetka trgatve se določi v skladu z določbami člena D. 645-6 zakonika o kmetijstvu in morskem ribolovu.“

Danes ni več treba določiti datuma začetka trgatve, saj imajo izvajalci zdaj na voljo širok nabor instrumentov, s katerimi lahko natančno ocenijo zrelost grozdja. Vsak izvajalec ima več posameznih in skupnih naprav in opreme, s katerimi lahko natančno določi najustreznejši datum za začetek trgatve vsake parcele glede na cilje pridelave.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

5.   Zmogljivost vinske kleti

V točki 1(c) oddelka IX poglavja 1 je stavek: „Vrelna zmogljivost za pridelavo vina pri posameznem izvajalcu je enaka najmanj 1,4-kratnemu povprečnemu donosu vinogradniškega gospodarstva glede na zadnjih pet let;“ nadomeščen s stavkom: „Vrelna zmogljivost za pridelavo vina pri posameznem izvajalcu je enaka najmanj 1,4-kratni povprečni količini pridelanega vina v zadnjih petih letih. “

Specifikacija proizvoda ne vsebuje sklica na prostorninsko zmogljivost (izraženo v hl ali m3), temveč na donos, kar pomeni količino pridelka, deljeno s površino pridelave (izraženo na primer v hl/ha). S predlagano spremembo je mogoče popraviti to neskladnost pri količinah, ne da bi se v osnovi kaj spremenilo (najmanjša količina je še vedno 1,4-kratna povprečna količina na vinogradniško gospodarstvo v prejšnjih vinskih letih).

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

6.   Dajanje vina v promet

Črtana je točka 5(b) oddelka IX poglavja 1, ki se nanaša na datum dajanja vina v promet med odobrenimi skladišči.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

7.   Povezava z geografskim območjem

Povezava je bila pregledana zaradi posodobitve števila zadevnih občin (8 namesto 10).

Zato je spremenjena točka 8 enotnega dokumenta o povezavi.

8.   Vodenje registra

V točki 3 oddelka II poglavja 2 je beseda „potencialni“ nadomeščena z besedo „naravni“.

Zaradi uskladitve načina oblikovanja besedila v vseh specifikacijah proizvodov na območju Anjou Saumur sta izraza „delež potencialnega“ ali „stopnja“ nadomeščena z izrazom „volumenski delež naravnega alkohola“. Te spremembe izboljšujejo berljivost teh specifikacij proizvodov. Z uskladitvijo določb o vodenju registrov se poenostavljata priprava načrta inšpekcijskega pregleda in nadzor nad registri.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

9.   Glavne točke, ki jih je treba preverjati

Poglavje 3 je bilo spremenjeno zaradi uskladitve besedila glavnih točk, ki jih je treba preverjati v specifikaciji proizvoda za območje Anjou Saumur.

Ta sprememba ne vpliva na enotni dokument.

ENOTNI DOKUMENT

1.   Ime proizvoda

Anjou-Coteaux de la Loire

2.   Vrsta geografske označbe

ZOP – zaščitena označba porekla

3.   Kategorije proizvodov vinske trte

1.

Vino

4.   Opis vin

Ta bela, mirna vina so pridobljena iz prezrelega grozdja (naravno zgoščevanje na trti s plemenito plesnijo ali brez nje), so elegantna in imajo bogato aromatično paleto (cvetlični vonj in vonj po svežem, celo suhem ali kandiranem sadju), v ustih pa se mehkoba združi s svežino.

Zanje so značilni:

najmanj 14-odstotni volumenski delež naravnega alkohola;

vsebnost fermentirnih sladkorjev (glukoze in fruktoze), ki po vrenju znaša največ 34 gramov na liter;

najmanjši delež dejanskega alkohola, ki znaša med 10 in 11 za vina, katerih volumenski delež naravnega alkohola ne presega 18 %;

vsebnosti skupnih kislin in skupnega žveplovega dioksida, kot so določene z zakonodajo Skupnosti.

Splošne analitske lastnosti
Največji delež skupnega alkohola (v vol. %)	18
Najmanjši delež dejanskega alkohola (v vol. %)
Najnižja vsebnost skupnih kislin
Najvišja vsebnost hlapnih kislin (v miliekvivalentih na liter)	25
Najvišja vsebnost skupnega žveplovega dioksida (v miligramih na liter)

5.   Enološki postopki

(a)   Osnovni enološki postopki

Obogatitev

Posebni enološki postopek

Obogatitev je dovoljena v skladu s pravili iz specifikacije proizvoda.

Uporaba lesnih trsk

Posebni enološki postopek

Prepovedana je uporaba lesenih trsk. Poleg navedenih določb je pri vinih treba upoštevati obveznosti za enološke postopke, določene na ravni Skupnosti ter v zakoniku o kmetijstvu in morskem ribolovu.

Gostota zasaditve

Pridelovalna praksa

Najmanjša gostota zasaditve: 4 000 trsov na hektar.

Razdalja med vrstami ne sme biti večja od dveh metrov in pol, razdalja med trsi v isti vrsti pa mora biti manjša od enega metra. Vinogradniške parcele z gostoto zasaditve, ki je manjša od 4 000 trsov na hektar, vendar večja od 3 300 trsov na hektar, imajo pri trgatvi pravico do kontrolirane označbe porekla, če se upoštevajo določbe o pravilih oblikovanja v špalir in višini listja iz specifikacije proizvoda. Razdalja med vrstami teh vinogradniških parcel ne sme biti večja od treh metrov, razdalja med trsi v isti vrsti pa mora biti manjša od enega metra.

Rez

Pridelovalna praksa

Trsi se obrezujejo najpozneje 30. aprila v mešani rezi z največ 12 očesi na trs in največ 4 očesi na šparon.

Trgatev

Pridelovalna praksa

Grozdje se trga ročno in s postopnimi trgatvami.

Namakanje

Pridelovalna praksa

Namakanje ni dovoljeno.

(b)   Največji donosi

40 hektolitrov na hektar

6.   Razmejeno geografsko območje

Vse faze proizvodnje potekajo na geografskem območju, ki na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2018 obsega ozemlje naslednjih občin departmaja Maine-et-Loire: Bouchemaine, Chalonnes-sur-Loire, Champtocé-sur-Loire, Ingrandes-Le Fresne sur Loire (nekdanje ozemlje pooblaščene občine Ingrandes), Mauges-sur-Loire (nekdanje ozemlje pooblaščenih občin Mesnil-en-Vallée, Montjean-sur-Loire in La Pommeraye), La Possonnière, SaintGeorges-sur-Loire in Saint-Germain-des-Prés.

Kartografski dokumenti, na katerih je prikazano geografsko območje, so na voljo za vpogled na spletišču nacionalnega inštituta za poreklo in kakovost.

7.   Glavne sorte vinske trte

Chenin B

8.   Opis povezave

1.   Informacije o geografskem območju

(a)   Opis naravnih dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Geografsko območje obsega območja skrilastih gričev ob bregovih Loare. Zajema najzahodnejši del vinorodnega območja s kontrolirano označbo porekla „Anjou“. Leta 2018 se je razprostiralo prek ozemlja osmih zahodnih občin departmaja Maine-et-Loire. Začenja se na obrobju mesta Angers v občini Bouchemaine na sotočju Loare in njenega pritoka Maine, nato se razprostira po obeh bregovih reke do nekdanjih občin Ingrandes-sur-Loire in Le Mesnil-en-Vallée v smeri proti mestu Nantes.

Reka močno vpliva na mezoklimo. Vinogradniško območje leži na najbližjih gričih, ki jo obdajajo, in se od nje ne oddalji za več kot tri kilometre. Od te razdalje dalje pokrajino severno in južno oblikujejo pretežno pašniki in gozdovi. Ime „Coteaux de la Loire“ (griči ob Loari) dobro ponazarja oblikovitost vinorodnega območja z njegovimi raznolikimi pobočji. Griči v občini Bouchemaine so zelo strmi, v občinah Ingrandes-sur-Loire in Saint-Georges-sur-Loire pa imajo dosti položnejša pobočja.

Tla na natančno razmejenih parcelah za pridelavo grozdja so nastala iz različnih paleozojskih formacij armorikanskega masiva. Gre za slabo razvita skrilasta ali skrilasto-peščena tla. Lokalno so prisotna tudi nekatera razvita tla, nastala iz predornin, in nekatera rjava apnenčasta tla iz obdobja devona. Ta tla so zelo površinska, matična podlaga pa se najpogosteje nahaja na globini, nižji od 0,40 metra. Pojava hidromorfnih znakov ni opaziti, zaloga vode pa je zelo skromna.

Podnebje je oceansko. Zaradi masiva Mauges, ki se nahaja na zahodnem delu vinorodnega območja, pa se ta oceansko podnebje nekoliko razlikuje z ustvarjanjem učinka fena. Povprečna letna količina padavin znaša 650 mm in zaznamuje celoto, ki je v zavetju pred vlažnimi vetrovi, medtem ko na pobočjih masiva Mauges presega 800 mm. Pri uravnavanju temperatur skozi vse leto pa je pomembna tudi Loara.

V povezavi z oblikovitostjo je bistvena izpostavljenost gričev. Vinogradniško območje na desnem bregu je zaradi izpostavljenosti proti jugu zaščiteno pred hladnimi severnimi vetrovi, zaradi česar ima zelo ugodno lego. Na levem bregu ima glavno vlogo pri segrevanju pobočij, usmerjenih proti severu, učinek odvajanja vode, ki ga ima reka na hladen zrak. Nekatere lege v obliki amfiteatra, zaščitene pred vetrovi, omogočajo izkoristek toplote. Loara ima torej bistveno vlogo, saj v obdobju trgatve spodbuja pojav jutranjih meglic, ki so bistvene za razvoj „plemenite plesni“.

(b)   Opis človeških dejavnikov, ki prispevajo k povezavi

Čeprav zgodovina anžuvinskega vinorodnega območja sega v 9. stoletje, se točna omemba vinorodnega območja „Coteaux de la Loire“ prvič pojavi leta 1749 v delu „Traité sur la nature et la culture de la vigne“ (Razprava o naravi in gojenju vinske trte), ki sta jo napisala Bidet in Duhamel de Monceau in v kateri je navedeno, da je na tem vinorodnem območju: „Območje, ki ga je zelo težko krčiti, zdaj popolnoma obdelano in zasajeno z vinsko trto ....“

Iz poročila državnega sveta o upravnih ukrepih, sprejetih leta 1804, izvemo, da na tem območju pridelujejo le bela vina: „Čeprav so griči ob Loari primerni le za pridelavo belih vin in so ta vina pomembna veja trgovine ....“ V tem poročilu je omenjena tudi Belgija, v kateri je bilo v tem obdobju veliko povpraševanja po vinih iz „Coteaux de la Loire“.

Nato je leta 1842 Auguste Petit-Lafitte zapisal: „Temeljna sorta je gros pineau ali chenin.“ Anžuvinsko vinorodno območje je zibelka sorte chenin B. Ta sorta je odporna, njene možnosti pa se močno razlikujejo glede na vrsto tal ali, splošneje, lego nasada. Vinogradniki so tudi zelo hitro doumeli, kakšne so koristi trgatve te sorte ob visoki stopnji zrelosti in po posebnih tehnikah. Grof Odart je leta 1845 v svojem delu „Traité des cépages“ (razprava o sortah vinske trte) navedel: „K temu je treba dodati tudi pogoj, da se trgatev opravi šele ob prezrelosti, na primer taki, ki jo doseže ob vseh svetih, ko od dežja zmehčana kožica postane zgubana kot rozina.“

Prezrelost je torej sestavni del trgatve. Leta 1816 Jullien v delu „Topographie de tous les vignobles connus“ (Topografija vseh znanih vinogradov) pojasnjuje, da: „V dobrih vinogradih se trgatev opravi večkrat; pri prvih dveh trgatvah je le vino iz najzrelejšega grozdja, ki se pošlje v tujino; kar storimo s tretjo trgatvijo, je za domačo porabo ...“

Vendar je bil razvoj gojenja vinske trte na tem vinorodnem območju enak kot v ostalem delu Anjouja. S prihodom nizozemskih trgovcev v 16. stoletju se je razvil trg „vin za morje“ (namenjenih v tuje države), pridelanih iz vinske trte s kratko rezjo (en ali dva poganjka). Razvil se je tudi notranji trg z vini manjšega slovesa, pridelanimi iz vinskih trt z dolgo rezjo (šparonska oblika; šest ali sedem poganjkov), ki pa je bil večinoma usmerjen v oskrbovanje Pariza.

Ob koncu druge svetovne vojne se je proizvodnja vin usmerjala predvsem v iskanje „polsuhih“ vin, podobnih nekdanjim „vinom za Pariz“. Od 80. let 20. stoletja je ponovno vzniknila želja po pridelavi vin z močno identiteto z veliko koncentracijo sladkorja.

Vina s kontrolirano označbo porekla „Anjou-Coteaux de la Loire“ se štejejo za najboljša „sladka“ vina (lokalno imenovana tudi „liquoreux“ (likerska vina)) iz Anjouja.

2.   Informacije o kakovosti in značilnostih proizvoda

Glavna značilnost vin je eleganca. Ta vina z bogato aromatično paleto, ki najpogosteje spaja cvetlične vonje z vonji po svežem, celo suhem ali kandiranem sadju, spominjajo na douceur angevine (blago anžujsko podnebje). V ustih se mehkoba združi s svežino. Vina s kontrolirano označbo porekla „Anjou-Coteaux de la Loire“, ki so pohlevna kot Loara poleti ali burna kot ta reka med poplavami pozimi, znajo sčasoma razkriti svoj šarm.

3.   Medsebojni vzročni vplivi

Povezava plitvih tal in oblikovitosti, ki omogoča odlično izpostavljenost in podpira redno oskrbovanje z vodo, omogoča, da se sorta chenin B izrazi v vsej svoji polnosti.

Lega vinogradniškega območja v neposredni bližini Loare, ki uravnava temperature v celotnem rastnem ciklu, ob dobrodejnem vplivu prilagojene obdelave, zlasti s kratko rezjo, omogoča doseganje najboljše zrelosti. Reka tudi omogoča, da grozdje prezori, bodisi z vetrovi, ki jih usmerja, kar spodbuja mehansko sušenje grozdja, bodisi s pojavom jutranjih meglic, nujnih za razvoj sive plesni Botrytis cinerea in s tem „plemenite plesni“.

Čakanje, da grozdje prezori, potrpežljivo čakanje, da se lahko opravijo trgatve pozno jeseni, in ročne postopne trgatve na isti parceli, da se izberejo grozdne jagode, v katerih se je naravno zgostil grozdni sok ali so okužene s „plemenito plesnijo“ („so ožgane“), kažejo znanje in izkušnje proizvajalcev ter hkrati zelo posebno sposobnost sorte chenin B. To opisuje Guillory st. leta 1861: „Trgatve so z redkimi izjemami oktobra, ko se ugotovi, da je zrelost grozdja tako popolna, kot je le mogoče, in je plesen okužila vsaj četrtino grozdja.“

Posebej izvirna vina je mogoče pridobivati zaradi spleta tako posebnega okolja, sorte vinske trte, ki mu je povsem prilagojena, in ljudi, ki znajo izkoriščati vse njene prednosti. Številni zapisi pričajo o slovesu teh vin, kot na primer zapis Petit-Lafitta, ki navaja: „Če so te vinske trte obrezane na en ali dva poganjka, dajejo likerska in okusna vina, po katerih povprašujejo v Belgiji. “

Guillory st. pa nas leta 1861 v „Bulletin de la Société Agricole et Industrielle d’Angers“ (Bilten kmetijske in industrijske družbe iz Angersa) spomni, da: „Zaradi slabe rodovitnosti teh tal bi se na njih težko gojilo kaj drugega brez velikih stroškov; zato proizvodov iz vina, ki jih dajejo, ni na pretek; gojenje vinske trte bi se moralo opustiti, če tega ne bi opravičevala njihova kakovost, ki vzdržuje malo višjo ceno. “

9.   Bistveni dodatni pogoji (pakiranje, označevanje, ostale zahteve)

Območje v neposredni bližini

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

izjema pri proizvodnji na razmejenem geografskem območju

Opis pogoja:

Območje v neposredni bližini, opredeljeno z izjemo za vinifikacijo, obdelavo in zorenje vina, na podlagi uradnega geografskega kodeksa iz leta 2018 obsega ozemlje naslednjih občin:

—	departma Loire-Atlantique: Vair-sur-Loire (nekdanje ozemlje pooblaščene občine Anetz) ;

—

departma Maine-et-Loire: Chaudefonds-sur-Layon, Denée, Maugessur-Loire (nekdanje ozemlje pooblaščene občin La Chapelle-Saint-Florent, Le Marillais, Saint-Florent-le-Vieil in Saint-Laurent-du-Mottay), Rochefort-sur-Loire, Savennières, Val-du-Layon (nekdanje ozemlje pooblaščene občine Saint-Aubin-de-Luigné).

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Vse neobvezne navedbe so na etiketah izpisane s črkami, katerih velikost niti po višini niti po širini ne presega dvakratne velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Posebnost imena „Val de Loire“

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Velikost črk za navedbo zemljepisnega imena „Val de Loire“ niti po višini niti po širini ne presega dveh tretjin velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Označevanje: manjša geografska enota

Pravni okvir:

nacionalna zakonodaja

Vrsta dodatnega pogoja:

dodatne določbe o označevanju

Opis pogoja:

Pri označevanju vin s kontrolirano označbo porekla se lahko navede ime manjše geografske enote pod pogojem, da: – gre za kraj, zaveden v katastru; – je ta naveden na prijavi pridelka. Velikost črk za navedbo imena kraja, zavedenega v katastru niti po višini niti po širini ne presega polovične velikosti črk, ki sestavljajo ime kontrolirane označbe porekla.

Povezava na specifikacijo proizvoda

https://info.agriculture.gouv.fr/gedei/site/bo-agri/document_administratif-09e61465-fad3-4eb8-8337-2500536afdcd

---

(1)  UL L 9, 11.1.2019, str. 2.